w
-/•
m
&
i
Stanovsko in strokovno glasilo „Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani“.
Izhaja 1. in 15. v meseca.
Cena: Za poštne uslužbence po 48 kron, za drage naročnike po 60 kron na leto.
Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru.
Rokopise na uredništvo „Poštnega Glasnika“ v Ljubljani. —' Reklamacije, oglase in drugo na upravništvo lista (Gospodarski urad poštnega in brzojavnega -ravnateljstva.) Rokopisi se ne vračajo.
Letnik I.	V Ljubljani, dne 1. aprila 1921.	5. številka.
V pcmedelfek 4» aprila vsi na občni zhor „Zveze64, ki bo v dvorani hotela „Triglav“ (Ilirija). Začetek ob 2. uri popoldne.
_____________________4»_______________________________
Kako naj okrepimo naše glasilo.
• Vsako strokovno glasilo ima težave z gradivom, ker ne more izpopolniti svojih predalov, če mu zmanjka stvarnih razprav z raznimi »kaj je novega po širokem svetu«. Uredništva takih listov se pred tiskanjem vedno bore s snovjo, ki naj jo priobčijo. Včasih imajo preveč gradiva in ne morejo priobčiti niti prav dobrih člankov, ker jim primanjkuje prostora, a mesec ali 14 dni pozneje niso ti članki več aktualni. Drugič jim zmanjka snovi za 20 tiskanih vrst, ki jih ne morejo izpolniti, in mora izostati cela stran.
Dopisniki so navadno užaljeni, če s? njih članki ne priobčijo aii če se skrajšajo, in nehajo dopisovati. Premagajmo to užaljeno samoljubje in pišimo v naš list, tudi če" nekaj člankov ni bilo priobčenih. Tako bo urednik lahko izbiral boljše članke, iz nepriobčenij* bo pa dobil misli in jih ob drugi priliki s pridom porabil. Poznam tednik, ki si je priboril veliko število naročnikov s tem, da je priobčeval načeloma vse količkaj porabljive dopise, se izogibal vseh poprav ter jih pilil le slovnično in stilistično. Naivni dopisnik je srečen, če vidi, kako so se iz-premeniie njegove kavke v lepe tiskane črke. Ne bodimo taki in pišimo le radi tega, da podpiramo uredništvo, ker s tem koristimo naši stvari.
Slišal sem od več tovarišev, da je list prepražen. K sreči so to samo gospodje, ki niso še nikoli pomočili peresa, da bi spisali nekoliko, vrstic v društvene namene. Pišil Ti sam lahko preobraziš list v najboljše stanovsko glasilo. Sicer pa nič hudega, če vlada v listu tu in tam suša, ker ga rabimo za stanovski boj, ki ni \edno enako močan. Tudi strojnica ne raglja vedno enako.
Svetoval bi, da prečitanih listov ne mečemo v koš, ampak jih oddamo v kako gostilno, kavarno ali čitalnico. To velja posebno za deželo.
Cul sem tudi pritožbo, da ima glasilo preveč inse-ratov. Ne, prijatelj, in še enkrat ne — premalo jih ima. Vsak list, ki hoče dobro uspevati, mera imeti od oglasov toliko dobička, da lahko plača tisk in papir. Dosedanje številke našega glasila so prinašale oglase samo iz Ljubljane, kar je dokaz, da so samo tukaj delo pravilno umevali in samo tukaj delali. Kje so Maribor, Ptuj, Celje, No-vomesto, kje poštarji z'dežele? Veliko let sem živel izven Ljubljane in vem, da ima vsakdo kakega dobrega znanca industrijalca ali trgovca, ki mu bo gotovo ugodil, če ga poprosi za inserat. Ne mislite, da oglasi sami lete v časopise ! Poštarji imamo velikansko moč ravno v tem, ker
je v vsaki večji vasi naš agitator; ško^# le, da se velika večina naših ljudi tega ne' zaveda. Nabiranje oglasov nudi tudi- iep postranski dohodek, ker. jlaje naše upravništvo odstotke. Cene oglasov dobite v današnji številki med obvestili upravništva. Končno naj še.izpodbijem ugovor, da ljudje ne inserirajo radi v malih časopisih. Obrobi v listu oglas, ki je iz tvojega kraja, z rdečim in modrim svinčnikom in ga nabij v predelu za stranke ali pred pošto. Učinek ne bo izostal.	O.
Gospodarski in stanovski del.
Deputacija pri deželnem predsedniku.
Deželni predsednik je 16. t. m. sprejel deputacijo »Z\tbze jugoslovanskih železničarjev« in »Zveze poštnih organizacij«, ki jo je zastopal naš predsednik Urbančič. Deputacija mu je izročila resolucije, ki so bile sprejete 11. t. m. na shodu železničarjev z dnevnim redom: 1. Naraščajoča draginja. 2. Nabavljaine zadruge. 3. Zavlačevanje pragmatike.
Gospod deželni predsednik je poudarjal, da je sam uradnik in prav dobro pozna vse težnje državnih nameščencev. Vedno je delal njim v prid in se hoče še nadalje z vso vnemo zavzemati zanje. Podpira nas v stremljenju po izenačenju plač, zakaj razlika v plačah zelo nepovoljno vpliva na razpoloženje drž. nameščencev.
Zastopniki so ga opozorili na neopravičljivo naraščanje cen najpotrebnejšim živilom, posebno mesu, jajcam in dr. Meso se je tako podražilo, da si gtt moremo le redko privoščiti. Podraženje mesa je posledica koncesije, ki jo je dala vlada iz političnih ozirov agrarcem, da jih je pridobila zase.
Deželni predsednik je dejal, da se naraščanje cen mesu prepreči samo s kontingentiranjem, to je, da se določi gotova množina živine, kije potrebna za lastno uporabo. Le kar je preko lastne potrebe naj se izvaža.
