s SEMANARIO YUGOESLAVO aparece los sábados Dirección: Dr. V. KJUDER *«ambaré 964, D. 6. Bs. Aiwa CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 "EL NUEVO PERIODICO SEMANARIO YUGOESLAVO Leto II. BUENOS AIRES 27. JULIJA 1935 Štev. 91 NAROČNINA: Za Jui. Ameriko In u celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ct«, LIST IZHAJA OB SOBOTAH LIRA Znan je oni rek, ki pravi, da so za v°Jno potrebne tri reči: prvič denar, Uru8iC denar in tretjič denar. Brez denarja je vojna nemogoča, posebno v današnjih časih, ko so moderna lu°rilna sredstva hudo draga. kalija ni nikoli slovela za bogato deželo in zato je bilo gotovo, da bo nJena vlada imela prav hude preglasi ko bo morala iskati najbolj pot-lehno sredstvo za vojno, ki jo priprava proti Abesincem: denar. Resnici ljubo pa radi priznamo, da nismo Pričakovali, da bo tako kmalu segla 'J° tako temeljitem sredstvu, kakršno razrešitev emisijske banke od ob-Ve^nosti, da — pod gotovimi pogoji splača za papirnate bankovce od-80varjajočo vrednost v zlatu. To je i-vlada sedaj storila ter je s tem na zelo preprost n¿Cin rešila ^obleta plačevanja svojih notranjih UMOR V SENATU Tekom burne razprave o trgovini z mesom je postal žrtev atentata senator za pokr. Santa Fe Bordabehere - Dvoboj íned sen. De la Torre in finančnim ministrom ÍOb; denar, ima vlada dve možnosti, zadovolji svoje notranje upnike: avateljev. Državni izdatki se plačujejo iz dr- 4Vne blagajne. Če v blagajni zmanjka da ali n . najme posojilo ali pa naroči držav *>4k&rni novo naklado papirntte-^ ^narja. (O zunanjih dolgovih ve-r"0' da jih je treba plačevati z bla-®°"Vali pa, če izvoz blaga ne zado-6tuie> z zlatom.) V prvem slučaju si država nakoplje dolg, v drugem pa 2|"anjša kupno vrednost denarja in k tem nekako neposredno obdavči ves Irod. Mussolinijeva vlada se je odločila ^ tiskarno, ker druge izbere pač ni i-Ljudstvo je režim že močno iz-''Kal in iz izžete limone ni mogoče sprav; ostai, 'ti več soka. Zato je Mussoliniju la ena sama pot: požreti toliko sla Jetlo obljubo, izrečeno v njegovem 2naUenitem pesarskem govoru in tudi n Pozneje: "La lira non si tocca!" lin Požreti te besede in se dotakniti Zlat dar ega kritja v Italiji ni več in, ka vrte ku r b0 potreba, se tiskarski stroji za- Pa bo popirnatega denarja na Pe. pomislimo, kolikšne žrtve je fa-'^ni režim zahteval od italijanske-^ Naroda za revalutacijo lire in za ^ ''^anje njene vrednosti, pač lahko ePamo, v kako hudih finančnih Kil H Vih se mora nahajati italijanski He da je sedaj žrtvoval liro na abesinske pustolovščine. valutacija je pomenila hud uda- v«Uk % j za italijansko industrijo, a ta je sn0 «0. del bremena odvalila na delav-in uradništvo. Postopno zniževa-Plač v Italiji, kateremu smo prikovali v zadnjih letih, se je izvr- na pritisk režima in pod pretve- «ati da je treba vzdržati liro in poma- Seii; v*rn0 '«dustrij i. lo aj pa je lira pahnjena na ne-Pot, ki pelje navzdol. Vse žrtve so bile torej zaman! H' 'tiiska vlada pravi, da ne bo segla Raciji (po tiskarskem stroju) ter fft(j.iG zlato kritjp odpravila samo za-te8a, ker mora plačati v ino- t(:tri^v° 500 milijonov zlatih lir. A Zagotovilu gre prav toliko vere, Nedavnim Mussolinijevim izja- «or dojf' tia ltallja lahko sama sebi za-j^* v slučaju vojne ter da ne rabi °8a uvoza. í\ So. '»lili ki pa mora sedaj plačati onih Jonov zlatih lir, če ne za Bla- >.r!tr| " Ra je morala dobaviti v ino-lt/VU Za svoje voine priprave? v°jna se še ni začela. Pred nekaj meseci je argentinski senat sklenil uvesti preiskavo o do- liičKih, ki jih imajo velike klavnice, takozvani '•Ingornicos" v Argentiniji in ki so vse v rokah tujega kapitaia. Preiskava ni bila lahka, marveč je bila združena 3 celo vrsto skoro sen-t zacionalnih incendentov, med katere je spadala tudi aretacija ravnatelja klavnice "Angio", o kateri smo svoj čas poročali. Senat je bil imenoval posebno komi sijo knjigovodij, ki so dolgo razreševali uganke zamotanega knjigovodstva "frigorificov" ter končno predložili svoja poročila, na podlagi katerih je senatna preiskovalna komisija sestavila svoj reterat. S sklepi večine pa se ni strinjal opozicijski senator De la Torre, ki je v visoki zbornici sprožil že nekaj tednov trajajočo deba to o trgovini z mesom, debato, ki še ni zaključena, marveč jo je v torek samo prekinil tragični incident, o katerem poročamo na tem mestu. Senator De la Torre, izvoljen v pokrajini Santa Fe, je prišel na dan s težkitni očitki ne samo proti vodstvom "frigorificov", marveč tudi proti dvema ministroma državne vlade: poljedelskemu ministru je očital, da favori žira tuji velekapital na škodo domačih živinorejcev ter da mu zato klavnice plačujejo za njegovo živino (poljedelski minister Duhau je sam velik živinorejec) znatno višje cene nego drugim prodajalcem; hudi očitki so padli tudi na račun finančnega ministra dr. Pineda. . Napadena člana Justove vlade sta odgovorila vsak z dolgim govorctn, v katerem sta zavračala očitke opozicijskega senatorja. To pa se ni vdal. V soboto je spet dobil besedo ter je nadaljeval svoj govor tudi v ponedeljek in torek. Vztrajal je pri svojih trditvah ter je prišlo mestoma do prav ostrih besednih spopadov med njim in prizadetima ministroma. V skrajno napetem ozračju se je razprava vršila tudi \ torek popoldne. Besedni spopadi med senatorjem in ministroma so -postajali vedno pogostejši in srditejši ter zmerom manj parlamentarni. Nadaljujoč svoj govor, je senator De la Torre dejal o neki izjavi poljedelskega mniistra, da je čisto navadna laž. Minister je protestiral in z njim je potegnil tudi dr. Pinedo. Tako se je začelo. Besede so postajale hujše in hujše, senator De la Torre je zapustil svoj sedež, stopil v bližino finančnega ministra in mu vpil: "Vi ste nesrainnež in strahapet-nežl" Poljedeljski minister, ki se je nahajal v bližini, je iztegnil roko ter pahnil senatorja, da je padel na tla. Senator Bordabehere, prijatelj in politični somišljenik De la Torreja, je brž priskočil in stopil pred poljedelskega ministra. V tistem hipu je pred sedništvo visoke zbornice začelo zvo- * ir ★ ft ★ a Minister Auer je podpisal konkordat z Vatikanom niti na vse alarmne zvonce, vsi senatorji so bili na nogah, zavladala je prava zmešnjava, obenem pa so odjeknili štirje streli: visok človek, oblečen v sivo obleko in ki je stal tekom razprave v bližini ministrskih stolov, je bil naperil svoj samokres proti Bor dabehereju. Nesrečnega senatorja so zadele v hrbet tri krogle; zgrudil se je v mlaki krvi. Ena izmed krogel je zadela poljedelskega ministra v roko. Ranjeni inž. Duhau je v zmedi še padel in si zlomil tri rebra. Lahko ranjen je bil tudi poslanec Mancini. Zločinec je z revolverjem v roki po begnil iz dvorane po nekem hodniku v sobo, kjer se zbirajo stenografi. Tam so ga dohiteli in aretirali. Težko ranjenega senatorja Borda-behereja, ki je krvavel iz več ran, so prenesli v Bolnišnico Ramos Mejia, a je tam kmalu izdihnil vkljub prizadevanju zdravnikov, da bi mu rešili življenje. Pokojni se je rodil pred 4(> leti v Montevideu; naselil se je v Argentiniji in postal tukajšnji državljan. Po dovršenih pravnih študijah se je kina lu začel zanimati za polit/ko, postal je pokrajinski poslgjiec, leta 1922 pa je bil izvoljen v kongres. Letos, 30. ministra istega portefelja. marca, so ga izvolili v Santa Fe za senatorja, a ker je bil vložen ugovor proti verifikaciji njegovega mandata, še ni bil član zbornice. Vprašanje nje gove vključitve v senat se je imelo re šiti takoj po zaključku debate o trgovini zi mesom; pa zaključka te razprave ni