OBRTNI VESTNIK Strokovni list za pnuzdign in napredek obrtništva Dravske bananine. »OBRTNI VESTNIK" izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno Din 40*— Polletno Din 20'— posamezna številka . . Din 1*— Glasilo obrtništva Dravske banovine. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Borštnikov trg štev. 1. Nefrankiruni dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Štev. pri poštni hranilnici, podružuici v Ljubljani 10.800. XIV. letnik. V LJUBLJANI, dne 11. septembra 1931. Štev. 36. .. Zaključek odločne borbe in zmaga Novi vodje slovenskega obrtništva za posebne obrtniške zbornice Ugledni zagrebški obrtniški list »Obrtnički Vjesnik« priobčuje v številki 36. članek pod zgornjim naslovom, kateri članek priobčujemo v celoti in originalu. Članek se glasi: Mi smo periodički izvještavali naše čitaoce o jakome pokretu medju slovenskim zanatlijama za posebne Zanatske Komore, a koji je pokret vodila mlada garda inteligentnih i odlučnih obrtnika na čelu sa g. Pičmanom. Tim povodom održano je nekoliko zborova u Ljubljani gdje se je zanatlijama stvarno prikazala važnost posebnih Zanatskih Komora, a isto je uči-njeno i putem štampe t. j. putem posebnih brojeva beogradskog »Zanatlije« koji su izlazili na slovenskom jeziku i odašiljani na slovenske zanatlije, jer glasilo »Zveze Obrtnih Zadrug« bilo je u rukama tadanjih vodja ove»» Zveze« to jest ljudi, koji su branili sistem za-jedničkih komora. Cijela borba bila je time vrlo oteščana u toliko više, što je i slovenačka dnevna, jštampa podlegla utjecaju ljubljanske »Skupne Zbornice« i napadala pokretače tešlcim objedama, prikazavši ih nekim rušiteljima sloge slovenačkih zanatlija i privrede. Sve to nije mnogo smetalo uvjerene i oduševljene pokretače i zanatske idealiste, pa je uprava Zveze bila prisiljena, da sazove skupštinu predstavnika svih obrtnih zadruga (organizacija) pa da se izjave po pitanju Komora. I na ovoj skupštini pobjedilo je stanovište posebnih zanatskih komora. No sada je svakako trebaio da se stvar raščisti i unutar same »Zveze Obrtnih Zadrug«, t. j. da na vodstvo iste dodju oni ljudi, koji dijele mišljenje velike večine slovenskih zanatlija, pa je 23. VIII. ove god. održan »Izredni občni zbor Zveze obrtnih zadrug«, gdje je konačno dobljena i posljednja bitka. Zbor je otvorio g. Josip Rebek kao predsjednik Zveze, koji je u vrlo temperamentnom govoru prikazao uz-roke koji su doveli do održanja ove skupštine i to iz razloga, jer su se — kaže g. Rebek — pojavile dvije jake struje u upravi Zveze, koje nije bilo ni-kako moguče sporazumiti. U daljnjem govoru prikazao je svoj rad za Zvezu kao i borbu druge struje za posebne Komore. Nakon toga govorio je g. Lovro Pičman (pristaša posebnih Zanatskih Komora), koji obara tvrdnje, da je njegova grupa kriva cijepanju jednoduš-nosti obrtnika in izjavljuje, da je svima razdorima i sporovima u Zvezi kriv nitko drugi, več sam g. Rebek. Napomi-nje, da je u Zvezi radio zajedno sa gospodom Rebekom pače i u pitanju posebnih Komora, našto ga je pače sam g. Rebek potaknuo, no on nije znao, da g. Rebek radi na dvije strane, t. j. htio je da sjedi na dva stolca. G. Rebek je — nastavlja g. Pičman — skrajni apsolutista, koji je imao po posljednjem 'opčem zboru nalog, da upravlja svoj daljnji rad u Zvezi u smislu zaključaka toga Zbora (posebne Komore), no on to nije učinio. On nije na naše molbe htio sazvati niti sjedni-cu vodstva, pa smo bili primorani putem vlasti zatražiti saziv ove sjednice. Nakon lijepog i dokumentovanog govora g. Pičman izjavljuje, da ga se mak-ne kao nosioca listine na korist g. Fran-chettia (starog slovenskog borca za posebne Zanatske Komore — op. ured.), kako se ne bi njemu (g. Pičmanu) mo- glo s nikoje strane predbaciti, da je vo-dio borbu za posebne Zanatske Komore zato, da dodje do predsjedničkog mjesta. Prama tome postojale su dvije listine i to lista g. Rebeka i lista g. Fran-chetti-Pičmanova, te se je u največem uzrujavanju prišlo glasovanju. Prisut,-no je bilo 56 zadruga (organizacija) sa 149 delegata. Za listinu g. Rebeka palo je 69 glasova, od kojih treba još odbiti 10 glasova krojačke zadruge, da-kle 59, a za listinu Franchetti-Pičman palo je 79 glasova, koja je prama tome pobjedila, pa je izabrana nova uprava Zveze Obrtnih Zadrug u ko-joj sada sjede svi pristaše posebnih Zanatskih Komora i to: E. Franchetti, kao predsjednik, L. Pičman kao pot-predsjednik i ostali članovi odbora. Evo, tako je završen i posljednji čin borbe slovenskih obrtnika za posebne Zanatske Komore koja je završena sjaj-nom podjedom istine i pravde, pa danas uopče više nema niti jedne zanatske organizacije u zemlji, koja ne bi u posebnim Zanatskim Komorama gledala svoj ideal, koji se mora ostvariti. Sve protuakcije sa poznatili strana doživjeie su potpuni fijasko, što je bilo i za predvidjati, jer su bile temelje-ne na pustim intrigama i bacanjem sje-rnenja nesloge u danas jedinstveni i ne-sloniljivi sveobrtničlu front, koji svije-stan