Zastopniki so izjavili, da bodo segli po samopomoči, če vlada temu kmalu ne odpomore. Zaprli in' zavirali bodo izvoz živine po vseh močeh, kar bo šlo tem lažje, ker bodo imeli ljudstvo na svoji strani. Naperjeno to ne bo proti državi, temveč proti prekupčevalcem, ki imajo edini največji dobiček pri tem. Gospod deželni predsednik ie deputacijo ponovno zagotovil, da bo stavil vladi v Beogradu predloge v našo korist in da nas hoče v vseh težnjah podpirati.
Preskrba kuriva za prihodnjo zimo.
Deželna vlada se je odločila, državnim nameščencem v Ljubljani tudi letos preskrbeti kurivo za prihodnjo zimo.
Poudarjamo, da gre pri tem le za Ljubljano, zakaj vse nameščence Slovenije preskrbeti iz ene same centrale, je neizvedljivo. To bi zahtevalo preogromen aparat. Na deželi naj bi prevzele to nalogo bodoče nabavljalne zadruge.
Deželna vlada imenuje to akcijo neoficijelno, vendar hočemo o tem poročati, da pomagamo tudi našim tovarišem izven Ljubljane, vsaj tam, kjer bi se dalo glede nabave premoga kaj napraviti.
1.	) Vsi oni uradi, ki leže ob železniški progi, lahko naroče za svoje uslužbence premog, ako je tam toliko poštnih uslužbencev, da bi iznašalo naročilo vsaj en vagon. Za uslužbence v Mariboru in Celju naj naročite premog naši tamošnji poštni organizaciji. Premog bi za nje preskrbela »Zveza« in bi ga dobili iz bližnjih premogovnikov.
2.	) Vsak oženjeni uslužbenec lahko naroči po 3 tone samski po 1 tono in samski z lastnim gospodinjstvom po 2 toni premoga. Vsaka tona bi veljala približno 700 kron. Cena je neobvezna.
3.	) Premog bi prevzemali poštni uradi oziroma naši organizaciji v Mariboru in Celju, ter bi se vsak vagon poslal po povzetju. Zato pa mora vsak naročnik pričeti z odplačevanjem na račun premoga takoj z aprilom in sicer za vsako naročeno tono po 80 kron na mesec proti končnemu obračunu, tako da bi bil ves premog z decembrom plačan. Denar pobirajo in shranjujejo poštni uradi oziroma organizaciji v Mariboru in Celju, ki bodo naročeni premog razdeljevale, plačale in prevzele zanj vsako odgovornost. — Predstojniki neerarnih uradov lahko naroče pri tej priliki tudi neobhodno potrebno množino premoga za urad.
4.	) Uradi, ki naroče premog za svoje uslužbence oziroma organizaciji v Mariboru in Celju, naj nam do 15. aprila pošljejo seznam naročnikov premoga, iz katerega mora biti razvidno:
Ime, značaj, stan (oženjen, samski ali samski z lastnim gospodinjstvom), natančno stanovanje in koliko ton premoga kdo naroča.
Na sezname, ki bi došli po 15. aprilu, bi se ne mogli več ozirati.
5.	) Vsak naročnik se že z naročbo obenem zaveže, naročeno množino tudi prevzeti.
6.	) Zveza ne prevzame nikakega jamstva za to, da bo vsak naročnik premog tudi dobil, zakaj pri obstoječih razmerah moramo računati z raznimi neprilikami.
»Gospodarski odsek Zveze poštnih organizacij«.
Letni certifikati za državne nameščence za vožnje na progah južne železnice.
„Službeni list“ poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani štev. 3/21. prinaša sledečo objavo:
„(Štev. 3010/IX — 1921.) Obratno ravnateljstvo južne železnice nam z dopisom od 19. januarja 1921. št. 126/11 — 21, poroča, da izdaja tudi za leto 1921 aktivnim, z letno plačo, stalno nameščenim državnim uslužbencem, ki službujejo v centralah ali pri uradih, ležečih ob progi južne železnice, letne certifikate s sliko.
S takimi letnimi certifikati imajo državni nameščenci pravico, da se vozijo na vseh progah južne železnice v naši kraljevini in v Avstriji z brzovlaki proti plačilu vozovnic za osebne vlake, z osebnimi vlaki pa proti plačilu polovičnih vozovnic za brzovlake.
Cena letnega certifikata z odpravnino in kolko-vino je:
za I, razred 170 kron
„ II. „	100	„
... m. 50 ..
Tiskovine {cena 1 krono)- se dobe v vsaki postaji južne železnice.“
Južna železnica se je vendar zavedla, da nam je-storiln krivico, ko nam je kratko malo odvzela za nas prepotrebne izkaznice za cenejše vožnje. Z novo naredbo je. pa vendar pokazala nekoliko dobre volje, dasi ne v zadostni meri.
Te omejitve si nikakor ne moremo razlagati. Zakaj bi ne dobivali letnega certifikata vsi državni nameščenci in ne samo oni, ki službujejo v središčih ali pa pri uradih, ki leže ob progi te železnice? Mar za železnico ni vseeno, odkod so ljudje, ki se vozijo po njej?
V tej naredbi so omenjeni samo stalni nameščenci, ne pa tudi njih rodbine in nam je s tem le malo pomagano. Certifikati naj bi se torej izdali tudi za rodbine javnih nameščneev. S tem bi železniška uprava ive bila niti najmanj oškodovana. Nasprotno, imela bi še dobiček. Naše mnenje je, da bi se s tem več ali manj odpomoglo tudi pasivnemu stanju železnic. Železnic ne uporabljamo, ker so za nas njeni tarifi previsoki, zato promet ni takšen, kakor bi lahko bil. Danes se po njih vozijo samo veriž-niki in pa člani antantinih komisij. Teh je sicer mnogo, vendar je pa nas, ki moramo računati z majhnimi mesečnimi prejemki še nekoliko več. Za zabavo se ne vozimo, ker naši mesečni proračuni ne vsebujejo ne železniških voženj, ne izletov. Izredni dogodki nas časih silijo na vlak. Še tedaj se pa temu upro naše finance, pa naj bi bilo naše potovanje še tako nujno potrebno in neodložljivo.