učakal. Ubojstvo, ki nima primera v zgodovini argentinskega parlamenta, soglasno obsojajo vse stranke in ves narod. Listi soglašajo v mnenju, da je ta žalostni dogodek prava sramota za republiko ter zahtevajo, da se zločin popolnoma razčisti. t Zemeljske ostanke pokojnega senatorja so prepeljali v .Rosario ter jih tam pokopali na izredno svečan način in ob navzočnosti ogromne mno žice ljudstva. V četrtek zjutraj se je vršil v kraju El Palomar dvoboj na pištole med finančnim ministran dr. Pinedom in senatorjem De la Torre. Sprožila sta vsak po en strel, hujšega pa ni bilo. Nasprotnika nista hotela pristati na spravo. Omenimo naj, da je dr. Pinedo pred dvobojem podal ostavko a je je pobral na tleh, ko so bili streli že bil naslednjega dne spet imenovan za j oddani. Končno pa je v četrtek zvečer I le priznal. Ubijavec, ki ga imajo zaprtega na policiji, se imenuje Ramón Valdez Go ra; star je 42 let in je argentinski* državljan. Bil je policijski komisar \ nekaterih krajih buenosaireške republike, a je službo zgubil radi raznih nečednih zadev v zvezi s prepovedanimi igrami, radi poneverbe denarja in potvrajanja uradnih listin. Pred približno letom dni je bil aretiran v Buenos Airesu na ovadbo neke ženske, kateri se je bil predstavil kot podnačelnik buenosaireške policijo ter jo od nje skušal izsiliti denar. Uveden je bil proti njemu proces, a pozneje začasno odgoden. Listi pišejo da je bil zadnje čase aktiven član takozvane Civilne legije. Mnogi se vprašujejo, kako je mo goče, da je ta človek, ki ga ima tukajšnja policija zelo slabo zapisanega mogel zadnje češe redno prisostvovati sejam senata in sicer na takšnem prostoru, do katerega imajo navadno dostop samo člani vlade in pa poslan ci. Morilec je sprva tajil. Trdil je, da je res imel revolver v roki, a da ga RAZNE VESTI Proti znižanju plač, ki ga je odredila v svrho štednje Lavalova vlada, so protestirali v Parizu državni nameščenci, čeprav jih je bil Laval obvestil, da bo odpuščen vsak, ki bi se udeležil demostracij proti finančnim dekretom. Kakšnih 25.000 nameščencev so je zbralo in priredilo odhod po ulicah. Prišlo je do precej burnih prizorov in do spopadov z Republikansko gardo; ranjenih je bilo več gardistov in kakšnih 20 demonstrantov. Policija je aretirala 1.200 oseb in proti državnim nameščencem je bila uvede na disciplinarna preiskava. Socialistični voditelji so pa le izposlovali od Lavala, da ne bo prehud s kršitelji njegovih naredb. V jetnišnici je umrla Mme. Haliau, ki je imela glavno vlogo v velikem francoskem finančnem škandalu. U-stanovila je neko družbo, pri kateri so zgubili ljudje, ki so ji bili zaupali, celih 165 milijonov frankov. Mme. se je v ječi zastrupila z veronalom. Vprašanje oboroževanja Abesinije Sedaj so se tudi* Japonci zamerili Italijanom - Protijaponske demostracije v Rimu str Tm težka nesreča Giridihu v Indiji je nastala eksplozija v premogovniku. H* tr»deset rudarjev zgubilo JB in 76 Üh je' bilo ranjenih. ?t>0SOBTT ft ^ sv ' Banco Germánico javlja da 8e v°J>m cj. poslovnim prijateljem se >-j. iiusiovmm. pnja talij*"6 ladi3skih prevoznic Po av«ustu t. 1. : J?!!?!«», ter Znano je, da je Abasinija naletela na precejšnje ovire pri nakupovanju orožja, s katerim se hoče braniti pred italijanskimi vpadniki. Italijanska diplomacija, ki jo je najbrž podprla v tem pogledu tudi angleška, je pri celi vrsti vlad izposlovala, do so prepovedale izvažanje orožja in municijc v Abesinijo. V zadnjem času pa je angleška politika spet zavzela drugo smer, ki za Italijo ni taka ugodna, kakor je bil nedavni govor angleškega zunanjega ministra Hoareja v spodnji zbornici. In v skladu s to novo smerjo je tudi predvčerajšnji sklep angleške vlade glede "uvažanja municijc v Abesinijo: Anglija ne bo dovolila, da bi se iz njene države izvažalo orožje v Etiopijo (in tudi ne v Italijo), dovolila pa bo transit vojnega materiala skozi svoje afriške dežele v Abesinijo. Z dru gimi besedami je rečeno, da Abesincem ne bo zmanjkalo vojnih sredstev, če jih bodo hoteli in mogli kupovati; Anglija je zagotovila transportom pro sto pot skozi svojo Somalijo. Izmed drugih vlad naj še omenimo, z zvezi s tem vprašanjem, japonsko, pri kateri je skušal italijanski diplomatski zastopnik tudi doseči, da bi prepovedala izvažati orožje v Abesinijo. Tokijska vlada je to j)rošnjo od klonila. i in znatno Hai^p0P0zarja vse one, ki ima- "'ilfin * — ----» —---— \n m°žnost kojega svojcev i _ Cat{> da to storé do tega roka.! 8« parlamenta Jugoslovanski pravosodni minister dr. Auer je prispel v četrtek v Rim. Kmalu po svojem prihodu je bil spre jet od papeža Pija XI. v avdijeiici, nakar je odšel v vatikansko državno tajništvo ter tam, skupno s kardinalom Pacellijem, podpisal besedilo konkordata med Jugoslavijo in Vatikanom. Besedilo se bo objavilo šele po ratilikaciji s strani Jugcrskrvao3k£- Italijanski tisk napada sedaj ne samo Anglijo, marveč tudi Japonsko. V Rimu so se vršile v četrtek velike demonstracije proti Jg^ponski, Abesi-niji in Angliji. Kakšnih 15.000 črnih srajc je priredilo povorko po ulicah, vzklikalo Mussoliniju ter proti trem navedenim državam. Demostrantje so nosili tudi velike napise z žaljivkami za Angleže in Japonce. Angleško poslaništvo čuva 200 karabinerjev in prav toliko varuhov ima tudi poslopje, kjer ima svoj sedež japonsko poslaništvo. Med tem se tudi Italija vneto pripravlja na vojno. Neka vest, ki je do- šla včeraj iz Neaplja, pravi da 14 ladji krča v tamošnji luki material, municijo in živino za v Afriko. ★ * # * & Afriške mravlje Gorica, junija. — Naš list je še pred kratkim poročil, da so dobile razne privatne lesne industrije od fašistične vlade naročila za izdelavo različnih lesenih, zložljivih barak. Te barake so bile namenjene in tudi poslane z drugimi pripravami v italijanske afriške kolonije. Kod pa poročajo, so skoro vse te lesene naprave v najkrajšem času uničile ali vsaj znatnp poškodovale tropske žuželke. Največ škode je naredila baje neka vrsta letbčih mravelj, ki je ves les^ razjedla. Vse lesene naprave, ki so vsaj še deloma uporabljive, so zdaj impregnirali z neko tekočino, ali pa na kak drug način zavarovali Vprašanje pa fe 6» t» ti ukrepi kaj «legli. Slika iz Abesinije; vlada ima po vsej državi posebne urade, v katerih kupujejo in predajajo kavo Ta-Ie pritlikava tilmska igralka, ki Ji Je ime Sybil Jason, zasluži vsak teden svojih 400 pesov. Vlado na Grškem so reorganizirali. Menjati so morali nekatere ministre pod pritiskom monarhističnih elemen tov, raznih vojaških poveljnikov, ki so grozili da se s silo polaste oblasti ter proglasijo monarh i jb. JMonarhis-tom na Grškem se očividno zelo mudi in ne čakajo radi na plebiscit, ki ima končnoveljavno odločiti o obliki vladavine. Strašna opustošenja so povzročile velike poplave na Kitajskem. V eni sami pokrajini, v Ilo-Peju, kjer jo voda poplavila 70 od sto vse površine, je tekom zadnjih 4 tednov utonilo okrog 200.000 oseb. Na milijone ljudi je brez strehe, poleg tega pa so se v poplavljenih krajih začele širiti nalezljive bolezni in vsak dan umre na stotine oseb„ V Vatikanu so zanikali vest, de je bila nemški vladi predložena protestna nota radi kršitve konkordata, pravijo pa, da se bo to po vsej priliki prav kmalu zgodilo. Nemška vlada je to dni izdala nove stroge ukrepe, katerih namen je preprečiti, da bi se svečeniki vmešavali v politiko. Pruski ministerski predsednik Goering je posebno hud na one katoliške svečenike, ki svojo opozicijo proti hitler-jevskemu režimu izražajo s pozdravom: "češčen bodi naš nebeški 'fueh-rer' Jezus Kristus!" — Po Goeringo-vem mnenju pritiče naslov "fuehre-rja" edinole Hitlerju. 