Cećaj XV. List 33. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo začelo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta ii fl. po pošti,-sicer 1 fl. 30 kr V Ljubljani v saboto 25. aprila 1857 Nič novega pa čisto gotovega zoper gosence Ćeravno ei „Novice" zmiraj prizadevajo, da kmetovavce opominjajo, kako naj svoje sadno drevje požrešnih goseuc čistijo, je pa letošnjo spomlad to opominovanje se posebno potrebno bilo, ker toliko gosenčnih gnezd že več let ni bilo kakor jih je letos. Pozno je sicer že, toda ce bomo se le količkaj odlagali to delo, bo čisto zamujeno ? in imeli bomo namesto lepega majnika dolgočasni grnden, kakor je pred nekoliko leti bilo 5 kar vém da se ima vsak dobro v spommu rela : > ko je cela lepa Savinska dolina bila kakor pogo ; v naj lepšem času v sredi majnika ga ni bilo ne zelenega in manj se pa cvetečega drevesa viditi. Zatorej, ljubi kmetovavci, le z združeno močjo nad drevesca, kakor tudi divjaki, se morajo cepiti, in v to rabo gré vselej tište plemena odločiti, ktere se zemlji in podnebju najbolj priležejo. Vzemi divjake iz zemlje, v kteri so zrastli, in presadi jih spomladi po versti tri sež'nje saksebi v eno leto popřeji pripravljene jame, in ne pozabi jim poleti obilno zalivati. Vper vem letu se zalivajo trikrat v tednu,v drugem letu dvakrat, in v tretjem je le po enkrat zadosti. Cepiti jih gré v drugem letu. Obdeluje se pa oljnik tako , da se trikrat na leto pre-orje, in vsako jesen dobro pognoji. Oljki tečni gnoj so usnjati obrezki, sukneni ostrižki, vsi ostanjki glavniski, ži- vinski rogovi in parklji, perga, z eno besedo vsi tisti eden na svojem vertu gosence sovražnika kaj pomaga ; ce vse potrebil, če pa njegov sence tudi križem lezejo. Zadnji čas je že zdaj že skoraj nekoliko zamujeno, ker so že začele semtertje ostanjki, ki p padaj sosed roke križem derzi, go- čeravno Posebno koristna Je b je enole vsahnjenih t in tri let > ktero lesti vendar se še dá, če tudi ne tako popolnoma i — pa ™— — kot bi se bilo dalo že poprej dosti tega merčesa pokončati ker dosihmal, čeravno so gosence že vse žive, pa vendar so še zmiraj bolj vkup posebno zjutraj. Naj povém, kako Pri pervem se otrebi drevó , nepotrebnih in škodljivih mladik, pri drugem pa se preobilne in nepotrebne veje porežejo. Nobeno drevó po podobi per- n e mé imeti cez tri. k večem štiri veje > stov na pol odperte človeške roke Branje oljk se začenja mesca listopada in terpi da so pri neki hiši tisto leto delali, ko je bila res cela Sa- sušca. Ce hočeš posebno dobro olje dobiti, jih moraš vinska dolina čisto gola in so v sredi drugih vertov mesca listopada in grudna z rokami pobrati in ne oklatiti. Le iz popolnoma zrelih oljk se obilno olja dobi. svoj vert popolnoma obvarovali, da je v jeseni veliko lepega sadů imel, ko so drugi perste za njim oblizovali, in ko so Olj ke ? Ijudje iz daljnih krajev prišli, so se zlo čudili, kako da pa v manjši méri. ki začno černkaste prihajati, dajo sicer boljše olje 9 vendar toliko in tako lepega sadů imajo. Tako-le so se jih lotili: Ko so se gosence v kepe zle- vsak svojo posodvo z Dasiravno popolnoma zrele oljke več olja daj ? mo zle, posebno ob jutrih, so vzeli raj vendar mesca grud pobrati, ker bratva tega mesca pripravljeno, in vsak i apnom kakor je za belež po hiši svojo prekljo s penzeljnom ali s kako cunjo na verh nasa-jeno; vsako jutro, kjer koli so ktero tako kepo zasledili so jo z apnom pobelili, posebno pa med razsohami, kjer