svoje snage ide odiučnim koraci-ma ususret ostvarenja svoga ideala, svojih posebnih Zanatskih Komora. Č. Veseli nas ta članek, ko vidimo, da je tudi našim južnim bratom, ki so ves čas naše borbe pazno sledili razvoju dogodkov, prav mnogo na tem ležeče, da smo izvojevali zmago. Mi želimo, da danes pristopijo v naš krog tudi tisti, ki so se nas iz gotovih znanih nam osebnih razlogov do danes ogibali in da nam pomagajo v boju za naše obrtniške pravice. Naj jim bode vsem tem ideal skupnosti in stanovske solidarnosti svetlejši od zlih vplivov posameznika. Vse-kdar Vam bodi v spominu prislovica in zlata resnica, da sloga jači — nesloga pa tlači. Davek na poslovni promet Ta davek je osobito za obrtništvo jako občuten. Vsled tega hočemo v naslednjem v kratkih obrisih pojasniti bistvo zakona, da bodo posameznikom določila, ki zadevajo dolžnosti in pravice davkoplačevalcev, jasnejša in da se bodo znali ubraniti vsaj v okviru zakona ostrin, ki bi jih sicer , zadele, ako se ne poslužijo onih malih pravic, katere jim zakon nudi. 1. Predmet davka. a) Promet Za promet v zmislu zakona se smatra promet stvari in osebnih stvaritev pod nastopnimi pogoji: a) da se vrši proti odškodnini (plačilu, zamenjavi ali protiuslugi) z namenom pridobivati dohodke; b) da je izvršen v državi (v mejah ozemlja naše kraljevine), to je, da ostane v državi tako prodano blago, kakor prejeta odškodnina; c) da se opravlja v obliki samostojnega poklica, to je po poslu ali poklicu, profesionalno v obsegu glavnega, pomožnega ali postranskega posla ali poklica. Ne glede na ta poslednji pogoj je izjemoma zavezan davku še oni promet stvari proti odškodnini, ki ga izvrše v državi vse ostale pravne in fizične osebe ne glede na poklic, ako presega odškodnino ali vrednost 5000 Din. Kaj se smatra za promet? Za promet v smislu zakona se ne smatra; 1. uvoz in izvoz, ker pri uvozu ali izvozu ne ostaneta v državi blago in odškodnina, ampak pri uvozu le blago, pri izvozu pa le odškodnina; 2. celotni denarni promet, to je plačilo v denarju ali dobropis denarnega zavoda. Za denar se smatrajo tudi vsa ostala trgovinska plačilna sredstva (menice, čeki itd.). c) Komisijski posli Pri komisijskih poslih imamo dejansko dva opravljena prometa: promet med komisijonarjem in komitentom in promet med komisijonarjem in tretjo osebo. Vsak teh prometov se zase smatra za davku zavezan promet. Ako je komitent tuzemec, plača davek od celokupnega prometa, ako pa je komitent inozemec in nima v naši državi svojega zastopstva, se smatra za zastopnika komisijonar, ki torej plača davek za komitenta in od lastnega prometa. N. pr. komisijonar proda blago proti proviziji na račun in riziko komitenta. V tem primeru tvori en promet odškodnina, ki jo prejme komitent, drug promet pa brutto provizija, ki jo je komisijonar zaslužil. II. Predmet prometa. Predmeti prometa v smislu zakona so: 1. izključno telesne premične stvari, med katere se šteje tudi voda (vodovod, vodna sila, elektrika, plin itd.); vse stvari, spojene z nepremičninami, kolikor se prodajajo ločeno, bodisi tudi, preden se ločijo (n. pr. gradivo in ma-terijal za zgradbo, ki jo podirajo, deželni pridelki, gozdno drevje za gradnjo ali gorivo, sad na drevju itd.); 2. listine, s katerih prenosom se doseže lastninska pravica do premičnih telesnih stvari. Kot take listine navaja zakon med drugimi: spremne liste, zastavne liste in druge listine po zastavni pravici o premičnih stvareh, izvzema pa izrecno živinske potne liste, ker je njih prenos zavezan posebni taksi; 3. vse pravice, ki so predmet pravnega prometa, obenem pa predstavljajo ekonomske imovine, odnosno take pravice, ki se pridobivajo in prodajajo kakor druge stvari v prometu, n. pr. pisateljske pravice, pravice žigov, vzorcev in modelov, koncesije, licence, obrtna dovolila itd. Skupnosti premičnih stvari in pravica (n. pr. prodaja inventarja lekarne in koncesije ob istem času in istem kupcu), se smatrajo za eno stvar; za osnovo pa se jemlje skupna vsota prejetih odškodnin za inventar in za koncesijo. III. Predmet storitve. Za storitve, ki so zavezane davku na poslovni promet, se smatrajo: 1. storitve, ki se izvršujejo z duševnim ali telesnim delom (odvetniki, notarji, zdravniki, brivci, učitelji jezikov itd.); 2. storitve, ki se izvršujejo z izdelovanjem, predelovanjem ali popravljanjem sirovin, polfabrikatov in fabrika-tov, n. pr. tovarne, obrti itd.) ; 3. storitve, s katerimi se trdo spajajo premične stvari z nepremičnimi, n. pr. instaliranje vodovodov, elektrike, zidanje zgradb itd.; 4. storitve, ki se opravijo z odstopom za osebno uporabo svojih premičnih stvari, storitve, združene s to uporabo ali brez nje, in storite s prevzemom na hranjenje tujih premičnih stvari, avtomobili, fijakerji, vozniki, vodomeri, safez, depoziti, garderobe itd. — Pri hotelskih poslih se plača davek od odškodnine za uporabo pohištva, za postrežbo in od najemnine. Skupnost storitev in stvari (n. pr. podjetnik gradi s svojim