13 oseb se Je ubilo pri letalski nesreči, ki se je dogodila v soboto v Alpah. Ilolandsko potniško letalo je zaradi megle zadelo v steno blizu Ber-nardlnskega preleza ter se razbilo. Odnošaji med Japonsko in Rusijo so se spet poslabšali, ker je Japonska usmerila sedaj svoje poglede v Mongolijo. Cene živilom so strašno poskočile na Madžarskem, ker je mnogo pridelka uničila pozeba spomladi, suša pa poleti. Cene sadju so porastle za celih 300 od sto! Tovarna munlcije je zletela v zrak v bližini Carigrada. Mnogo delavcev je pri tem zgubilo življenje. K* kV/\S 9 Ž ARGENTINSKE VESTI ry>) << Ž Predpisi za obveščevalne urade Vlada je objavila prejšnji teden dekret, glasom katerega bodo odslej vsi novinarski obveščevalni uradi podvrženi naslednjim predpisom: vpisati se bodo morali v poseben seznam, ki ga too vodilo Poštno ravnateljstvo, položiti bodo morali kavcijo v znesku od 5.000 do 50.000 pesov ter prepisovati v posebno registrirano knjigo vse vesti, ki jih odpošljejo v notranjost dr-ava ali pa v inozemstvo, ter vsa poročila, ki jih prejmejo. Na predlog Poštnega ravnateljstva bo smel notranji minister začasno ali pa trajno zapreti obveščevalne urade, ki bi pošiljali v svet neresnične oziroma marali, javnemu redu ter ugledu države škodljive vesti. Za škodo, ki bi jo povzročili v izvrševanju svoje službe, bo jamčila kavcija. Ta dekret, ki se nanaša se samo na agencije, marveč tudi na posameznike, ki žive od zbiranja novic za •dnevni tisk, radio itd., je dvignil mnogo prahu v Buenos Airesu in sploh v vsej državi. Vsi listi, brez izjeme, ga ostro odklanjajo, ker pomeni, po njihovem mnenju, pravi atentat proti svobodi tiska, ki je zajamčena že po ustavi. Pišejo, da bi takšnih določb niti kongres ne mogel spre . jeli, ker bi bile protiustavne, kamoli pa državna izvršna oblast. V glavnem mestu in tudi v pokrajinah so se že vršili mnogi- protestni shodi in novinarske organizacije so se obrnile na državnega predsednika z zahtevo, da vlada v celoti prekliče zgoraj obrazloženi dekret. Prihod bolgarskega odpravnika poslov V ifuenos Aires je prispel te dni g. J. P. Dojčev, odpravnik poslov bratske bolgarske kraljevine, ki bo tu prevzel vodstvo pred nedavnim ustanovljenega bolgarskega poslaništva. Šolski pouk se je spet pričel V ponereljek so se zaključile zimske počitnice, ki jih šolske oblasti odrejajo radi tega, ker tukajšnje šole niso "oborožene" proti mrazu. Peči tukajšnje šole ne poznajo. Vreme pa ima svoje muhe in se ne zmeni za naredbo šolskih gospodov. Vprav v dneh po počitnicah je ptritisnil precejšen mraz in je živo srebro v toplomeru padlo celo v Buenos Airesu pod ničlo. ka cela vrsta dragocenosti, katerih skupno vrednost ceni na 12.000 pesov. Zadevo je javil kemisariji. Policaji so uvedli preiskavo in ugotovili, da so tatovi prišli v trgovino skozi rov, kakšnih 6 metrov dolg, ki so ga bili izskopali iz potoka Blanco Encalada. Računajo, da so tatovi delali celih 15 dni, preden so se dokopali do trgovine. To je gotovo izreden primer vztraj nosti pri uzmovičih. Učne knjige bodo pregledali Znano je, da sta se argentinska in brazilska republika domenili, da bosta črtali iz učnih knjig vse ono, kar spominja na stare spore med obema državama in kar bi moglo vzbujati mržnjo v mladih srcih šolskih otrok. Te dni je buenosaireška vlada inje nóvala posebno komisijo, ki bo učne knjige "očistila". Koliko denarja je v prometu Centralna banka je začela objavljati dnevne podatke o denarnem obtoku. Po zadnjih statistikah jo sedaj v prometu okroglih 953.300.000 pesov v banoovcih nad 5 pesov, bankovcev po 5 pesov in drobiža pa okroglih 212 mil pesov. Mraz Še liuje ne-go v glavnem mestu republike je v raznih pokrajinah države. V kraju Cristo Redentor, v pokrajini Mendoza, je bilo te dni 14 stopenj pod ničlo. O nenavadno nizkih temperaturah poročajo tudi iz drugih krajev. V Nogoya so radi mraza popokale vodovodne cevi in je mnogo hiš ostalo brez pitne vod,e. Rok za plačilo "patentov" Do 31. t. m. imajo čas plačati državne patente za leto 1935. trgovci, in dustrijalci in profesionalci. Zamudnikom naložijo tekom prvih 30 dni še 10 od sto kazni, po preteku enega meseca pa znaša kazen kar 50 od sto. Istega dne zapade rok za plačilo prodajnega davka, ki ga morajo od-rajtati uvozniki, producenti in industrijalci za prodaje, izvršene v mesecih od aprila do junija t. 1. Pozdravi iz domovine Gospod salezijanski duhovnik Anton Jakša, ki se je, po dolgih letih bivanja v južnih krajih argentinske republike, poslovil pred nekaj meseci od buenosaireških Slovencev ter odpo toval v domovino, se nas je spomnil s prijaznim pisemcem, v katerem nam sporoča, med drugim, da je 28. aprila pel v Podzemlju svojo prvo sveto mašo v domovini; pravi, da še ne ve, ali se vrne med nas, pa nam h koncu naroča: "Pozdravite moje brate v tujini!" Odmevi V junijski številki Izseljenskega vestnika "Rafaela", ki izhaja v Ljubljani, čitamo, med drugimi vestmi iz Argentinije, naslednje: "...društvo "Tabor" je vprizorilo v nedeljo 5. maja veliko prireditev, ki jo bila tudi bogato obiskana in tako krasno podana, da so ljudje zahtevali, da se v kratkem ponovi. Seveda bodo ugodili tej želji. Vso čast odličnim igralcem!" * Ljubljanski "Prelom" je v svoji 27. številki ponatisnil, pod naslovom "Na ša kri v tujini", članek "Slovenci po svetu", objavljen svoj čas v našem listu. I. D. "Tabor" Jutri, v nedeljo, bo popoldne v druš tvenih prostorih članski sestanek. — Začetek ob 16. uri. Prosim, da pridete točno! — Predsednik. Delovanje »Jugoslovanske izseljenske zaščite'' Jugoslovanska izseljenska zaščita rinjak Vjekoslav: po 1 sweater in eno tiho in vztrajno nadaljuje z delom, ki ga jo započela v prid revnim in brezposelnim izseljencem, dasi so bili nekateri brezvestni posamezniki začeli z ostro gonjo proti raznim članom njenega upravnega odbora. Je že tako na svetu (posebno pa v gotovem delu naše kolonije), da dobro, pošteno in nesebično delo ne najde vselej pravi- srajco; Vukušič Natalij, Prpič Vinko, Krmpotič Ivan in Ilevizi Stevan: po 1 sweater in 1 delovno obleko (mame luco); Krupa Josip, Rebič Josip, Svil-čič Mile, Rajud Ante, Pavlačič Petar, Krains Ante, Žlogar Alojzij: po 1 par črevljev in nogavice; Penič' Juraj, Šantle Mijo, Troha Ivan, Ilič Rlažo in Sklenar Pavel: po 1 par črevljev; Za našo šolo Za slovensko osnovno šolo sta darovala: g. Andrej Škrbec $ 2.—; gospodična Lizi Kragelj, ker se ni mogla udeležiti nedeljske prireditve, $ 1.—. Obema najlepša hvala! šolski odsek "Tabora" Primer vztrajnosti Ko je v sredo zjutraj zlatar Ger man Rubio odprl svojo trgovino, ki | se nahaja na vogalu ulic Cabildo, in i Blanco Encalada, je zapjazil, da so bili neznanci na obisku, kajti v trgovini je bilo vse razmetano. Seveda si je takoj mislil, da so bili obiskovalci tatovi. Kmalu je ugotovil, da mu manj Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. N. Alem 150 — BUENOS AIRES — 25 de Hayo 149-59 PODRUŽNICE V JUŽNI AMERIKI: BUENOS AIRES " CHILE BRASIL PARAGUAY Mercado de Abasto SANTIAGO RIO Santos C. pres. Franco Corriente 3223 VALPARAISO SAO PAULO ASUNCION HRANILNICA: Komu boste zaupali svoje prihranke? Banco Germánico Vam nudi popolno varnost in primerne obresti! DENARNE POŠILJKE: Potom katere banke boste poslali de nar svojim domačim? Banco Germánico sprejema vso odgovornost, da bo VaS nalog najtočneje, najhitreje 1 najvarneje Izvržen. VOZNE KARTE: Kje boste kupili ladijsko vozno karto? Banco Germánico je predstvnica vseh parobrodnlli družb in Vam more nuditi bodisi vozovnice bodisi pozivnlce po najugodnejših pogojih. IZSELJENSKA POŠTA: ,, Kam naj Vam pašiljajo pošto, če nima te stalnega bivališča? Banco Germánico raspolaga s posebnim oddelkom za izseljensko poŠto, ki Vam jo hrani ali brezplačno pofillja na Vaá najnovejši naslov. NaSe uradne ure: od do 7 zvečer; ob sobotah do 12y¡¡- SIGURNOST! BRZINA! U&LUŽNOSTI POVERJENJE Uprizoritev „Koroških tihotapcev" Dramski odsek "Tabora" nam je spravil preteklo nedeljo na oder noviteto: Brenkove "Koroške tihotapce". Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička in občinstvo je z znatnim zanimanjem sledilo igranju. Rrenkova ljudska igra, s katero smo se seznanili, skriva v sebi politično tendénco v skladu z gotovimi krogi v Sloveniji (med katere spada tudi založništvo, ki je igro spravilo v tisk), s katero se pa prav gotovo ne strinja mo vsi. Ta tendenca pri uprizoritvi ni prišla toliko do izraza, kakor zahteva original, ker ji je režija odbila nekatere hujše osti, in mislimo, da je storila prav. O igri sami treba reči, da je spisana s precejšnjo spretnostjo in precej ver no podaja duševnost korotanskega ljudstva v dobi, ki jo slika. Vešče u-porablja scenične, lučne in druge o-derske efekte in vsebuje mnogo momentov, ki globoko ganejo gledalca. Prvo dejanje je moi^ta avtor nekoliko preveč natrpal, saj obsega dobre, pol knjige, a ker ima mnogo živahnih priporov, treba priznati, da gledalca ne utruja. O igranju lahko rečemo, da je bilo dobro in mestoma celo dovršeno, kar je za naše prilike mnogo; pevske in glasbene točke, ki so služile kot uvod v posamezna dejanja, pa bi bile gotovo prišle bolj do veljave, da so se izvajale pri odprtem odru. Zastor je mestoma kvaril skladnost, med zb°' rom in orkestrem ter je ubijal gla®1 ve. Gostilničarja Jaegra nam je pod» J. Živec mestoma prav mojstsko; nj<" gova igra v tretjem in posebno v i« trtem dejanju je bila naravnost 8 metniško dovršena. Trpečo slovenst mater Nežo, žrtev rajdrapanosti v dr žini, je prav dobro ustvarila Pepea K deljeva. Tudi Dcčmanov Janez je N dober, da^i vemo, da bi bil v nekatf lih prizorih lahko več ustvaril; ^ bi lahko rekli o Tišlarjevem Jovai" Periču ter o Jovanki H. Godinove. P'' srečen tip nemškega agitatorja Sch"1 sserja nam je ustvaril S. špula, & čim smo nekoliko več pričakovali * B. Primožiča, ki je igral hvalež"1 vlogo Potovčka. M. Lipičarjeva n & je podala prav dobro Minko, le v za dnjem prizoru je njeno igranje mor da nekoliko padlo. Kot tipa sta l»" dobra tudi Pero in Kuhlar, a v W varjavi je bil zadnji nekoliko preti11 Jelo je posrečeno igrala M. Blaznih va in tudi odersko sigurnost maleS* Tončka treba pravično pohvaliti, stale vloge v vsem zadovoljive. Kar se inscenacije tiče, je res p1'8 va škoda, da oder dvorane v ul. A'81 na ni večji. To bi bilo poročilo kritika, ki i' gledal s hudim očesem na podrobn" sti uprizoritve in igranja. V splošni pa je bila igra povsem zadovolji'1 podana iii se je ob bolj genljivih P11 zorih orosilo marsikatero oko. Upi''1' ritev pomeni brez dbema lep uspeh resen korak naprej v prizadevanju, se polagoma ustvari res dobra igr' ska skupina v naši naselbini. —dt- Pred uradom Izseljenske zaščite: Nekateri izmed brezposelnih, ki so prejeli pomoč in odelo čnega priznanja, marveč naleti celo na očitke in obrekovanja. Mi smo od samega početka rekli, da bomo "Izseljensko zaščito" in njeno vodstvo sodili ne po besedah, marveč po delu. Čudežev nismo nikoli pričakovali, pač pa vztrajnost. In se nism varali. O tem nas prepričuje tudi poročilo o delovanju "Zaščite" v mesecu juniju t. 1.: V tem času-je "Patronat" razdelil 36,60 pesov denarne podpore, 46 brezplačnih kosil, 32 prenočišč in večerij, zaposlil je 22' oseb, poleg tega pa je porazdelil med dolgo vrsto potrebnih izseljencev zimsko robo in obutev. Prejeli so: Berakovič Ante, Juretič Dušan, Bor čič Ivan, Contala Stevo, Skabel Jakob, Mučič Franjo, Jurkovié Dragu-tin, Pokupec Mihael, Vidič Mihael, Ba sarič Petar, Perič Ivan: pa en sweater; Palajič Gjuro, Kiš Ištvan in Pet- HOTEL PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 6207 Oddajajo se lepe zračne sob® * zdravo ln domačo hrano od $ J.— dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed $ 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se priporoča E. KRAVANJA darujem povečano sliko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 dalje. Na» atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" Sava Jovanovič — San M artin 608, Buenos Aires Smardžic Petar, Steiner Ante: po 1 delovno obleko; Korošec Franc: 1 delovno obleko in nogavice. Prepričani smo, da bo "Zaščita", kakor doslej, tako tudi v bodoče nadaljevala s «svojim nesebičnim delcm ter želimo, da bi bila v vedno izdatnejšo pomoč onim našim revnim izseljenskim rojakom, ki so primorani pri njej iskati pomoči in zaslombe v teh težkih časih. KROJACNICAIN TRGOVINA "MOZETIČ" Osorio 3025 — Bs. Aires (Paternal) KEGLJIŠČE IN KROGLIŠČE "PRI PUŠKI" DONATO ALVAREZ 2251 sem prevzel ter bom skrbel, da bodo v vsem zadovoljni oenj, rojaki, katerim se priporočam za obisk ANDREJ REBEK Ako želite poslati svoji obitelji denar v domovino, poslužite se našega načina nakazovanja Poslužite se našega načina nakazovanja denarja potom pošte, in ne pozabite, da skoro vsi Vaši rojaki nakazujejo denar v Jugoslavijo potom zavoda Banco de Boston, ker vedo, da bodo njihovi svojci postreženi hitro, sigurno in brez slehernih stroškov ter odbitkov. — Postrežejo Vam vljudno naši uradniki in Vaše nakazilo se bo izplačalo v najkrajšem času. O tem boste obveščeni s priporočenim povratnim pismom. Spomnite se, da je naš JUGOSLOVANSKI ODDELEK \ odprt od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 11. Obiščite nas osebno ali pa nam pišite! THE FIRST NATIONAL BANKOFBOSTON FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 Av. Gral. Mitre 301 (Avellaneda) Córdoba 1223 (Rosario) . VARNOST — HITROST — ZAUPANJE — V1JUPN( NOVI LIST Stran 3 S * llllllllliiHllllIlllIlIHIK SLOVENCI DOMA IN DRUGOD . *— # = VESTI IZ DOMOVINE slovenska matica za ljubljansko akademijo Slovenska matica, naša kulturna titanova, ki zalaga knjige leposlovne m znanstvene vsebine, je na svojem re" korak naprej na poti do udejstvi-,ve ideje, da se v ljubljanski Akade-,m»ji osrdotoči in s tem poživi Slovenko znanstveno in umetniško delo. mladi kralj je botroval Zakoncema Janezy in Katerini Žbo °ar v Bušinji vasi blizu Metlike se le rodii dvanajsti otrok, ki je obenem ^veti sin. Najmlajšemu Žbogarjeve-je kumoval mladi kralj Petar, ttlu kati Še proti veleprodajal nam V Jugoslaviji se je ustanovil kon-sorcij "Ta-Ta", ki hoče po vseh večjih mestih ustanoviti veieprodajalne, kakor so na pr. buenosaireške hiše — Gatli y Chaves, Tovv itd. — Prodajal bi v njih predmete iz 32 blagovnih področij trgovine. Mali trgovci v Be-ogredu, Zagrebu in drugih mestih so začeli z veliko akcijo proti konzorciju, ker bi veletrgovine izpodrinile mnoge izmed njih. smrt bivšega ministra V Beogradu je umrl po krajšem bo lehanju bivši minister narodnega zdravja dr. Dobrivoje Popovic, star 60 let. Pokojni si je pridobil veliko zaslug za populariziranje zdravstvenih načel med najširšimi krogi ljudstva. Najbolj znano je njegovo delo "Doma či zdravnik", ki je od leta 1926 doživelo že tri izdaje. erega je zastopal polkovnik Tema vič, ki je ga prebivalstvo prisrčno Krščenec je sprejel od kralja nasletfnja darila: zlato verižico s kri-nice, kjer so jim naši železničarji ^'redili na varnost veličasten sprejet«. c ' ^aki zbliževanja med Jugoslovani gari so v zadnjem