Toliko o naredbi južne železnice. Nekaj več je pa treba izpregovoriti o večji krivici, ki nam jo dela državna železnica. Zamerimo jej toliko bolj, ker bi prav ona morala malo bolj gledati na nas. Vsem javnim nameščencem bi morala njena uprava privoščiti ugodnosti, tembolj bi pa morala upoštevati nas poštne uslužbence, ki opravljamo prometno službo in smo z njo v najbližjih stikih.
Naravnost užalila nas je vest, ki jo je ponatisnil „Novi Cas‘/ od 16. februarja t. 1. po „Jutarnjem Listu”. Prometni minister da je dovoli! članom Velike lože prostozidarjev v Jugoslaviji na železnicah polovične cene’ kadar potujejo v društvenih stvareh.
. Tako se torej prezirajo naše pravice, podpirajo pa društva, ki z državo nimajo ničesar skupnega. Ti, uboga para, ki te za tvoje delo ne plačajo tako, da bi mogel živeti človeku spodobno, ti ki v resnici delaš za državo, ne zaslužiš, da bi se vozil po državnih železnicah. Spočit si
Ne kupujte importiranega inozemskega mila, kajti to milo je veliko dražje. Vsaka gosdodinja mora dandanes štediti, zato naj rabi samo
ZLATOROG-MILO
katero je v kakovosti vsem importiranim milom zajamčeno enakovrstno, ako ne boljše.
Glavno zastopstvo za Kranjsko:
R. Bunc in drug, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev- 7.
in čc te kam vleče, mahni jo peš.
Prosjačili in prosjačili smo vsepovsod, a zaman.
Obračamo se ponovno na naše poslance, naj tudi oni vnovič potrkajo pri ministrstvu saobraćaja, obračamo se pa tudi na poštno ministrstvo, da nam in našim rodbinam izposluje ugodnosti, ki nam gredo glede na naš slabi gmotni položaj.
Celibat poštnih uradnic.
Med drugimi vprašanji čaka na rešitev tudi vprašanje o možitvi poštnih oficijantk in aspirantk. Ispregovoriti je treba o njem posebno zato, ker morda vendar dobimo v bližnji prihodnosti službeno pragmatike.
Zadnji čas je že, da bomo v vseh vprašanjih vsa tri plemena enakopravna. Tega seveda pred služb, pragmatike ni mogoče doseči, ker so bile uprave v različnih naših pokrajinah različne, in bo zahtevalo izenačenje vseh dolžnosti in pravic obilo truda.
Znano je, da se naše srbske tovarišice lahko poroče. Tudi druge pokrajine glede na to niso tako prikrajšane kakor je Slovenija. Za slovensko uradnico veljata pa še vedno zloglasna paragrafa 3 in 45 naredbe bivšega avsrij-skega trg. min. od dne 18. januarja 1909, štev. ß'ZJ, po katerih mor; dobiti ženska službo poštne aspirantke oziroma oficijantke le tedaj, Če je samica, vdova ali ločena, v vsakem teh slučajev pa mora biti brez otrok. Kakor hitro se poroči ali ne odgovarja več do pičice zgorajšnjim pogojem, izgubi službo. (Koliko veljave še imata ta dva paragrafa, posebno še §45, za Slovenijo, bi nam morda moglo pojasniti naše ravnateljstvo). Izjema so oficijantke, ki so že stalne in imajo že najmanj 5. let službe za sabo. Tem se je z odlokom trg. min. od 5. nov. 1917, številka 37528/P, oziroma z odlokom istega ministrstva od 14. jul. 1918, štev. 19148/?, milostno dovolilo, da se smejo poročiti, ne da bi morale zapustiti službo. Pa tudi ta ugodnost, je samo pesek v oči, ker je pogojna. Razmerje omožene oficijantke napram upravi postane s tem, da se je omožila zopet provizorno Poštna uprava jo torej lahko, ako se ji poljubi, kratko in malo zapodi iz službe, neglede na to, da je bila oficijantka pred poroko že stalno nameščena.
Za učiteljice in uradnice drugih panog' državne službe so prepoved možitve odpravili. Tudi v poštni službi so jo v drugih pokrajinah omilili, le v Sloveniji se ta prepoved strogo izvaja.
Kje tiči vzrok, da se poštnim oficijantkam in aspirantkam ne dovoli možitev?
Pričakujemo, da se to zlo tudi v Sloveniji skoro odpravi. Poštna uprava naj ho prepričana, da jej tiste uradnice, ki bodo ostale vkljub možitvi v službi, ne bodo delale večje škode in sramote kakor če bi se ne smele poročiti.
Vse take čakalke bodo poštnemu ravnateljstvu zelo hvaležne, če bi obrazložilo svoje stališče napram temu vprašanju.	Ena za vse.
Pripominjamo: Doslej smo v nekaterih slučajih posredovali pri poštnem ravnateljstvu, ki je take prošnje, ugodno rešilo. Z novo pragmatike se tudi to vprašanje uredi za vsa poštna ravnateljstva enako. Dotlej pa se obračajte na „Zvezo“, da ta posreduje.
Predsedstvo „Zveze“.
Dober nasvet za odpravo stanovanjske bede.
R V Ljubljani se je pasja golazen tako zelo razpasla, da se že komaj giblješ. Vsak čas se zapleteš v kako pasjo vrvico ali ti pasja vera buha s svojim gobčkom ob tvoje pete ali se lepo počoha ob tebe ali kaj sličnega ...
Posebno se z ljubeznivimi živalcami rade ponašajo dame. In kako lepo so opremljene! Psiček ima široko modro, psičica rožnato ali rdeč" pentljo, poleg tega lep kožušček, ročno delo, samo repek ima svoj naravni okrasek.
dne I. aprila 1921.