materijalom hišo, krojač izdeluje s svojim materijalom obleko) se smatra za en predmet prometa; za osnovo davčne odmere pa se jemlje skupna vsota odškodnin, prejetih za porabljeni materijal in za izvršeno storitev. IV. Plačevalci davka. Plačevalci davka so vse pravne in fizične osebe, ki kakorkoli samostojno sodelujejo pri opravljanju prometa. Dele se nastopno: 1. na one, ki plačujejo davek po knjigi opravljenega prometa. Davek po knjigi opravljenega prometa plačujejo vsa podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, družbe z omejeno zavezo in vsi oni obrati in vsa ona podjetja, katerih promet presega 360.000 dinarjev; 2. na one, ki plačujejo davek pavšalno, to je, vse družbe, vsi obrati in podjetja, katerih promet ne presega 360 ti-£GČ Din, a ni bil manjši od 15.000 Din; 3. na one, ki opravljajo promet stvari ali storitev na drobno tako, da promet na leto ne doseže 15.000 Din (ribiči, krošnjarji, poulični prodajalci, maserji, vozniki, čistilci čevljev itd.); 4. na one, ki se ne bavijo poklicema z opravljanjem prometa, ako slučajno napravijo promet stvari ali storitev, ki presega vrednost 5000 Din. Koliko znaša davek na poslovni protnet? Davek na poslovni promet znaša en odstotek od opravljenega prometa. V. Kdaj nastane davčna obveznost. Davčna obveznost nastane v trenutku plačila, bodisi v denarju, bodisi z dajatvijo namesto plačila, za plačilo pa se smatra vobče tudi vsaka nasprotna storitev, s katero se odškoduje prejeta storitev ali vrednost pridobljene stvari. Ob zameni v naturi se smatra, da sta se dali dve stvari in prejeli dve odškodnini. VI. Davčna osnova. Davčna osnova je vedno, v kakršnikoli obliki prejeta odškodnina, odnosno vsota vseh odškodnin, prejetih za posamezno opravljeni promet. V davčno osnovo spada tudi oni del prometa, ki ga kdo opravi sam s seboj, n. pr. če vzame iz svojega obrata kaj za svojo osebo ali domačo uporabo, ker v tem primeru nastopi sam kot potrošnik. Vsi postranski stroški prometa (embalaža, zavarovanje, transport, zamudne obresti in podobni stroški) so sestavni del odškodnine, odnosno davčne osnove. Edino državne in samoupravne tro-šarinske davščine se smejo izločiti iz davčne osnove, vendar le enkrat in sicer ali pri producentu ali pa kadar pridejo v področje kakega samoupravnega telesa, v obeh primerih pa preden pride stvar v promet. Te davščine smejo izločiti iz davčne osnove, samo oni, ki so trošarino neposredno plačali in prejeli priznanico o plačilu. Nadaljnja prevalitev davka se vrši na ta način, da se vkalkulira v ceno, kakor vsi ostali slični stroški (carina, pridobnina itd.). Isto velja tudi za monopolno takso, ki se plačuje na monopolske predmete, katerih prodajalci niso dolžni prodajati po uradno določeni ceni. Plačevalec davka (prodajalec) ne sme onemu, ki ima pravico do dostavitve ali storitve, zavezane temu davku, davka zaračunati posebej, ampak mora biti davek vkalkuliran v ceno. VII. Oprostitve od davka. Davek na poslovni promet se ne plačuje med drugim od prometa hišne industrije, kolikor se bavijo z njimi izključno rodbinski člani brez pomočnikov in promet malih obrtnikov, ki ga opravljajo poklicom z največ dvema stalnima pomočnikoma ali uslužbencema. Pojma mali obrtnik zakon ni natančneje določil, vsled česar je na podlagi 61. 17. zakona ta pojem določil finančni minister in v razpisu z dne 30. septembra 1921, št. 39.169, odredil nastopno: »Kot mali obrtniki so oproščeni le oni, ki se bavijo samo s popravili — izdelujejo in predelujejo pa blago samo po naročilu — vendar brez pretežnega sodelovanja kapitala (stalnega in obratnega), to je, če temelji promet v glavnem na delovni moči, odnosno nepo-srednjem uveljavljenju obrtniškega znanja, in če so pred vsem izpolnjeni pogoji glede števila pomočnikov in uslužbencev. To tolmačenje je kolikor toliko vpo-števalo težak položaj obrtništva - in voljo zakonodajalca, da prizna malemu obrtniku glede tega davka izjemno stališče. Zato je tem bolj osupnilo prizadete obrtnike dejstvo, da je smatral finančni minister za potrebno, to tolmačenje z razpisom z dne 27. decembra 1923, št. 32.178, bistveno utisniti in vezati davčno prostost malih obrtnikov na tako težke pogoje, da jih v polnem obsegu ne more izpolniti skoro noben obrtnik, dasi bi delal tudi sam, ker skoro noben obrtnik, dasi bi delal tudi sam, ker ima ali odprto delavnico, ali pa uporablja za obratovanje če tudi le malenkostno obratno glavnico. Po sedanjem tolmačenju pojma mali obrtnik je oproščen prometnega davka promet onih malih rokodelcev, ki ga dosežejo v izvrševanju poklica, to je osebnega dela v hiši, z izdelovanjem in predelovanjem po naročilu brez vloženega prometno-obrtnega kapitala in ki nimajo odprtega poslovnega lokala, a delo vrše samo z uporabo delovne moči in rokodelske izurjenosti, naj si bo že z enim ali dvema učencema ali pomočnikoma. Vsi ostali rokodelci, ki imajo odprte poslovne lokale za izdelovanje in promet svojih izdelkov, katerim se vobče predpisuje neposredni davek na obrt — pridobnina, so brez ozira na velikost glavnice in število pomožnega osobja, s katerim izvršujejo delo, zavezani plačevanju davka na poslovni promet. VIII. Dolžnosti davkoplačevalcev. 