času tako razbojnik urbanc pod ključem Razbojnika Jožeta Urbanča so oblasti po dolgem zasledovanju končno prijele. Orožniki so ga zalotili ponoči v gozdu pri Kačji ridi, ko ni bil pripravljen. Zato se je mirno dal ukle-niti. Sumili so, da je v zvezi z zločinom na Vrhpolju, kjer sta dva orož nika zgubila življenje. To domneva pa se je sedaj izkazala za neutemeljeno. obsodba mladoletne ga zlocinca Vrtnarski vajenec , Leopold Zupančič, star 17 let, je bil v Ljubljani ob-, sojen na pet let in pol roibje, ker je skušal umoriti graščinsko gospodarico Marijo Tctnažinovo na Windisch.grat-zovem gradu na Bogenšperku pri Litiji. Napadel jo je z velikim nožem, zavlekel nato v klet, kjer jo je obdeloval s polenom in bajonetom, nato pa je še skušal zažgati grad. Hotel se je s tem maščevati, ker je Torna-žinovi pripisoval krivdo, da je bi odpuščen iz službe. Tomažinova je po več mesecih okrevala, fanta pa je sedaj zadela zaslužena kazen. meso za abesinijo Italijanska obveščevalna agencija "Oriente"' poroča, da ge v beograjskih krogih potrjuje vest, glasom katere je abesinska vlada naročila pri neki jugoslovanski tovarni v Novem Sadu 40 milijonov škatelj konserviranega mesa. les za italijanske kolonije "Jutarnjemu listu" poročajo iz Ši-benika, da tam z veliko vnemo vkr-cavajo na ladje velike količine lesa, namenjenega v Italijo oziroma v ita-litalijanske afriške kolonije Somalijo in Eritrejo. V prvih 20 dneh junija so vkrcali v Šibeniku več lesa nego v prejšnjih treh mesecih skupaj. Zaposlenih je okrog 200 ležakov in vsak dan prihajajo nova naročila. velik pozar V Prepolah pri Račah je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju kočarja Štefana Baumana. "Ker je pihal veter, so iskre,zanesle ogenj še na tri sosedna posestva. Škodo cenijo na o-kroglih 100.000 dinarjev. dediče iščejo Jugoslovanski gen. konzulat v Chi-cagu javlja, da je 6. nov. 1931 umrl v Duluth, Minn., Torty Touser (pravilno ime je baje Anton Tomšič). V Ameriki je .bil 30 let in je ves čas bival v kraju Munger, Minn. Po poklicu je bil poljedelec. Pokopan je bil 10. nov. 1931. Dediča zapuščine bi bila brat pokojnega Janez in sestra, ka tere bivališče je — po ameriških navedbah — "Zave" št. 41, občina "Po-cavc". Kraja s takšnim imenem nista znana in gre očividno za pomoto. Ker manjkajo tudi drugi potrebni podatki dedičev, se naprošajo izseljenci, da pošljejo njim znane podatke na naslov: Izseljenski referent kr. banske uprave — Ljubljana. VESTI S PRIMORSKEGA novi grobovi V Ljubljani je umrl član tamošnje-ga Narodnega gledališča Rado Želez-nik, star 41 let. Bil je eden izmed naj boljših slovenskih igralcev in v nekaterih vlogah naravnost nenadomestljiv. V Šlajmerjevcm domu je preminul urednik Jože Petrič, ki' je vršil svojo novinarsko službo iyi "Napreju", "Slovencu", "Jugoslovanu" in drugih listih. Imel je 58 let. 1,1 Bol, ob. 'Sosti, da izgleda, kakor da hočeta bratska naroda brž nadol^nadi-^as, ki sta ga zgubila v nesrečnih 111 nedavne preteklosti. čuden glas Vsi italijanski listi so z velikim zadovoljstvom prinesli vest, da je beograjski list "Istina" napisal članek, v katerem pravi, da je že skrajni čas, da dobi Abesinija dobro lekcijo ter da je za Jugoslavijo dragocenejše prijateljstvo Italije nego divjaške Abe-sinije, kjer vlada suženjstvo. Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 de mayo 724 buenos aires ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRU21NE PROVRSTNA POSTERE2BA IN ZMERNE CENE. ALBERT BELTRAM priporoča cenj. rojakom svojo trgovino črevljev, šolskih potrebščin in tobakarno. Ima veliko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene Dto. Alvarez 2288, esq. Trelles FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO R A I> A L J Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275 Dock Sud Delo Sirotijevega naslednika Na binkoštne praznike je prešel v italijanske roke znani samostan v Gradu pri Mirnu, ki je bil nekoč ognjišče slovenske kulture. Prišli so v ta samostan novi redovniki iz Južne Italije in pri svečani predaji, ki so jo morali izvršiti naši redovniki, se je takoj pokazal "novi duh", katerega so prinesli. Došleci se kar niso mogli prečuditi, da se v samostanu in njegovi okolici še vedno govori slovenski jezik. Novi vodja samostana je takoj izjavil, da se bodo njegovi patri z vsemi sredstvi borili proti slovenščini in odredil je tüdi, da se v cerkvi ne sme več moliti v našem jeziku. Ko se je ta naredba začela izvajati in so verniki v znak protesta začeli zapuščati cerkev, so pred vrati naleteli na patre, ki so jih podili spet v božji hram. Nekateri se niso hoteli ukloniti. Posledice so občutili naslednje dni, ko so jim karabinerji in miličniki prišli na domove vršit preiskave. Obenem so jim zastopniki oblasti povedali, da bodo aretirani, če bodo še kritizirali uvedbo italijanskega jezika v cerkev. Tako poroča izseljensko glasilo "Istra", ki prinaša tudi naslednjo vest: Povodom binkoštnih praznikov je goriški nadškof Margoti posetil goriš-ko bogoslovje ter nagovoril mlade du hovnike in bogoslovce. Napadal je sta rejše slovenske duhovnike v Julijski Krajini ter dejal, da so upornega duha in celo napol protestantski. Vsem je palo v oči, da v vsem svojem govoru ni niti en sam krat uporabil be ¿«do katoliška, marveč je dosledno govoril o italijanski in rimski cerkvi. Kritiziral je delovanje onih svečenikov, ki proti njegovim naredbam še /edno uporabljajo v cerkvi slovenski jezik. Opozoril je, da so karabinerji že prejeli nalog, naj pazijo na to, da se odslej ne bodo več prodajali slo, venski molitveniki na Goriškem in hrvatski v Istri. Miličnik ustrelil desatletnega > dečka Postojna, 21 junija. Iz Podkraja. poročajo, da so včeraj pokopali v Go-doviču nad Idrijo, desetletnega Kobo-lovega sina iz Podkraja. Deček je šel z navadno obmejno izkaznico čez mejo v Hotedršico od koder se~Je vračal in nesel s seboj nekaj moke. Kako je dogodek potekel ni znano, vemo le to, da je miličnik Kolobovega dečka ustrelil na meji v bližini Hoteejršice,' ko je ta prekoračil mejo in hotel iti nazaj domov. Dogodek je vzbudil med vsem obmejnim probivalstvcm silno ogorčenje. Pravijo sicer, da je bil miličnik takoj aretiran ter uklenjen odveden v zapor, toda vsi ukrepi ne bodo vrnili življenje dečku, ki je podlegel dobljenim ranam kot nedolžna žrtev. Smrtna kosa Gorica, junija. Dne 15. t. m. so nesli k zadnjemu počitku znanega in spoštovanega dušnega pastirja iz Št. Mavra, Fr. Kranjca. Blagi pokojnik jo bil doma z Vršnega in je učakal prav lepo in častiljivo starost 80-ih let. V Št. Maver je prišel šele pred šestimi leti. Prej pa je pastiroval na Vipavskem, kjer ga je tamkajšnje ljudstvo ohranilo v lepem in trajnem spominu. Zadnje čase je precej bolehal, predvsem so ga bolele noge tako, da je moral opravljati službo božjo sede. Bil je izredno dobrega srca, vedno je spomnil svojih bednih faranov posebno tistih, ki so bili najbednejši in jim pomagal z vsem kar je imel. Št. Maver in okolica ne bosta nikoli pozabila svojega župnika-dobrotnika. Naj počiva v miru! Obisk na meji Gprica, junija. — Zadnje čase je pri šlo na mejo okoli Cerknega in okolice kakih 30 osebnih avtomobilov, s katerimi so se pripeljali italijanski oficirji. Namen njihovega prihoda ni točno znan. Zdi se pa, da so prišli pregledovati mejo in razna utrjevalna dela, ki so bila izvršena v zadnjem času ter morda tudi proučiti teren za nove poletne manevre. V zvezi s tem se širijo govorice, da [ so italijaniske policijske oblasti izvršile med domačini precej aretacij raz ni h fašistom sumljivih