Ko sem tako srečaval te pasje gentlemane, mi je prišlo na misel, če bi ne bilo prav, ko bi se za ta posebni božji dar, ki ima v prirodi najlepše življenje, ne mogel od teh pasjih ljubiteljev pobirati tudi poseben obolus, recimo, ker je stanovanjska beda res neznosna, v ta namen in koliko?
Ta ščeneta se veliko nežneje in rahločutneje goje kakor otroci. Otroci .so zabeleženi v rač. knjigah države med dolgovi, ki bodo prej ali slej morali zadostiti terjatvam.
bčeneta pa so do prav malenkostne davčne obremenitve vedno le dolgovi z ozirom na javnost, ker jih utešujejo z istimi dobrinami za ohranitev in ugodnosti (posteljice, pernice, pečenka, juhica itd.) kakor človeka.
Z ozirom na to, da so psički do današnjega dne še neorganizirani — zato še ni nobene potrebe — sem mislil, da bi zabava in užitek, ki jo ima pasji ljubitelj, ne bila predraga, ko bi dal za to po I krono na dan.
Stan. beda bi se pa omilila in sicer, če šteje Ljubljana 53 000 prebivalcev, vzamemo zelo, zelo skromno številce, da ima 12.000 prebivalcev svoje psičke. Torej na dan bi se steklo 12.000 kron, na mesec 360.000 in na leto 4,320.000 kron in konec bi bilo socijalni bedi, psički bi pa lahko zahtevali svoj grb na hišah.
Ljubitelji bi sicer završali, kar bi trajalo kvečjemu 1 teden, potem bi pa šlo kakor pri podraženju tobaka ali kake druge trošarine.
„Dnevnice za naše uslužbenstvo na severni meji*.
Pod tem naslovom smo priobčili v 3. štev. našega lista članek v katerem smo ugotovili, da poštni ušlu-zbenci našega severnega obmejnega ozemlja niso prejemali onih doklad, ki so bile priznane državnim nameščencem za te kraje (delegacija min. financ v Ljubljani, br. 2493/pr. od 20./6.—19, ozir. br. 10.082, od 29./12.—
19.	) Prosili smo poštno ravnateljstvo, da popravi to krivico in doplača prizadetim dnevice, ki bi jih morali prejeti v dobi, v kateri so jih drugi državni nameščenci v teh krajih prejemali.
Na omenjeni članek nam je poštno ravnateljstvo s številko 8348/1 a, od 12./3.—21 odgovorilo, da v tem članku navedeni podatki ne odgovarjajo resnici. To trditev podkrepljuje poštno ravnateljstvo s tem, da je delegacija min. financ v Ljubljani z odlokom 2860/V en 1910, od
20.	/1.—1921, z 31. decembrom 1920 ukinila izplačevanje teh dnevnic.
K temu pripomnimo le to, da so bhi podatki v našem članku popolnoma pravilni in zahteve upravičene. Nismo zahtevati, da bi se omenjene dnevnice izplačevale še naprej. Prosili smo le, da bi se prizadetim naknadno plačale dnevnice, ki so jih prejeli drugi državni nameščenci v teh krajih. Ta prošnja je bila vsekakor upravičena in jo še vedno vzdržujemo.
Iz krogov nižjih poštnih uslužbencev.
Pred kratkim je šel naš tovariš k zdravniku, ali kako se je začudil, ko mu je zdravnik rekel, da ga ne sme preiskati, ker je drž. uslužbenec. Torej tako daleč smo prišli, da državni uslužbenec ne sme niti k zdravniku, h kateremu bi sam hotel, kljub temu, da ga sam plača. Seveda gospodje, ki delajo oblačno in jasno vreme državnih uslužbencev, popolnoma pozabljajo, da je tudi državni uslužbenec prost državljan in ima kot tak pravico, prosto razpolagati, h kateremu zdravniku bo šel, ako ga sam plača. Ni nam še znano, od katere visoke oblasti je izšel ta ukaz, povemo pa, da bo tudi državni uslužbenec čuval svojo svobodo in bo prosto razpolagal s svojim zaslužkom, pa naj bo’ to gotovim funkcijonarjem prav ali ne.
Nimamo nič proti temu, da se javni uslužbenec pošlje k državnemu zdravniku, če se javi bolnega, nikakor pa ne na tastne stroške. Uradnega zdravnika naj plača
uprava sama. Nikakor pa ne sme biti zabranjeno, da se sme posluževati drž. uslužbenec raznih specijalnih zdravnikov. Toliko svobode sme zahtevati vsak prost državljan in med te se prištevamo tudi drž. uslužbenci. Svoboda za vse, pa ne samo na jeziku.
Od zdravnika zavrnjeni drž. uslužbenec.
Organizatorično gibanje.
Dalmatinsko glasilo.
V Splitu je pričelo izhajati glasilo dalmatinskih tovarišev „Pošta“, katere prvo številko smo pravkar prejeli. Že po tej številki smo posneli, da je list osnovan na enaki podlagi kot naš. Naš list je torej dobil novega tovariša. Dalmatinci so ga zelo potrebovali, ker je tudi njim dohajal „Poštanski Glasnik“ prav neredno iz Beograda. Novemu bojevniku za naše skupne cilje želimo lepega uspavanja!
Zapisnik širše odborove seje „Zveze poštnih
organizacij“ v Ljubljani od 12. marca 1921.
Dnevni red:
1.	Došli dopisi.
2.	Nabava kuriva.
3.	Določitev revizorjev za skontracijo blagajne „Zveze“.
Predsednik ugotovi sklepčnost ih »tvori sejo ob pol
8, uri zvečer.
Tajnik prečita zapisnik zadnje seje, ki ga navzoči odobre.