1. Davkoplačevalec, ki vodi knjigo opravljenega prometa, to je oni, ki napravi na leto nad 360.000 Din prometa (in družbe, ki javno polagajo račune), je dolžan iz lastnega nagiba, brez vsakega poziva zaključiti knjigo koncem vsakega četrtletja in najkasneje v prihodnjih 30 dneh predložiti prijavo, v katero vpiše vknjižene vsote prometa, opravljenega v »gotovini« in »na kre- dit« v minulem trimesečju. Obenem mora plačati 1 odst. prijavljene vsote prometa, opravljenega v »gotovini«. Ob izračunavanju davka se zaokroža davčna osnova tako, da se zneski do vštetih 50 par ne vpoštevajo, od 50 par navzgor pa zaokrožujejo na cel dinar. Od vsote opravljenega prometa pa se odtegne promet, opravljen z državo, ker je od tega prometa državna blagajnica davek pobrala že ob izplačilu, in promet, opravljen z izvozom, ki je davka prost, ker ni blago ostalo v tuzemstvu. Priznanice državnih blagajn o neposredno vplačanem davku, kakor tudi trošarinske priznanice in priznanice o monopolski taksi ter carinske deklaracije mora davkoplačevalec hraniti kot listine, da more vsak čas dokazati davčnemu oblastvu, da je bil upravičen uveljaviti omenjene odbitke od opravljenega prometa. A ko finančno oblastvo odredi, so ti davkoplačevalci dolžni po preteku leta predložiti v roku, ki ga določi v javnem' razglasu, tudi prijavo, ki vsebuje prijave vsega v vseh štirih četrtletjih preteklega leta opravljenega prometa. Davkoplačevalci, ki morajo po zakonu voditi knjigo opravljenega prometa si smejo sami po svojem preudarku in po potrebi posla svoje vrste prirediti knjigo, v katero naj vsak dan vpisujejo ves promet, opravljen v »gotovini« in na »kredit«. 2. Davkoplačevalci, ki plačujejo davek pavšalno (promet nad 15.000 Din in izpod 360.000 Din), morajo ne glede na velikost opravljenega prometa na splošni poziv in v roku, ki ga določi finančno oblastvo, predložiti prijavo z navedbo, kolik je bil promet v minulem letu. Ti davkoplačevalci so upravičeni uveljaviti, ako imajo potrebna dokazila, iste odbitke kakor davkoplačevalci, ki vodijo knjigo opravljenega prometa. Davek plačujejo v četrtletnih obrokih hkratu z drugimi davki, ki zapadejo v plačilo dne 1. februarja, 1. maja, 1. avgusta in 1. novembra vsakega leta. 3. Davkoplačevalci, ki ne napravijo nad 15.000 Din, niso dolžni vlagati posebnih prijav. Ti plačujejo davek obenem z ostalimi neposrednimi davki po isti prijavi s pavšalom, ki se jim odmerja na nodstavi kosmatega prometa, katerega je ocenila davčna komiaHa. Oni pa, ki opravljajo zgoraj navedeni promet na podstavi letnih ali še krajših dovolil, plačujejo ta davek za vse leto v naprej na postavi napovedi za neposredni davek hkrati s plačilom ostalega neposrednega davka, ko obnavljajo. odnosno si pridobivajo policijsko dovolilo. 4. Vse osebe, ki se ne bavijo pokli-coma z opravljanjem prometa in torej ne plačujejo pridobnine, so dolžne, ako izvrše promet stvari ali storitev, ki presega vrednost 5000 Din, v 14 dneh od dne opravljenega prometa predložiti prijavo davčnemu uradu in hkrati plačati 1 odst. davka. (Nadaljevanje prihodnjič). III. Potpuna opskrba za šegrte: Tablica denarnega ekvivalenta pri zavarovanju delavcev Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je odobrilo od Sre-dišnjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu predloženo novo tablico denarnega ekvivalenta za dajatve, ki jih dobivajo zavarovanci od delodajalcev v naravi. Gre predvsem za obrtniške in trgovske vajence, ki so v celotni in delni oskrbi svojih gospodarjev, zlasti za gostilničarsko osobje, pa tudi za pomočnike in delavce, ki dobivajo prav čestokrat mesto denarja ekvivalent v naravi v obliki raznih dajatev. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je obenem določilo, da sme Okrožni urad za zavarovanje delavcev v sporazumu s pristojno kr. bansko upravo in z odobritvijo Ministrstva za soci-jalno politiko in narodno zdravje skleniti tudi izpremembe predmetne tablice denarnega ekvivalenta v celoti ali deloma in to bodisi za celo svoje okrožje ali samo za nekatere dele tega okrožja za primer, da norme nove tablice ne odgovarjajo v polni meri krajevnim prilikam. Nova tablica opasnosti velja od 1. avgusta t. 1. in je s tem izgubila veljavnost prejšnja tablica, ki je bila v veljavi od 8. februarja 1923. Radi lažje primerjave so dodane posameznim postavkam nove tablice, v oklepajih stare tablice. Tablica novčanog ekvivalenta pri nadležnosti u naravi, odredjena na osnovu § 22. zakona o osiguranju radnika za celo područje Središnjeg ureda za osiguranje radnika. (številke v oklepajih kažejo iznose stare tablice, ki je bila v veljavi od 8. februarja 1923 do 1. avgusta t. 1.): Ekvivalent Dinar na Vrsta prinadležnosti Novčani dan I. Potpuna opskrba za odrasle: 1. sa stanom 10 (14) 2. bes stana 8 (12) II. Potpuna opskrba za služavke, kučne sluge i njima slična lica: 1. sa stanom 7 (8) 2. bez stana 6 (7) u nedelju mesec 60 (84) 48 (72) 42 (48) 36 (42) 250 (350) 200 (300) 175 (200) 150 (175) godinu 3000 (4200) 2400 (3600) 2100 (2400) 1800 (2100) 1. sa stanom 5 (5) 30 (30) 125 (125) 1500 (1500) 2. bez stana 4 (4) .24 (24) 100 (100) 1200 (1200) IV. Odeča: 1. za odrasle 2 (2.50) 12 (15) 50 (62.50) 600 (750) 2. za služavke kučne sluge itd. 2 (2.50) 12 (15) 50 (62.50) 600 (750) 3. za šegrte 1 (1) 6 (6) 25 (25) 300 (300) V. Obuča: 1. za odrasle 1.20 (1.50) 7.20 (9) 30 (37.50) 360 (450) 2. za služavke kučne sluge i sl.: 1.20 (1.50) 7.20 (9) 30 (37.50) 360 (450) 3. za šegrte 0.80 (0.80) 4.80 (4.80) 20 (20) 240 (240) VI. Stanovi: 1. soba i ujedno kuhinja ji 2.50 (1.50) 15 (9) 62.5 (37.50) 750 (450) 2. soba i kuhinja 4 (3) 24 (18) 100 (75) 1200 (900) 3. 2 sobe i kuhinja 6 (4.50) 36 (27) 150 (112.50) 1800 (1350) 4. 3 sobe i kuhinja 8 (6) 48 (36) 200 (150) 2400 (1800) 5. svaka daljna soba 2 (2) 12 (12) 55 (50) 600 (600) 6. posebna soba sa pokučtvom 3 (3) 18 (18) 75 (75) 900 (900) 7. Ležaj u zajed. spavaoni 1 (1) 6 (6) 25 (25) 300 (300) VII. Ogrev: 1. za prostori ju 1.60 (2) 9.60 (12) 40 (50) 480 (600) 2. za 2 prostorije 2.40 (3) 14.40 (18) 60 (75) 720 (900) 3. za 3 prostorije 3.20 (4) 19.20 (24) 80 (100) 960 (1200) 4. za 4 prostorije 4 (5) 24 (30) 100 (125) 1200 (1500) VIII. Osvetlenje: 1. za 1 prostoriju 0.40 (0.50) 2.40 (3) 10 (12.50) 120 (150) 2. za 2 prostorije 0.60 (1) 3.60 (6) 15 (25) 180 (300) 3. za 3 prostorije 0.80 (1.30) 4.80 (7.80) 20 (32.50) 240 (390) 4. za 4 prostorije 1 (1.50) 6 (9) 25 (37.50) 300 (450) IX. Ostale prinadležnosti u naravi: 1. doručak 1.50 (2) 9 (12) 37.50 (50) 450 (600) 2. ručak 4.50 (6) 27 (36) 112.50 (150) 1350 (1800) 3. večera 3 (4) 18 (24) 75 (100) 900 (1200) 4. uživanje zemlje po kat. jutra (1600 četrthvati) 1 6 25 300 (500) 5. uporaba konja 750 (1000) po komadu 2.50 15 62.50 6. uporaba krave po komadu 2.50 15 62.50 750 (1000) X. živežne namirnice i ostale 1. pšenica 2. napolica (suražica) 3. raž 4. kukuruz 5. ječam 6. zob 7. grah (pasulj) 8. krumpir 9. pšenično brašno 10. napolično brašno 11. raženo brašno 12. kukuruzno brašno 13. ječmeno brašno 14. (posije) mekinje 15. kruh 16. slanina 17. mast 18. maslac (puter) 19. ulje (zejtin) 20. sir obični 21. mleko 22. šečer 23. kava 24. cikorija 25. sol 26. riža 27. vino 28. pivo 29. ocat (sirče) 30. petrolej 31. sapun 32. kameni ugljen 33. ogrevno drvo 34. svinja 35. ovca 36. koza potrepštine Količina za 100 kg Novčani ekvi-valenat Din 140 (250) po kilogramu po litru po kilogramu po litru po kilogramu » » » » po litru » » po kilogramu za 100 kg a) po prostornom metru b) za 100 kg po komadu » 125 120 100 110 100 200 75 200 180 170 140 150 100 2 11 12 20 12 4 1.50 10 30 9 2 4 1.50 1.50 1.50 4.50 4 20 60 12 375 150 225 (200) (180) (220) (180) (160) <250> (100) (350) (280) (250) (300) (200) (150) (3) (16) (20) (25) (12) (4) (2) (10) (20) (6) (2) (6) (2) (2) (1) (3) (4) (20) (75) (15) (500) (200) (300) (0§ organizac Oblastna zadruga slaščičarjev, medi-čarjev, voščeninarjev in izdelovalcev kandid v Ljubljani bo imela svoj redni letni občni zbor dne 16. sept. 1931 ob 14. uri v dvorani hotela »iMlklič«, Kolodvorska ul. (naisiproti glavnega kolodvora) z naslednjim dnevnim redom: 1.) .Črtanje zapdsintka zadnjega občnega zbora. 2.) Letno poročilo. 3.) Blagajniško poročilo. 4.) Proračuln za leto 1931-30. 5.) Volitev novega odbora in 6.) Slučajnosti. Če bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen radi premale-ga števila udeležencev, se bo vršil občni zbor na istem prostoru eno uro kasneje ter bo sklepčen ne glede na število navzočih članov. Člane, ki bi do pričetka občnega zbora morebitnega izostanka dovolimo ne opravičili, se bo kaznovalo z globo do Din 300. Načeikvk: Teodor Novotny 1. r. TSecaji in predavanja. Mizarski tečaj v Novern^ mestu. Zavod za pospeševanje ob rta Zbor-nioe za TlOiI v Ljubljani namerava prirediti v Novem mestu mizarski tečaj za luženje. Tečaj bi trajal dva dni. Poučeval bo strokovni učitelj Tehniške srednje šole v Ljubljani g. Adolf Dolak. Tečaj se vrši, Če bo vsaj 46 pri-javtjencev. Mojstri plačajo po 50 Din, pomočniki polovico. Deščice bo moral pripraviti vsak sam, kakor bomo to še sporočili, lužila pa bo dal brezplačno na razpolago podpisani zavod. Pozivamo interesente, da se prijavijo najkasneje do 7. septembra t. 1. zavodu, ako se niso prijavili že Zadrugi mizarjev v Novem mesltu. — Zavod za pospeševale obrti Zbornice za TOI Ljubljana. ZflttftTJKfl banka KRALJEVINE JUGOSLAVIJE o. d. podružnica Ljubljana Danajska cesta štev. 31 (hiša Zidarjevih dedičev) Telefon štev. 30—20. Centrala: BEOGRAD Daje menične in kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtnikom in lombardira državne vrednostne papirje. Glavna podružnica: ZAGREB Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi. Otvorja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije in garancijska pisma. Račun poštne hranilnice štev. 14.003. Podružnica: SARAJEVO Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje vse ostale bančne posle. Kaj je novega ? Borze Devize Ljubljana. Amsterdam 2281.64 — 2288.48, Bruselj 788.36 — 790.72, Curih 1103.85 — U07.15, Dunaj 794.98 - 797.38, London 275.08 — 275.90, Newyork 5650.27—5667.27. pariz 221.98 - 222.64, Praga 167.56 — 168.06. Trst 296.01 — 296.91. SEJMI: H septembra: Dolbova, Vinica, Žužem-Ibertk, Breg pri Ptuju (isaimo za živimo), Orni Vinh pri Logatcu, Šmarje Pri Jelšah, Rogatec, Sčaivutica, Pe-teiovče, Št. Vid pri Stični, LoSki potok, Ldka, St. Vid (Liltilja); 15. iseptembra: Zdole, iVeflike Poljane i(lRibtn|:ca), Pleterje-Zdolle, Bamjalloika, šmaritno pri Litiji; 16. septemlblra: 9v. Lenart nad Laškim, Dobrniče, Rakek; 17. septembra: Kapele pri Brežicah, Št. Lamherlt pri Litiji, Ljutomer, Kan-Idija; 18. septembra: Doibnna; 19. 'septembra: Mokronog; 20. septembra: Zabuikovje, Nadlesk, Št. Vi'd pri GrobeOnem, Crensovci; 21. septembra: Braslovče, Luče, Dravograd, IBučka, Podisireda, Laško, (Flram, Št. Flj piri VeSen&u, Zgornji Tiuhihlj, iRilbnica; 22. 'sepltembra: LSjrutomer, Sv. Helena pri ČalkoVcu. Zadruga krojačev in krojačic za srez Radovljica na Jesenicah sporoča, da se za nedeljo, dne 27. septembra t.!. napovedana vati eniška, preizkušnja ta dan ne vriši, ker is e bo v.rišil v Ljubljani obrtniški kongres, pač pa se bo vršila eno nedeljo Ikasanetie in sicer kakor napovedano ob 9. uri dop. v posebni sobi restavracije Permu® v Lescah. Vsi vajenci iin vajenke, kateri bodo prosti do 31. decembra 1931 se Imajo v svrho Oprostitve in sprejema k preizkušnji Prijaviti načedisltvu ali pa zadružnim zaupnikom. Mi dan popoldne se vrši tudi redna odbbrova seja istbtam ter prosim Sg. odibomike-ce, da se seje polnotšte-viilno udeleže. — Načelnik. Odkritje spomenika kralju Petru. V nedeljo, dne 6. t. m. se je vršilo v Ljubljani odkritje spomenika kralju Petru Osvoboditelju ob navzočnosti najodličnejših funkcijonarjev vojaških in civilnih oblasti ter ogromne množice ljudstva, katero so cenili nad 100.000. Z gotovostjo se lahko trdi, da je bila to ena najlepših mani* festacij kar jih je sploh kdaj Ljub* ljana doživela. Zastopana so bila po svojih deputacijah skoraj vsa večja društva, razne stanovske in strokov* ne organizacije itd. Tega slavja sta se udeležili tudi Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani po zastopnikih gg. L. Pič* manu in Jurmanu ter Obrtno društvo po g. Vidmarju, Kregarju in Rozma* nu. Obe delegaciji sta položili pred spomenik skupen lovorov venec. Važnost in pomen kongresa Že v zadnji številki »Obrtnega vestnika« smo napovedali, da prire* dimo v bližnjem času v Ljubljani kongres jugoslovensikega obrtništva. Kako važen bo ta kongres za nadalj* ni razvoj naših stanovskih organiza* cij in korporacij, je razvidno že iz te* ga, da se nismo mi slovenski obrt* niki edini ogrevali za to misel, ampak da so jo prav toplo pozdravili tudi naši južni tovariši. Če bi bil kdaj bolj na mestu kongres je to baš v tem ča* su, ko se je treba zediniti, da zaimo* remo potem skupno nastopiti v vseh važnih vprašanjih, ki zadevajo naš stan in katerih odločitev bo padla v bližnjem času. Predvsem je potreba stvoriti bazo za delo za medsebojno zbližanje in sodelovanje v duhu na* rodnega in državnega edinstva. Da do tega do danes še ni prišlo je glavni vzrok temu dejstvo, da se nam je o naših južnih bratih predstavljalo in Povdarjalo samo slabe strani, nikdar pa dobre. Vselej se jih je predstav* ljalo kot take iz 1. 1920. Če pa hoče* mo da se utrdi prava pot k edinstvu, potem je ravno treba, da spoznamo vse dobre strani, ne meneč se za pri* kazovanje slabih strani. Le na ta na* čin bomo prišli do skupnosti, ki bi že zdavnaj lahko rodila lepe uspehe, da ne bi bil ravno naš človek tako na* sproten tej skupnosti. Kongres pa bode tista gonilna sila, ki nas bo usposobila k pravemu in skupnemu delu za pridobitev obrtni* ških pravic in koristi. Koliko važnih vprašanj je, ki se bodo reševala na tem kongresu in bodo prav gotovo dosegla svoje uspehe, dočini bi bilo obratno, če bi ta vprašnja reševali doma vsak zase. Treba bo določiti enotne smernice v organizaciji, ka* tera bo morala sloneti na temeljih narodnega in državnega edinstva. Sankcijo obrtnega zakona, v katerem se je že toli razpravljalo, bo treba pospešiti tako in v tem smislu, da bo zadovoljen obrtniški stan in da bodo v njem vpoštevane in izražene želje obrtnika. Z uveljavljenjem tega za* kona bo šušmarstvo v polni meri udu* šeno. Hiteti bo treba, dokler je še čas, in morda lahko trdimo, da bo ta kongres še v pravem času. Davčno vprašanje, ki je za našega obrtnika poleg obrtnega zakona eno najvažnej* ših vprašanj, bo tudi treba prereše* tati, da se omili. Ravno z ozirom zadnje odredbe o napovedi davka na poslovni promet za tri leta, bo treba ukreniti vse potrebno, da naš obrt* nik ne bo oškodovan. So