oseb. Točnih poročil do sedaj še nimamo. Iz Postojne Postojna, junija. Odkar je razglašena mobilizacija so oblasti vse straže ob meji že večkrat pomnožile. Glede prehoda meje veljajo zelo stroge od-sedbe. Že kdor se kreta v krajih, ki so v bližini meje zapade sumu ubež-ništva. Tako se zadnji čas v okolici našega miesta neprestano vrše aretacije največ mladeničev, ki so takoj osumljeni, da so poskušali z begom čez mejo. S temi aretiranci pa oblasti zelo nesramno in nečloveško .postopajo. Tako so dva mladeniča iz Trsta, ki so ju aretirali že mesece aprila v postojnski okolici, zverinsko pretepli in potem še odsodili na tri mesece ječe. « Postojna, junija 1935. Poleg drugih organov javne varnosti, ima Postojna tudi čuvarje, ki so občinski uslužben* ci. Tem je poverjen nadzor prometa na cestah itd. Zlasti pa zasledujejo postonjske gostilničarje glede policijske ure v njihovih lokalih. Zá vsako, četudi minutno prekoračenje določene ure, so predpisane visoke denarne globe za gostilničarje in za goste. Tako je pred kratkim neki gostilničar v Postojni bil obsojen zaradi takega prestopka na 500 lir globe, vsak gost pa na 80 lir globe. Za Abesinijo skušajo navduševati Postojna, junija. — Fašistična vlada se zelo trudi, da bi vzbudila v vseh italijanskih državljanih navduše nost za vojne priprave v afriških kolonijah. Tudi med našim ljudstvom so letošnjo pomlad tu pa tam skušali z raznimi predavanji vzbuditi zanimanje in navdušenje za fašistične priprave. V Colu nad Idrijo so priredili pet predavanj s kateri so skušali prikazati našim ljudem Abesinijo kot bogato deželo, kjer bo tudi' marsikak naš človek našel zaslužek. S takimi predavanaji in ž obljubami o dobrom zaslužku in drugih u-godnostih kot, da kdor ostane 10 let v italijanskih kolonijah dobi brezplačno vožnjo za domov itd., so baje nekaj naših fantov in mož pripravili do tega, da so se pripravili za odhod na delo v italijanske kolonije. Požar Sv. Lucija, junija. — V noči med 23. in 24. junijem je nenadoma izbruhnil požar v hiši gostilničarja in posestnika Ivana Krajnika. V kratkem času je ogenj uničil hišo in se razširil tudi na hlev, kjer. je bilo shra njeno orodje in mnogo kune. Škoda je cenjena 50.000 lir. Mizerija v Puli Pula, junija, r- Mizerija in lakota, ki sta zelo razpaseni po našem mestu se najbolj odražata v beračenju. Zlasti mnogo mladine in starcev je, ki si skuša na ta ali oni način beračenja olajšati svojo bedo. Okrog stavb, kjer je nastanjena mornarica in drugo vo jaštvo je dnevno opažati cele procesije otrok in starih ljudi, ki z lončkom v roki čakajo na ostanke vojaškega kosila ali večerje. Beda v Istri Pula, junija. — Razmere istrskega kmetovalca so v teku let toliko nazadovale, da so letošnje leto dosegle o-bupen višek. Sicer ni istrski kmet nikoli gojil večjega števila goveje živine, ker nima na razpolago dovolj primerne kime, pač pa le toliko, kolikor jo je neobhodno potreboval. Davki in druge dajatve pa so mu pobrale v¿o živino. Tako je bilo opaziti lotožnjo pomlad, da je moral marsikateri naš kmet ki je še pred nekaj leti imel po par volov, če je hotel obdelati polje, ora-ti z osli. To dejstvo je pač žalosten dokaz za še žalostnejše razmere, ki vladajo med istskim ljudstvom. Po sili razmer je prišel zajutrek že iz navade; za kosilo si privoščijo krom pir, za večerjo pa pride na mizo so-še stopnjuje zlasti zadnje čase, ker lata z nezabeljeno polento. Kruha je vedno manj. Vsa ta revščina pa se so cene živilom poskočile. Z mirnim srcem se lahko zatečete v ZASEBNO KLINIKO Calle Ayacucho 1584. — U. T. 41.4985 v vsakem slučaju Ko čutite, da Vam zdravje ni v redu. Našli boste v naši kliniki specilizirane zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. — Upravitelj naš rojak dr. K. VELJANOVIC V Naša klinika je edina Slovanska klinika, ki sprejema bolnike v popolno oskrbo, in sicer po jako zmernih cenah. Izvršujemo tudi operacije Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko. Sprejemamo od 14.-20. ure Slovenska gostilna "Pri veselem Štajercu" Domača prvovrstna kuhinja in dobra pijača ter najboljše pivo po zmernih cenah. — VELIK PLESNI SALON. Vsako nedeljo svira slovenska godba za ples. Kroglišče in kegljišče pod streho — ZBIRALIŠČE ROJAKOV — Za obisk so vljudno priporoča ŠTEFAN CELEC Man. Estévez 499 — Avellaneda Krojaški mojster Dipl. v Buenos Airesu Izdeluje obleke po najnovejšem kroju, iz najboljšega blaga ter po nizki cenj JOSIP FAGANEL Soliš 1235 (blizu Consti-•tucióna) — U. T. 23-?y02 **************************** * i I Zobozdravnika J Dra. Dora Samojlovích de * Falicov $ Dr. Félix Falicov Dentista * Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 * U. T. 59 La Paternal 1721 | * Krojač ■ÜH Izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanj« MAKSIMILIJAN SAURIN VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 59—1271 ROJAKI!! pri 2ivcu v znani restavraciji, boste najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Lepi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik EMIL ¿IVEC paternal Osorio 5085 POZOR! Slov. babioa dipl. v Pragi in B>. Airesu, speoializirana v porodniških in vseh ženskih boleznih s 25 letno prakso se priporoča slov. ženskam, ki se čutijo bolni. — Prvi pregleo. brezplačen. — Sprejema od 7—21 in ob nedeljah od 8—20 ure Sprejema tudi porodnice v oskrbo. FILOMENA BENEŠ-BILKOVA KR0JACNICA "TRIESTINA" Izvrši obleke vsake vrste iz najboljšega blaga ter po nizki ceni. Naročite si obleko in prepričani boste! Nudi Vam tpdi velike olajšave v plačevanju. Franc Meline B AUNE S 187 (vogal Paz Soldán) Bs. Aires — U.T.59 Paternal 1262 UMA tat/ U. T. 23—3389 Prodajalna jest vin in točilnica vina Cenjenim rojakom se priporočata BRATA KURINČIČ Ul. Chiclana 3899, vogal Castro U. T. 61 (Corrales) 3681 — Bs Aires Naročila se sprejemajo tudi po telefonu ter se blago dostavlja na dom. Pripravni prostori za sestanke naših rojakov. — OB NEDELJAH VHOD NA CASTRO 2296. 83654909 k ZA POUK IN ZABAVO S s k v VEČNO nezadovoljstvo Sonce je naš prijatelj in važen či-nitelj našega zdravja. Kamor sonce ne pride, tja pride zdravnik. Sonce jo vir svetlobe in toplote, torej vir življenja. In čeprav nam prekomerno sončno obsevanje ni ugodno, moramo le priznati, da hodimo celo poleti soncu naproti, na deželo, kjer sonce drugače sije nego v mestu, kjer ga požirata dim in megla in nas muči le zatohla utrujajoča vročina. V naravi je sončna doba, poletna doba, najpotrebnejša in najvplivnejša doba, saj dozorevajo v tem času v soncu naša živila. 1 Toda ljudje imajo v svoji notranjosti morda le hladnej^ letni čas rajši, čeprav se pritožujemo kot večni neza-dovoljneži tudi nad zimskim mrazom kakor nad poletno vročino. Gotovo je namreč, da se mraza lažjo ubranimo nego vročine, posebno če je vročina tako huda, da nas napravi lene in nesposobne za delo. "I-marno neprimerno več pripomočkov, da se ogrejemo, nego da se ohladimo", je dejal nekoč sloviti higienik Max von Pettenkoffer, in to je res. Pozimi se lahko toplo oblečemo, lahko zakurimo, lahko več jemo, in sicer maščobne jedi, ki dajejo toploto. Poleti pa dostikrat ne zaleže, če si oblečemo lažjo, svetlo obleko in iščemo zračne in vodne kopeli ter pije-' mo hladne pijače. Tudi če jemo le malo in lahke jedi, se nam nobeno delo ne ljubi ter polegamo najrajši v senci. Sonca se poleti branimo. A ko pride jesen se vendar pritožujemo, da nas zapušča za dolgo časa. Tako je človek vedno nedosleden in nehvaležen. 