Ad A. Predsednik prečita brzojavko „Saveza poštnih in brzojavnih nameščencev v Beogradu“, v kateri „Savez“ obsoja samostojni nastop „Zveze“ pri poštnem ministrstvu ter obenem zahteva, da se „Zveza“ vbodoče ravna tako kakor zahteva „Savez“. Delovanje „Saveza“ da gre z delovanjem dizave, in kdor dela drugače, dela proti državi.
b)	Predsednik prečita brzojavko zagrebške organizacije, ki se nanaša na nameravano izmenjavo višjih uradnikov iz političnih ozirov.
c)	Tajnik prečita dopis „Društva jugoslovanskih poštnih uslužbencev v Mariboru“, v katerem društvo poroča o nezadovoljstvu med člani in zahteva, naj bi poslali v Celje poročevalca, da poroča o posebno važnih vprašanjih.
Dopisi a), bj in c), s katerimi je predsedstvo odgovorilo, se vzamejo v vednost in se odobre. Prošnja, da bi se odpošiljali posebni poročevalci v razne kraje, je bila zavrnjena. Zveza ima svoje glasilo. V tem itak poroča o vsem svojem delovanju ter objavlja vse, kar je potrebno. O zadevah pa, ki še niso dozorele, ne more pisati. Iz vsega pa se da sklepati, da nekateri člani ne bero „Poštnega (glasnika“.
Pred drugo točko dnevnega reda poda predsednik kratko poročilo o nameravanem izenačenju plač (dinarske plače). O tem vprašanju se resno razmotriva in je delo v polnem teku. Upa, da bo izenačenje prav kmalu izvršeno. Dalje poroča, da se je odzval vabilu „Zveze jugoslov. železničarjev“ na protestni shod, ki je bil 11. marca v „Unionu“. Shod je imel isti namen kakor naš shod 6, t. m. v Mestnem domu. Zato je podal na tem shodu v imenu ..Zveze“ izjavo, da se tudi poštarji strinjajo z zahtevami železničarjev in da smo pripravljeni v enakih vprašanjih korakati z njimi. — Poročilo je bilo odobreno.
Ad 2. Tajnik prečita dopis deželne vlade, ki se je neoficijelno odločila tudi za to leto dobavljati kurivo državnim nameščencem v Ljubljani. Po daljši debati se sklene sledeče:
Gospodarski odsek „Zveze“ prevzame nabavo kuriva kakor preteklo leto. Glede nabave drv pri deželni vladi
naj se zadeva natančno prouči, potem pa treba stopiti v neposreden stik z oddelkom na- vladi, ki ima to stvar v rokah. Ako bi pa dobili od kake druge strani ugodnejšo ponudbo, naj se sklene pogodba drugje.
Ker je deželna vlada itak določila način, kako bomo kurivo naročali in plačevali, se gospodarskemu odseku poverja naloga, da vse potrebno ukrene in to z okrožnico razglasi.-Člane pa je treba opozoriti, da se morajo strogo ravnati po odredbah in vsak mesec točno plačevati predpisane obroke. Kdor bi ne plačeval, se mu naročeno kurivo črta. Le v izrednih slučajih sme ožji odbor „Zveze“ izjemoma znižati predpisane obroke.
Ad .3) Kot revizorja za skontracijo blagajne „Zveze“ se določita rač. oficijal Franc Rifelj in poduradnik Karel Apih.
Pri slučajnostih omeni predsednik pragmatizacijo. Po izjavi narodnega poslanca profesorja Reisnerja, ki je došel pravkar iz Beograda, posredovanje ni več potrebno, ker je poštni minister načrt že odobril in podpisal. Prosil pa je navzlic temu imenovanega poslanca, ki zopet odpotuje v Beograd, naj zopet podreza, da se pragmatizacija vendar že izvede. Profesor Reisner je to rade volje obljubil.
Nato predsednik sejo zaključi.
Seja ožjega odbora „Zveze“ od 15. marca 1921.
D n e v n i r e d :
1.	Brzojavni poziv zagrebške organizacije, da „Zveza“ takoj odpošlje v Beograd predsednika in enega strokovnjaka zaradi izenačenja plač, ki se baje izvrši v prihodnjih dneh.
2.	Nova pravila.
Predsednik ugotovi sklepčnost in otvori sejo ob 5. uri popoldne.
Ad 1. Sprejme se predlog, da predsednik Urbančič 17. t. m. sam odpotuje v Beograd. Da bi odpotoval z njim še kak računski strokovnjak, ni potrebno, ker vzame takega seboj zagrebška organizacija. Prihranimo si del že itak ogromnih stroškov.
Predsedniku se poverja naloga, da se skupno s hrvat-skimi tovariši energično zavzame za izenačenje in ’ da hkrati odločno zahteva pragmatizacijo, naknadna imenovanja nekaterih preterirancev in za služabništvo službeno obleko.
Od „Saveza poštnih nameščencev v Beogradu“ naj zahteva popolne jasnosti glede njegovega postopanja v zadnjem času in naj mu odločno obrazloži naše stališče
Ad 2. Spremenjena pravila „Zveze“ se vzamejo v vednost. Zastopnikom organizacij se naroča, da predela vsaka organizacija pravila do prihodnje seje, ki bo 25. t. m
Pri slučajnostih se sprejme predlog, da se onim poštnim nameščencem, ki niso pri nikaki poštni organizaciji, odreka vsaka ugodnost pri gospodarskem odseku.
Predsednik zaključi sejo ob pol 8. uri zvečer.
Razne vesti.
Prošnja. — Tovariši! Lansko leto nam je umri naš dobri tovariš I, Mežik na Jesenicah. Zapustil je vdovo in štiri nepreskrbljene otročiče. Nahajajo se danes v veliki bedi. Sklad za pokojnino drž. pošt. uslužbencev, ki se nahaja še vedno na Dunaju, še do danes ni rešil njene, pokojnine. Obračamo se na tovariše za prostovoljne prispevke v pomoč bedni vdovi in otročičem. Pripomniti moramo, da je tov. Mežeka dala mačeha Avstrija internirati kot slavofila. V internaciji si je pa nakopal kal bolezni. Tovariši, ne pozabite vdov in sirot pošt. uslužbencev! Dvakrat da, kdor hitro da! — Prispevki naj se pošiljajo tovarišu blagajniku Engelmanu. Lahko pošljete tudi po čeku z mesečnimi prispevki vred, označiti pa morate, koliko je za vdovo Mežik. Osrednje društvo pošt. uslužbencev v Ljubljani.