pa še druga važna vprašanja, ki jih bo treba reše* vati. Že iz tega sta razvidna važnost in pomen kongresa, ki bosta pa še bolj razvidna iz posameznih razprav. Ta* ko združevanje obrtništva je potreb* no vsikdar, še bolj pa če se gre za reševanje važnih vprašanj. Zato je treba že sedaj zbuditi zanimanje za ta kongres, treba je krepke poosebne agitacije, da bo udeležba čim večja in da bo izvenel ta kongres kot triumf jugoslovanske obrtniške misli. Vsa* koršnji predsodki naj ob misli na ta kongres ginejo, treba je imeti v pri* vidu le silo skupnosti, če hočemo da bosta naš trud in naše delo rodila za* željene uspehe, ker samo lokalne or* ganizacije nikakor ne morejo same izvesti in doseči to, kar lahko zdru* žene cele Jugoslavije. Obrtniški sestanek na Dovjem INa praznik dne 8. septembra t. 1. se je vršil v šculi na D ovijam obrtniški sestanek, k alt e rega je sklicalo Obrtniško društvo na Jesenicah, da poživi organizacijo. Sestalnka se je udeležilo lepo število obrfMišItova .iiz Dovjega in Mojstrane; prišlo je na ta sestanek tudi nekaj jeseniških obrtnikov z g. Gogalom na čellu in pa taiinik ziveze oibritmih zadrug iz LtiuJbCJane g. Pfeifer. G. Gogala 'je otvoril sestanek in je pouasmil pri tem važne potrebe skupnega sodelovanja vseh obirtnilških organizacij. Omenjali je dalje v svojem govoru težke prilika v katerih živi naše obrtni&tvo. še poselbej pa Obrtništvo Dovjega in Mojstrane, odkar je prenehala z obratovanjem čemerna rna v Mojstrani. Dotaknil se je tudi vseh drugih važnili vprašanj, ki zadevajo obrtniški stan, k sklepu svbjega obširnega in lepo zasnovanega govora pa se je dotaknil tudi vprašanja vizgoje obrtništva. Priporočal je (kar je imel ta sestanek v glavnem namen), da se otvori izobraževalni tečaj za obrtništvo, v katerem se ne bodo priučili obrtniki le knjigovodstva, temveč bodo pridobili potrebno znanje v vseh važnejših gospodarskih vprašanjih. Ce bo naš obrtnik zadostno izobražen, tem lažje bo kljuboval vsem težkim prilikam. Za njim je povzel besedo Zvezdi tajnik g. .Pfeifer. Uvodoma je sporočil pozdrave (Zveize, na ito pa je obširno razpravljal o važnosti in nalogah obrtniških organizaaiij, o davčnem vprašanju, o vprašanju novega obrtnega zakona, o pomeniu ZaJnafcske banke za obrtništvo in končno še o važnosti obrtniško-izobraževala ih tečajev. Šolski upravitelj in bodoči vodja tega tečalja g. Serajnik je pa omenjal lokalne prilike. V občinskem zastopal je samo en obrtnik, dočim bi morali bilti zastopani naliunauij štirje odborniki, ker plačuje Obrtništvo velike Občinske doklade. Da je tako, je vzrok temu deloma tudi še star vpliv dobe, v kateri so prevladovale politične strasti. Vsakdo mora pozabiti, kaj je bil ih kaj 'je, videti mora pred sebolj samo to, da je obrtnik in da mora usmeriti vse svoje delo in sile v skupno korist obrtništva. 'Vsi govorniki so žel za svoje izčrpne govore odobravanje vseh navzočih. IS tečajem se bo pričelo v najkrajšem času in .bodo ispfej&ti v ita tečaj predvsem samositojni obrtniki, njihove hčere in sinovi — bodoči nasledniki, mojstri in nato pomočniki. .Želimo, da hi se vsi zavedali važnosti in koristnosti tega tečaja in ga v čim večjem šltevilu redno posečah. Obrtno društvo na Jesenicah je pokazalo, da vneto deluje in da posveča vso pažhljo obrtniški izobrazbi. Priporočamo pri tej priliki vsem ostalim obrtniškim organizacijam, da se ravnajo po tem zgledu in posnemajo. Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru VABILO na GLAVNI ZBOR ZVEZE ki se bo vršil v nedeljo, dne 13. septembra 1931 ob pol 9. uri v Sokolski telovadnici v Ljutomeru RAlZIPOiRED RiAiZ/PIRlA V: 'L Pozidrav. 2. Delovno poročilo. 3. Blagajniško pordčilk). 4. Proračun. 5. Določitev ,kra'ja za prihodnji Občni zbor. 6. Nevi obrtmi zakon. 17. Referat k vprašanju skupnih ati ločenih zadrug. 8. Obrtniški kredit. *V slučaju ndsikleipčnodti glavnega zbora ob določeni uri sklepajo po enournem čakanju došlii zastopniki včlanjenih zadrug o predmetih, ki so stavljeni v razpravo, :veljavno cb vsakem šltevilu navzočih. O točkah 2—5 dnevnega reda razpravljajo in sklepajo izključno zastopniki včlanjenih zadrug. .'Razprav v ostalih točkah se imajo udeležiti tudi zastopniki ostalih obrtnih zadrug zveznega področja. Zadnužmi zastopniki marajo pred začetkom zibora predložiti predsedniku pismeno uverenje zastopanih zadrug. Zadruge s 100 a&i .mairtj člani imajo na glavni zbor zveze poslati po 3 zastopnike, močnejše zadruge pa za vsakih 200 nadaljnžh članov po 1 zastopnika več. Število izadružnih članov mora bJti pri zvezi prijavljeno. Bureš Franjo, načelnik zveze. Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike! I. banovinska sadna razstava v Ptuju združena .s sadnim isajmom pod pokroviteljstvom g. bana Dravske banovine se vrši od lil. do 13. oktobra 1931. Otvoritev je 1/1. oktobra ob 10. uri. iRazstava bo obsegala vse vrste sadja iz sadnega izbora za Dravsko banovino in tudi grozdje. Razstava bo imela trgovski značaj, za to bo vse sadje pravilno sortirano Sn pakovano, kakor to zahteva današnji svetovni trg. Na razstavi bodo tudi visi najnovejši sadjarski pripomočki in istaftliistični materijah kar bo za vsakega sadjarja velikega poučnega pomena. Sadjarji-naizstaivlrjaloi bodo med seboj tekmovali v kakovosti in pakovanju tar prejeli nagrade od posebne ocenjevalne komisije. Razstava ima namen pospešiti izvoz sadlja tar dvigniti sadno trgovino, za to bo poleg razstave ša sadni sejem, za katerega bo pripravljeno pravilno pakovano isadje v večjih množinah za takojšnjo prodajo in odvzem. Sadjarji, ki imajo sadje na prodaj ali ga hočejo razstaviti, naj nemudoma prijavijo količino vsake sorte sadje ter svoje posebne želje razstavnemu odboru v Ptuju, 'kjer dobijo vsa natančnejša pojasnila. — Vsak irazisltavljallec mora pripeljati ali doposlati vsaj ilOO kg ali tri jugoslovanske zaboje, v katerih naj bo brezhibno sadje ene sorte in ene velikosti ter dobro zapakovano, da se pri prevozu ne poškoduje. Sadje za razstavo bo razstavni odbor sprejemal od 5. do 9. oktobra od 8. do 17. ure v Društvenem domu v Ptuju, kjer se bo za razstavljalee dobila potrebna pakovallna posoda. — PakovaJo se bo sadje v Ptuju in se bo v to svrho priredil poseben pakovalni tečaj, katerega se lahko vsakdo brezipllačno udeleži, če se poprej pirijavi, na kar zlasti opozarjamo mladino. V letošnjem letu hočemo stopiti na plan z organizacijo isadne trgovine po svetovnem vzorcu, za kateri namen bomo porabili holandski, amerikanski :n jugoslovanski zabotj, gajbice in sode v predpisani velikosti kakor tudi sortimi stroj in merilo za debelost sadja. — Vse vrste zabojev, sortimi str olj in merilo za sadje ima na prodaj Štajerska zadruga v Mariboru in razstavni odbor v Ptuju. IKdor se hoče poučiti, kako se sadje Spravlja, sortira in pakuje, naj si naroči Priolovo navodilo pri Sadjarskem društvu v Ljubljani za ceno d S Din. Za vse razisttavfljalce in posetnike razstave bo dovoljena polovična vožnlja na železnici. »Deju(( nemško - jugoslovanska trgovska družba z o. z. v Essenu A. Trgovinski oddelek. Pred nekaii meseci’ je ustanovilo več vpivnih osebnosti, med kaltere spadajo tudi jugosl. konzul Paulus in nadžupan dr. Rosen-dahl, katerega poznamo iz zadnjega potovanja nemških industrijskih zastopnikov po Jugoslaviji, v srcu rensko-wostfalskega industrijskega okrožja, ki štetje 40 milijonov prebivalcev »Deju« nemško-jugoslovansko trgovsko družbo z o. z. v Essenu. Namen te družbe je pospeševanje blagovne izmenjave med Nemčijo in Jugoslavijo s posredovanjem uvoza jugoslovanskih agrarnih produktov, gozdnih produktov, rud in kovin v Nemčijo in izvoz nemških industrijskih izdelkov v Jugoslavijo. To 'Ulago/vino izmenjavo organizira velikopotezno »Delu« kot osrednja zbiralnica za celo Nemčijo v oiChi z novo jugoslovehisko-nemško trgovsko pagod- stran 4. OBRTNI VESTNIK Štev. 36. bo, ustvarili med jiuigosl. interesenti tudi izmenjalno pogodbo. (Nemški ti/sik je o tej usitanovditvi poročal celi državi in je ustanovitev te družbe našla v vseh kiteiresiraniih fcrogih močan odmev. Številne zveize, organizacije, zadruge din posamezne tvrdke naijrazIličneUših ‘branž, so se obrnile na »Oeju« z žteio zastopsitjva .njihovih interesov v Jugoslaviji. Ker je Nemčija s svoftim 65 milonslkim prebivalstvom, obstoječim predVs&m iz indusitriffskega delavstva, za jugosloven-sike produkte prav posebno hvaležen trg in ker je »Deju« v inltereisu svojega blagovno-lzmenjataega prOjelkta na po-speševariju uvoza iz Jugoslavije initere-sirana, se ,nujno priporoča, da vsi interesenti izvoza in uvoza oibračatfo svojo pozornost na to družbo, ki je drage volje pripravljena da breapilačno svetuje in dalje informaoilje. »iDelju« je v stalnih stikih z jugoslovanskimi itirgoivskimi zbornicami in z uradnimi in poluradnimi mesti v Beogradu in odgovarja že dolgo pogrešani potrebi ,za olajšanje in okrepljenje direktnih gospodarskih odnošajev onih dežel, ki so po svoji naiaivi medsebojno gospodarsko zafvSisne. iKot čuijemo, bosta generalna pooblaščenca te družbe: nadžupan dr. Rosen-daihl in po/slovodlia dr. Cloeren v drugi polovici imeiseca septembra zopet obiskala Beograd in Zagreb, da na ta način usttvarita s poisredovanljem itrgovskiih zibo'rinic za resne interesente priložnost do osebnih stikov. Navzlic temu pa se priporoča, da se po možnosti že prej pismenim potom najde sttilk z »Deju«. B. Prometni oddelek. Za pospeševanje olboljesltranske tujske industrije je ustanovila »Deju« poselben prometni oddelek in imenovala kot poslovodjo tega oddelka dobro poznanega pisatelja Alberta KoMer-Diisseldorfa, ki je organiziral in izvedel že številna potovanja v Jiugosllavijo, opisal jugoslovanske prilike v najrazličnejših časopisih in ki je v Jugoslaviji sami praiv dobro znan. Ta prometni oddelek ustanavlja pri velilkih prometnih družbah in časopisih številna zasitopstva jugoslovanskih potovalnih birojev aln organizira skupno s potovalnim biroljem »iJVfii'ttaig-