54 JEZIKOV JE OBVADAL V Londonu jo umrl v visoki starosti pater Viljem Kert, mož, ki je obvladal 54 jezikov in dialektov. Seveda je bila njegova znanost često dobrodošla londonski policiji in pa tudi sodišču, kamor je moral večkrat kot izvedenec. Zanimivo je, da kljub svojemu ogrom nemu in nenavadnemu znanju ni dosegel akademske časti. Šele, ko je pel zlato mašo, mu je rimska študijska kongregacija podelila doktorski naslov. Pater Kent je bil v splošnem zelo skromen in dobrosrčen mož. Na cesti ga je vedno obdajala skupina otrok, ki jim je pripovedoval povesti-ce. Večkrat je prišel bos in brez suknje domov, ker je med potjo obleko in čevlje razdelil med reveče. Poklo-nov ni maral in če ga je kdo občudo- val zaradi njegovega znanja, je poniž no menil, da to ni prav nič, saj je na svetu na tisoče jezikov, izmed katerih jih obvlada samo 54. NENAVADEN NAČIN ZDRAVLJENJA Dva tisoč ameriških zdravnikov, med njimi nekoliko 'takšnih, ki so dobili Nobelovo nagrado, je zborovalo pred nedavnim v Altantic Citvju. Povedali so mnogo zanimivega, nobeno predavanje pa ni vzbudilo tolikšne senzacije, kakor predavanja dr. Georgea Retana s sirakuškega vseučilišča o "možganski kopeli". Ta kopel obstoji v tem, da se raztopina kuhinjske soli pošlje s krvnim obtokom v možgane. Vbrizg se izvršil v odvodnico ob gležnju, nato pa se tekočina, ko je šla skozi možgane, odvzame telesu ob spo dnjem delu hrbtenice. Učinki tega po stopka so baje čudežni. V nekem primeru je Retan omrtvičen jezik ozdravil v pol ure, šest primerov otroške paralize je ozdravil v štirih do petih dneh, v dveh nadaljnjih primerih je eden izmed pacientov umrl, drugi je ozdravel, padavičnost je izginila po dveh kopelih, spalna bolezen, vnetje možganske mrene in še več takšnih najnevarnejših bolezni je odpravil tako v kratkem času. Ženski kotiček IZ ZGODOVINE POLJUBA Tudi poljub ima svojo zanimivo zgodovino. Tako nas poznavalci Rimljanov obveščajo, da je bilo v starem Rimu več vrst poljuba in več o-značo zanje. Osculum" se je imenoval poljub, ki so ga dajali v znak spoštovanja, dočim so bile med sorod niki in prijatelji v navadi "bazije", med zaljubljenci pa "sua^ije". Grki so poznali še več razlik. Tako so itneli poseben poljub oziroma posebno proceduro z imenom "chytra'' za prijatelje, ki so se nepričakovano srečali po dolgih letih. Prijeli so dru gega za ušesa, se stresli in si naložili glasen "cmok". "Cmok" je namreč lo poljub v glasni obliki. Tistemu tihemu ali celo tistemu, ki se izraža z golim pritiskom ustnic na ustnice, so pripisovali samo simboličen pomen. Srednjeveško nemško pravo je velelo, da tu ora vsako dekle brezpogojno zardeti, če dobi poljub, če bi pa prejela poljub, ki bi kazal, da darovalec ni prav pri stvari, je imela pravico, da mu brez kazni priloži cmok — toda z roko. Še hujši so bili v tem času tisti juristi, ki so videli v poljubu neko vrsto pravega posilstva in so predpisovali, da mora dekle, ki se je dalo poljubiti, brez venca pred oltar. Poljub je bil sploh nenavadno pogos to predmet učenih razprav in debat, da o vlogi poljuba v lepi književnosti in upodabljajoči umetnosti niti ne go Kipar Reai del Sarte je izdelal orjaško masko za spomenik irancoskim pad lini vojakom vorimo. A čudno je, da pri tem na pravo definicijo ne naletiš. Neki u-čeni gospod Kempius, ki je 1778. napisal doktorsko disertacijo o "Jude-ževem poljubu", se je izmazal s stavkom: "Poljuba ne morem definirati, temveč ga lahko samo opišem.'' Naj bo kakorkoli, poljub je zelo človeška zadeva, vsaj med ljudstvi evropske kulture in tistjmi, ki so pomagala to kulturo ustvarjati. Že v prvi Mojzesovi in v Jobovi knjigi je govor o poljubu, seveda le o poljubu spoštovanja, kakršni so bili pozneje v navadi napram posvetnim in du-hovskim velikašem, to je predvsem na njihove noge, roke ali kolena. Že Senaka se je uprl takšnemu poljubljanju, ki ga je menoval "perzijsko sužnjevanje". Maksimilijan I. in Karel V. sta se mu tudi uprla in sta dovoljevala samo še poljub na rob svo je obleke, na kar se je poljub na copato do današnjih dni omejil samo na papeža. Motijó se tisti, ki mislijo, da je odpor proti poljubljanju iz higijenskih razlogov moderna iznajdba. Že cesar Tiberij ga je prepovedal iz teh razlogov in malo je manjkalo, da ni poljub sploh izginil iz zakladnice naših šeg, ker rimski in bizantinski kristjani že zavoljo Judeževega poljuba niso hote li zanje nič več vedeti. Stvar se je končno poravnala na podlagi pisma apostola Pavla, ki se končuje z besedami: Pozdravljam vas s poljubom miru." V ostalem je bil tudi strogo moralni Katon proti poljubljanju in ga jo obsojal celo med zakonci v prisotnosti hčera. Migliaji za hišne gospodinje Gosja in račja jajca so večja, izdatnejša, a niso tako okusna kakor kokošja. Zato uporabljamo v kuhinji navadno kokošja jajca. Druga jajca manjših ptic so predrobna, da bi bila v kuhinji dobro uporabna. Konzerv v pločevinastih zaklopni-cah uporabljajmo čim manj. Nikoli ni jestvina v konzervi enakovredna sveži jestvini. Nekaj o jajcih V kuhinji nam rabi jajce za pripravo vseh mogočih jedi. S pridom ga pa uporabljamo tudi kot zdravilo: 1. če se nam zatakne v grli ribja koščica, moramo požreti sirovo jajce, da jo splavi s seboj; 2. kadar se opečemo, položimo na opeklino tisto tenko belo košico ki je v jajcu med lupino in beljakom; 3. kadar smo hripavi, stepemo beljak s sladkorjem in počasi srebano po več žlicih tega enega. Najbolje je, če ponovimo to vsako uro. Po bolezni oslabeli ljudje naj ubijejo jajce v kozarec vina in to izpije-jo. To da moč in napravi dober tek. Na splošno je priporočljivo, da slabotni ljudje večkrat pijo vino s sirovim jajcem. ZA KRATEK ČAS Ne bo zacvilila Janez: "Ali boš zacvilila, če te malo stisnem?" Micka: "Kaj pa misliš, da sem — punčka, kakršne v štacuni prodajajo?" Pri kartah. — Kako? Drznete si trditi, da sem slepar? .le to žalitev ali šala? -- Žalitev. -- To je vaša sreča, kajti šale ne razumem. Med prijateljicami — Dejal je tudi, da scur najlepše in najdražestnejše dekle, kar jih jo kdaj videl. In ti govoriš s človekom, ki tako resramno laže? KROJA C NICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Billinghurst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) NAZNANILO Sporočam, da sem otvoril v lastni hiši ui. Ramón Lista esq. Espacedo 2600 (V. Devoto) TRGOVINO JESTVIN ter nudim cenj. odjemalcem točno postrežbo in zmerne cene. Blago se do-naša na dom. — Cenj., rojakom se vljudno priporočam Viktor Cernič Diplomirana krojačnica Najboljšo postrežbo In Solidna M najdeta pri LEOPOLD UŠAJ GARMENDIA 4973 — PATERNA* ANA CHARPOVA BABICA dipl. v Pragi in Bs. Airesu z dolgo, letno prakso v porodnišnicah, se pri poroča cenj. Slovenkam. — Sprejema penziortistke, posebno z dežele. — Prvovrstna postrežba. CABRERA 4311 . U. T. 71 Pal. '2383 Valerio Godina KONSTRUKTER zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila ln preuredbe vseh vrst Velika izbera modernega mozaika U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1606 Bs. Aires Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 PREKOMORSKA POŠTA Iz Evrope dospejo 27. H. Patriot in Alsina 29. Neptunia 30. Eubee J V AVGUSTU: 2. Alianza in Av. Star 3. Cap Norte Proti Evropi odplovejo 29 Princesa V AVGUSTU: 1. Alsina in C. S. Antonio 2. Neptunia in Madrid. ' VREDNOST DENARJA MALI OGLASI DR. MIGUEL F. VAQUER Zdravnik bolnišnic Rawson in Sala-lerry. — Clínica General de Niños. Tinogasta 5744 UT. Liniers 548 NAZNANILO. Sporočam, da sem se preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, kakor doslej, razpolagala vedno le z zanesljivo dobrimi službami za matrimonios, služkinje, sobarice itd. BERTA CERNIČ, Dorrego 1583 (pol kvadre od Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 3588. 