/
Zahvala. Bivše avstro-ogrsko trgovinsko ministrstvo me je bilo leta 1916. krivično obsodilo, da bi moral plačevati 4200 kron v mesečnih obrokih po 10 kron. Po dolgih petih letih me je sedaj višje deželno sodišče oprostilo in s tem dokazalo, da so me vseh pet let po nedolžnem preganjali. Mojega zagovornika Fetticha-Frankheima je sicer morala plačati finančna prokuratura, majhno razliko pa, ki je ni bilo več mogoče pripisati k računu za finančno pro-kuraturo, je plačalo zame društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani. Za podporo se temu društvu kar najlepše zahvaljujem, obenem pa pozivam vse tovariše, da se trdno oprimejo organizacije, ker jih v sili samo ona lahko moralno in gmotno podpira. Ljubljana, 7. marca 1921.
Matija Prošek.
Našim naročnikom! — Da bomo mogli urediti naše račune prosimo, vse tiste, ki v zmislu 4. številke „Poštnega Glasnika“ naročnine še niso doplačali, da to čimprej store. Položnico je prejel vsakdo.	Upravništvo.
Preteracije pri imenovanju. — Vsem onim tovarišem, ki so bili preterirani pri zadnjem imenovanju, naznanjamo, da je »Zveza« po svojem predsedniku, ki se mudi te dni v Beogradu , napravila potrebne korake, da se te krivice popravijo. O uspehu bomo poročali. — Nikakor pa ne moremo umeti nekaterih tovarišev, ki zvračajo krivdo teh preteracii na »Zvezo«. Izjavljamo, da »Zveza« nikdar ni sodelovala pri kakem staležu, in da so se imenovanja izvršila po staležu v ministrstvu, ki je baje sestavljen po onem iz avstrijske dobe. Zveza je vedno zastopala stališče, da naj se imenovanja vrše strogo po vrsti. Ako je bil kdo pod Avstrijo v zadnjem staležu, iz vzroka, ki danes več ne drži, po svojem činu zapostavljen, bi se pač moral v naši državi geniti sam, navesti vzroke zapostavljanja, jih podkrepiti in prositi za uvrščenje v staležu, ki bi mu po vsej pravici šlo. To bi se gotovo upoštevalo. S tem pa bi bila v naši upravi a priori izključena vsaka preteracija. Vsi prizadeti tovariši so si tedaj tega sami krivi. — Be bolj nerazumljivo pa bi se nam zdelo, ako bi kdo zaradi tega izstopil iz svoje organizacije. Bodimo zares možje!
Poziv za pristop k organizaciji najemnikov. — Dne 26. februarja 1921 se je ustanovilo društvo hišnih najemnikov. Dolžnost vsakega najemnika je, da pristopi kot član in društvu pripomore z vsemi razpoložljivimi delavnimi sredstvi do bujnega življenja.
Ker dela gonilni aparat hišnih posestnikov s polno paro, potrebujemo nujno krmarja, da se preventivno za-* hrani preteča nevarnost.
Zbiranje članov za poštno panogo je prevzel tovariš Franc Rifelj, poštno-strokovno računski urad.
Vsak urad oziroma oddelek naj pošlje s seznamom članov (ime, poklic in bivališče) po 3 krone za vsakega člana 1 krono pristopnina in 2 kroni članarina na zgaraj omenjeni naslov.
Če kdo plača članarino za več mesecev, je treba v seznamu navesti za: katere mesece.
Članske izkaznice se bodo poslale uradom oziroma članom.
Shode in seje naznanimo ob pravem času.
Dinarske plače. (Po zaključku lista.) — Zastopniki poštnih organizacij so bili pozvani v Beograd, da skupno z ministrstvom izdelajo načrt o dinarskih plačah. Zvezo je zastopal predsednik Urbančič, ki se je Gnil v Ljubljano, ko smo list že zaključili. Podamo kratko poročilo o uspehu delegacije, obširneje o načrtu samem pa podamo v prihodnji številki. — Delegati so skupaj s srbskimi tovariši sestavili načrt dinarskih plač v okviru prejemkov, ki jih imajo srbski nameščenci. Zvišek bi iznašal 5—6 milijonov dinarjev na leto. Gospod minister je obljubil, da predloži načrt ministrskemu svetu in da nas bo v naši zahtevi podpiral. — Kar se tiče pragmatizacije nepragmatičnega osobja, je go-
spod minister že na osebna in pismena posredovanja nekaterih poslancev odgovoril, da predloži naredbo takoj, kakor hitro bo izpopolnjeno ministrstvo in je poudarjal, da ni prav nobene druge zapreke. — Ker se je ministrstvo sedaj izpopolnilo, bo to vprašanje vendar že v kratkem rešeno. — Službena obleka za služabništvo je izgotovljena in jo je dobavitelj že odposlal. V aprilu se razpošlje posameznim ravnateljstvom. Toliko za danes v kratkih obrisih.
Društvo poštnih uradnikov in uradnic obvešča svoje člane, da bo imelo vsak prvi petek v mesecu sestanek v gostilni Lozar na Sv. Jakoba trgu, ako je ta dan praznik, pa prvi ponedeljek.
Zavedni zdravnik. — »Službeni list« št. 10 poštnega ravnateljstva v Ljubljani objavlja: »(Št. 50.302/1 a— 1920) 'Posle zavednega zdravnika poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani je prevzel namesto gosp. dr. Viktorja Breskvarja sanitetni major g. dr. Rihard Jug, ki ordinira ob delavnikih od 11. do 12. ure v garnizijski bolnici na ki* rurgičnem oddelku.« — Sodbo o tem, je li ravno vojaška bolnica primerni kraj, kjer naj se zdravniško preiskujejo naši tovariši in tovarišice (slednjih imamo tudi veliko), prepuščamo našim čitateljem.
„Društvo jug. poštnih uslužbencev v Mariboru“ naznanja svojim članom, da sprejema odslej naročila za čevljarnico (popravila in novo obutev), po tehle cenah: 1. Za delo novih čevljev: moških 60 kron, s krojenjem 85 kron: ženskih 60 kron, s krojenjem 85 — 90 kron; otročjih 30 — 35 kron, s krojenjem 46 — 51 kron. 2. Za popravila: a) obglavljenje moških in ženskih čevljev 35 kron, otroških 15 *— 20 kron, škornjev, popolno ali delno 120 ali 50 kron; b) podplatenje in popravilo pet 8 — 12 kron; c) popravilo pet samo 3 — 5 kron; d) obnovljenje kapic 15 — 25 kron. — Čevljarna ima vedno v zalogi nekaj usnja in podplatov, kolikor si pač more nakupiti pri svoji nizki obratni glavnici. Ker je poštnina blagovnih pošiljk zelo visoka, ter poštno in brzoj, ministrstvo ne more priznati poštninske prostosti blagovnim pošiljkam za društveno čevljarnico, naj se čevlji pošiljajo s kakšno drugo ugodno priliko v popravilo.	Odbor.
Pozor! — Vse člane naših organizacij opozarjamo, da se bo vršil redni občni zbor „Zveze poštnih organizacij“ v ponedeljek, dne 4. aprila ob 2. uri popoldne v dvorani hotela Triglav (Ilirija), Kolodvorska ulica.
Opozarjamo na današnji oglas domače tvrdke S. Potočnik. Izdelovanje in obračanje oblek za 10% ceneje!
Popravek. — V zadnji številki smo v uvodnem članku pri prepisovanju izpustili tri besede in bi se moral stavek v desnem stolpcu na prvi strani glasiti tako: Ta zvišek naj bi država pokrila iz velikih dnevnic, ki jih daje začasno nameščenim izven službenega kraja, če bi pa to ne zadostovalo itd.
Listnica uredništva.
Odgovor: — Tovarišu H. Mežica. — Iz Vašega dopisa je razvidno, da je Vam organizacija pri Srcu, in da v mežiški dolini pridno delate za našo stvar. To, da ste zaradi 3. številke naravnost užaljeni, ker smo nekoliko trše prijeli tiste naše ljudi, ki jim do organizacije ni nič, nam sicer zelo imponira, vendar pa bi prav Vi ne smeli biti užaljeni, ker takih ljudi kot ste Vi, v tistem članku nismo mislili. Vašega predloga, naj bi objavili v našem listu tovariše, ki še niso organizirani, ne moremo sprejeti. Našli smo za nezavedneže drugo pravilo, ki bo dostikrat bolje učinkovalo. To pravilo bomo izvajali dosledno in brezobzirno. Glede naših uspehov omenimo le to, da smo z njimi lahko zadovoljni. Tudi Vi bi jih ne podcenjevali, če bi pomislili, da smo dobili glavni predpogoj za uspešno delovanje šele pred tremi meseci z našim glasilom. Dolžnost Vaša je, da kot organizator mežiške doline širite naš list in nam tako neposredno pomorete do uspehov. Udeležite se občnega zbora, ki bo zelo važen. Izpopolnili bomo do tedaj pravila „Zveze“ in po njih ustanovili v vseh večjih krajih krajevne skupine. To boste storili seveda tudi pri vas, dotlej pa pripravljajte.
Pomagajte nam!
„Dolenjsko“. — Vaš dopis nima prave podlage in ga ne moremo priobčiti. Pripominjamo pa, da se samo ob sebi razume, da se uradi na deželi ne smejo kar tako zapirati, ker mora biti pošta javnosti prav vsak dan na razpolago, šoli pa vendar ne škoduje, če je sem in tja zaprta. Zato pa smo prometni nameščenci in moramo zaradi tega doseči posebnih pravic. Če imate kaj na srcu, glede odpraviteljskega stanu, nam sporočite pa bomo z veseljem objavili.
Objave upravništva.
Cene oglasom v „Poštnem Glasniku“ pri enkratni objavi in enostopno so sledeče: V4 strani 160, 7» strani 80, Vje strani 40, Ves strani 20, Ves strani 10 kron. Pri večkratnih objavah primeren popust.
Odgovorni urednik Janko Tavzes, višji poštni oficijal, Ljubljana, izdaja „Zveza poštnih organizacij za Slovenijo“ v Ljubljani. Tiska „Zvezna tiskarna“ v Ljubljani.
'I
'pTAMPIMf

'ANT. ČERNETA'
1JU BIJ ANA ,
I'
Vse potrebščine za šivilje in krojače dobite najceneje in dobro pri
T. EGER-ju
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 2.
Tukaj se ne preceni 1 Prijazna in točna postrežba!
(U)	TVRDKA
JÜL10 MEINL D. D.
LJUBLJANA
ALEKSANDROVA CESTA ŠT. 1
TELEFON 544
KAVA	ČAJ	KAKAO
■■■■BHaBOBamBBBBBUaUBBBIgmBa
odni salon
Priporoča se trgovina z mešanim blagom
FRIDERIK ŠERBEC
LJUBLJANA, STARI TRG ŠTEV. 4.
m
(» Inžener dr. Miroslav Kasal
oblastveno poverjen stavbeni inžener
Ljubljena, Išerjesa ulica štev. I
BBBBBBSBBBBB
Specijelno stav- j beno podjetje za ) C betonske, železo-	, ^
betonske in vodne zgradbe.
Izraba sodnih sil.
StuchIyMaške
ŽiiMu ul. 3 nuaua ■ awstl trg I
Priporočamo veliko izbiro najnovejših svilenih klobukov, čepic in slamnikov za dame in deklice
Popravila točno in ceno Žalnih klobuki vedno
v zalogi
(18)
Trgovci! Trafikanti! POZOR!