100 dinarjev 0.30 100 lir ' 30.70 100 šilingov 74-- 100 mark 152.5° 1 funt št. 1870 100 fr, frankov 25.- 100 čsl. krori 16.20 100 dolarjev 377." BAR-RESTAVRACIJA "ZEPPELIN" 25 de MAYO 722 U.T. 31-397? Izvrstna godba od 3. pop. do 1. Vo polnoči. Odprto podnevi in ponoči Pivo iz sodov in v steklenicah. Quilmes chop $ 0.25 Samo pristna pijača Menjevanja denarja po vsaio-v dnevnem tečaju ALEXANDER DUMAS: SULTANETA -KANOVA HČERKA Tedaj je stopil pred Ammalat bega njegov mlečni brat Sofir Ali, sin ubo-žnega bega iz Buinakija. Sofir, ki je bil vojvodi domač, je skočil s konja, ee približal svojemu mlečnemu bratu, ga pozdravil in mu rekel: "Nuker Mehmcd trpinči tvojega starega konja Amtrima; hoče na vsak način, da bi žival preskočila potok, ki je več ko petnajst čevljev širok". "In Amtrin noče skočiti?", je vprašal Ammalat beg nestrpno ter jo na-mršil obrvi. "Takoj naj mi ga privedejo!" Vojvoda je šel konju nasproti, "nu-ikru" je pomignil, naj odskoil, sam se je pognal v sedlo ter odvede« Amtrima naravnost proti potoku, da bo videl oviro. Nato je konja zaokrenil, vzel primeren zalet, pognal žival v galopu proti potoku, bolj in bolj nategoval vajeti in pritiskal svoje ostroge, ko ee je bližal oviri. Vendar pa Amtrim, ki ni zaupal svojim močem, se je vzpel in se o-brnil na desno. Ammalat beg je spet vzel zabt ter vnovič zagnal konja v galop. Pod udarci biča se je Amtrim sedaj zagnal, kakor da bo skočil, vendar pa ni nadaljeval započetega giba, mar več se je zasukal na fadnjih nogáli in se obrnil. Ammalat beg je postajal besen Nič ni pomagalo, ko ga je Sofi»- pro sil, naj nikar ne muči živali, ki je ni-la zgubila svoje moči v slavnih bojih in tekmah; vojvoda ni poslušni njegovih besed. Nasprotno: potegnil je iz nožnice svojo "šasko", prisilil Amtrima, da je v tretje vzel zalet ter ga sedaj ni podžigal z bičem, marveč s sabljo. Bilo je zaman; kakor prejšnje krati, tako se je konj tudi sedaj ustavil pred potokem ter se zgrudil in ni več vstal;Ammalat bek ba je bil v hipu po bil. Pod strašnim udarcem, dobljenim z ročajem "šaske" med obe ušesi se je plemenita žival zgrudila kakor vol pod udarcem bata. "Talco plačuješ zvestega sluipvbni-ka!", je vzdihnil Sofir Ali ter ža.i •«toe gledal ubito žival. "Ne, tako kaznujem njegovo nepokorščino!". je jezno odgovoril Ammalat beg. Sofir je molčal. Jezdeci so ?e vedno dirkali • Iznenada se je oglasilo udarjanja .bobnov ter so se na drugi strani hri-. ba zalesketale konice ruskih bajonetov, ki so polagoma postajali večji. Bila je to stotnija kusinskega polka, ki je bila spremljala transport žita iz Derbenta ter se je sedaj vračala Na čelu stotnije in v družbi druge- ga častnika je jezdil stotnik. Oči\id-no se mu je zdelo, da so njegovi vojaki že potrebni počitka, kajti tla! je povelje za odmor. Vojaki so zložili puške v pir unido, postavili stražo ter legli v travo. Prihod oddelka ruske vojske ni bil nič novega za prebivalce BuinaH.a v letu 1819; pa celo dandanašnji ^nges tanci no gledajo nanje s prijaznim o-čescin, zakaj vera jim narekuje sovraštvo do Rusov. Tudi če se Rusi kdaj nasmehnejo, skrivajo pod smehljajem svoja prava čuvstva svoje strašno in smrtno sovraštvo. Ko je množica videla, da so .*e Rusi ustavili na njenem dirkališču, je začela nejevoljno mimrati; ženske so krenilo proti svojim hišam, a izpod njihovih pajčolanov so švigali j.^zni pogledi na nezaželjene goste; moški pa so zdli na Ruse preko ramen ter so se strnili v krog, da nadaljujejo potihoma svoje razgovore. Starci, bolj previdni, so se priVižaii stotniku ter ga vprašali;, kaVo mu y kaj gre. "Meni gre dobro", je odgovori, stotnik, "moj konj pa je zgubil podkev in šepa". Pokazal je s prstom na moža, ki je baš deval podkve Ammalato-vemu konju, ter dodal: "K sreči vi<-dim tem-le Tartarja, ki bo to n'/včeš-nost odstranil!" Ko je izrekel te besede, se je stoi-nik približal kovaču ter mu dejal: "Hej, prijatelj! Ko boš~gotov s ko- njem, ki mu pravkar devaš novo podkev, boš storil isto tudi z mojim!" Kovač, čigar obraz je bil počrnel od solnca in saj, je vrgel hud pogl-id na stotnika, zavihal si je brke, potisnil svoj "papak" globoko na ušesa in ni črhnil besedice: a ko je podkival konja Ammalat bega, je pobral svoje orodje ter ga mimo spravil v žakelj. "Ali me nisi razumel?", je v^-.ša! stotnik kovača. "Da, razumel sem", je odgovoril vprašani. "Kaj sem ti dejal?" "Da tvoj konj ni podkovan". "Torej, ker si me razumel, kar pri-čni!" "Danes je petek, torej praznik, in na praznik ne delam", je odvrnil Tar tar. "Plačal ti bom dobro", je rekel stot-niknik; "opozarjam te pa, da mi boš konja podkoval zgrda, če ga nočeš zlepa!" "Jaz moram pred vsem izvrševati to, kar mi Alah veleva", je odvrnil kovač, "in Alah mi prepoveduje delati ob petkih. Človek že dovolj greši ob delavnikih; da bi grešel na takšen dan, kakršen je današnji, tega me pa Alah varuj! Nočem si sam nabaviti ogrja, ki me bo žgal v peklu!" "Dobro, kaj si pa delal, ko sem jaz prišel?", je vprašal stotnik, ki se je začel hudovati. "Ali si morda počival? Po mojem mnenju se konj ne razlikuje od konja, moj pa je na vsak način eden od najboljših, ker je či- stokrven musliman. Poglej ga in povej mi; ali ne vidiš v njem pravega "karabaka"?" "To je že res, da so-vsi konji enaki, če so dobrega plemena", je odgovoril kovač; "nekaj drugega pa je z o-sebami. Konj, ki sem ga pravkar podkoval, je last Ammalat bega in ta je moj aga". "To petneni, da bi ti bil tvoj aga odrezal obe ušesi, če bi ga ne bil u-bogal, lenuh! In mene nočeš ubogati, ker mi ne priznavaš pravice, da storim s tabo takisto. Dobro, ušes ti ne bom odrezal, ker je kristjanom to pre povedano; vendar pk bodi prepričan, da boš dobil dve sto udarcev po hrbtu, če takoj ne storiš, kar ti ukazujem! Ali si razumel?"^ "Da, gospod". "Torej, kako si se'odločil?" "Ker sem dober musliman", je odvrnil kovač, "ti bom spet odgovoril, da jo danes petek in da ob petkih musliman^ ne delajo." "Kako se ti zdi?" "Jaz sem gotov svojih besed". "Delal si rade volje za svojega tar-tarskega gospodarja, pa boš delal po sili in radi potrebe za ruskega častnika. Pravim, da radi potrebe, ker če ostane moj konj tako, kakor je, ne morem nadaljevati poti. Halo, semkaj stopite, vojaki!" Okrog kovača in stotnika, ki sta se prepirala, se je bil že prej stvoril krog, ki se je sedaj še povečal in o- jačil; tu in tam so govorili nekate'1 Tartarji: "Tega ni mogoče dovoliti! Danes Jc praznik in ob petkih se ne dela" Mnogi kovačevi prijatelji in tovai''1, so si obenem potisnili svoja pokriv'ft la do obrvi, zgrabili za držaje svoj''1 bodal, se približali stotniku in dej«11 kovaču: st "Nikar ne podkuj konja, ki je la tega Rusa, Alkiper! Ne dotikaj se * vali! Kar storiš za Ammalat bega» ^ je dober musliman, ne moreš nare'*'" tudi za moskovskega psa!" "Ali se boste umaknili, tolovaji" drhal!" je zavpil stotnik, pogunl e» Vf db i1' M mož in dober pdznavalec Azijcev izvlekel samokres. "Če pa ostaneta \ zik zobmi, kajti, kakor je res, Bog, tako je gotovo, da boste kon v peklu; prvemu, ki bo dvignil Pliie bom zamašil gobec s svinčenko! 13»' e» Ta grožnja, podprta z mnogi"-11' joneti, je dosegla nepričakovan lis;1 — strahopetneži so pobrali šila "i pita, pogumnejši so ostali, a n's° črhnili besedice. liU it d» Alikper, ko je razumel, da m« ¡ prede, se je oziral v vse smeri, <|!l videl, ali bi jo lahko popihal, ^ pa spoznal, da je to nemogoče mrmral nekaj turških besed, s rimi se je po vsej priliki op' ^ pred Prerokom, zavihal je rol