Cigaretni papir, stroCnice vseh vrst, pisalni papir, kremo, ličilo, vazelina, riževe ribarice, konjske ščetke, nogavice, rokavice, svi-terje, šale, žabce, sukanec, bombaž vseh znamk, vezalke, sesalke, plavilo, ter vse galanterijsko blago, kupite najceneje in po konkurenčnih cenah pri
<3o)	tvrdki
Oroslav Certalič, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 33
m
mm
i
i
a m
p
ft. & E. SKHBERNE
Ljubljana, Mestni trg 10 Veletrgovina z manufakturnim blagom, pleteninami in perilom
Priporoča svojo bogato izbiro raznovrstnega suknenega, volnenega, svilenega in pe-rilnega blaga. — Dalje različne trikotaže, nogavice, pe-(22)	rila za dame in
gospode itd.
Cene primerne 1	Solidna postrežba j
I. JflX & SIN, LJUBLJANA
DUNAJSKA cesta ŠTEV. 15 "
priporoča svojo bogato zalogo
ŠlMlilH STH03ES
za rodbino in obrt.
Stroji za pletenje Pisalni stroji .Fidler* Vozna kolesa
Styria	DQrkopp
Orožno kolo (Waffenrad)
Ceniki zastonj in franko.
„ADRIA“ pecilni prošek
in vanilin sladkor
-je edino pravi in domači izdelek =
Odklonite odločno vsak tujerodni izdelek.
„ADRIA“-izdelki Ljubljana.

<SS£SOCN3:
:oaE>Sn
Brzojavke: Uhersped. THednarodni telefon 117.
Mednarodni prevozi
F. A & UHER
Podružnica; Maribor Ljubljana Podružnica: Maribor
Špedicije vseh vrst. Komisija in inkaso. Reekspedicije. Zacarinjanje. Skladišče. Redni nabiralni promet Dunaj — Ljubljana.
Posebni nabiralni promet iz Češkoslovaške in v . (34)	Češkoslovaško.

:e50cs9&9csa:

Trgovina O. BERNATOVIČ
priporoča največjo izbiro najnovejših, najfinejših in najcenejših oblek za gospode, dame in otroke
UUBLJRNH, MESTNI TRG ŠT. 5—6.	R<)
Ugodni plačilni pogoji
Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo naj so obrne edino le na tvrdko
TONE MALGAJ
pleskar in ličar
Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 6
■■■■BWWWBaBBMBWWBBBWBaHBBaBPBWiWBIB
S
8
5:3
I
i
i
IH. Kuštrin
Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. — Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automobile tovarneWal-ter Marting. — Autoga-raže in autodelavnice s stiskalnico za montiranje gumijevih obročev pod
...■—.—i	vodstvon\. inženirja v
centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. — Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kra |e, za kar je na razpolago 10 to vo r. automobile v
Centrala:
Ljubi) asa,
. Rimska cesta štev. 2,

m
B
S
S
9
Ü
S
n
a
a
a
s
m
Podružnice:
Ljubljana, Dunajska cesta 20, tel. štev. 470. Maribor, Jurčičeva ulica 9, telefonska št. 133. Beograd, Knez Mihajlova ulica broj 3.	[44]
■'■■«■BsSSlBSSoiBBaBOBBSšs	i

Iz Havre v Ameriko samo 6 dni
Edina najkrajša črta preko Havre, Cherbourg in Antwerpen v Newyork, — Vozne listke in zadevna pojasnila izdaja edino koncesijonirana potovalna pisarna -.....
(21)
Ivan Kreker
v Ljubljani
Gosposvetska (Marije Terezije) cesta 13 (Kolizej)
<"> LOVRO PIČMAN
stavbeno in galanterijsko kleparstvo Ljubljana, Kolodvorska ulica 39 (v stari predilnici)
Priporočam se oenj. občinstvu za naročila na vsa v mojo stroko spadajoča dola. Nove stavbe, barvanje na strehi in vsakovrstna popravila. — Postrežba točna, solidna in ceno.
	TOVARNA		
	JOS. REICH		
	Ljubljana, Poljanski nasip 4.		
	Podružnica: šelenburgova ulica štev. 4.		
	Barva	PODRUŽNICE:	
	vsakovrstno blago.	MARIBOR	
	Kemično čisti	Gosposka ulica štev. 38.	
	obleke.	NOVO MESTO	
	Svetlolika ovratnike zapestnice in	Glavni trg. KOČEVJE	
	srajce.	Št. 39.	v42)	1	
□ 1	_— 						a •
Modna in športno trpina za im in gospode Magdič, Ljubljana nasproti glavne pošte 43 Največja izbira damskih oblek, bluz, plaščev in nakitnih predmetov, dalje klobukov za gospode, 		 perila, kravat in drugega. 			i
lUl	ai
Žepne, stenske, nihalne, kuhinjske ure, budilike, zlatnino in srebrnino kupite najceneje pri tvrdki	v&J IVAN PAKIŽ v Ljubljani, Stari trg štev. 20.	
	
„PFRFF“ šivalne stroje	(4n „PÜCH“ vozna kolesa Pnevmatiko in drugo priporoča IGN. VOK, Ljulslpiia, Soia ulica l	
Nafvcčja zaloga
(H)	klavirjev in pianinov v Ljubljani. Tvrdka
J. Dolenc, Ljubljana,Hilšerjevaul.5, priporoča v nakup najboljše inštrumente prvovrstnih tovarn po solidnih inzmernihcenah
Ifajmudrajše obiefte, pouršuihe za gospode, Kostume, pomladne toalete za dame.
Manje obleii, moderniziranje hosfninov n osmih dneh.	kastna zaloga najfinejšega blaga in žitnic (Rosshaar) za ofakie.
Mništou obleke na obroke!	Cene delu za moške obleke 609 K, ženske kostume fiSQ 6.
S. Potočnih, fclenbiirgova ulico 611, Ljubljana.
(39)