se zjutraj najraje skrivajo. Da nobena ne uide, se začne od-spodej z beležem mazati, po tem druga kepa, in kmali cela kepa na tla pade, in ni toliko ostudno merčesa pokončati. Ker posihmal ne bo za to nadlogo druzega pomocka, končana kmetovavcu gotov dobiček obéta; če pa do mesca sušca na drevesu ostanejo, jim ni mogoče škode odverniti, ki jo ptiči, miši in merčesi delajo; tudi jih veliko pozimi deževne vode odnesó. Oljke se ne spridijo, ce se v skrinjah ali v posebnih za to napravljenih shrambah deržijo. Res je, da tako hranjene oljke se sparijo in težko dišeče olje dajajo, pa to ne dé nič. Vse olje se ne oberne v zabelo salate in drugih bilo dobro, da bi se saj tega lahkega pa gotovega pomocka vsi pridni gospodarji poslužili. Iz Savinske doline. jedil; sila veliko ga porabijo v svečavo, v mjilo ali žajfo in v druge fabrike; za tako rabo je tudi nekoliko smerdljivo Fr. Ig. Župan. dobro. Prešanje olja je zlo važna in koristna reč. Velika napčnost bi bila misliti, da je za prešanje olja velike gorkote potreba; zato bi ne svetoval, preše pod zemljo, ampak verh nje, pa vselej delječ od hleva napraviti. Pri prešanji Zemlja, v kteri se oljka najbolje sponaša, je kreme- m0ra kar vse posebno snažno biti. Tedaj se ne smé po ker Od oljke » no-pešena perst, posebno na goricah ležeča, in proti nikakem pripustiti, da prešarji v preši spijo ali jedó izhodu in jugu obernjena. Nič ne škoduje bolj oljki ko mo- olje vsak slab duh na-se vleče. ? krota. Oljka se da pomnožiti po m po popkih, p koreninčnih in brezkoreninčnih mladikah in po divjak ih. Najbolji so divjaki, to je, drevesca pognavši iz se- ktero so ptiči zanesli, kakoršne se dobíjo v gojzdih Preša mora imeti dva kamna, enega ga za slabeje olje. boljše i druge Sprešane oljke ali tropine z gnojem ali s kako drugo rečjo namešane so za gnojenje oljnika kaj dobre. mena Rastljinje i ki da v oljniku brez škode saditi je le in na skalovjiv spodnje Istrije in Dalmacije. Te bodo hitro socivje sad rodile. Ce pa takih divjakov ni, vzemi drevesca, ki so iz semena pognale, ker so terdnejše in rodovitniše od mladik, ktere iz popkov in korenin izrastejo. Tode vse te v Vod. kmet. na Prim, in Daim ISO Potlej pa pravite: „čemu vse tož" Vsled višjega sporočila smo preteklo nedeljo in ponde-ljek bili v vasi „Tanca gora" imenovani v Cernomeljskem kantona. Žalostné reči se tam godijo. Hudi čerm (metljaj ali vrančni ali slezenini přísad) ^razsaja ondi med govejo živino od 2. dneva tega mesca, kteri dan je pervo živinče ondot-nega župana Štefaniča za to boleznijo nanagloma poginilo. Ceravno vsaka nagla bolezen, kakor smo že sto- in stokrát priporočevali, bi imela ljudem opomin biti, nikoli živine na tih om a zaklati, ampak vselej berž hiteti k svoji gosposki, da posije zdravnika bolezen preiskavat, vendar omenjeni župan ni tega porajtal, in ker mu je neki sosed se celó na serce govoril, naj vola le iz kože dene in meso za dom nasolí in posuši, je to res uesrečni clovek storil in morebiti tudi z ženo vred kaj mesá krepanega vola povžil. Revež v svoji nečimernost ni vedil, da si vola sebi na smert iz kože devlje m v da tudi svojo ženo v veliko smertno nevarnost spravlja! Cez nekoliko duí so se mu spu etili černi mehurji (čerue pike) po roki in z všemi známe 9 W nji da si je vcepil s trup eno krí bolnega vola i je vkljub vse zdravniške pomoči 4. dan žalostno smert storil žena tudi s cernim mehurjem na roki je v tem dete porodila; vendar je upati, da jo bojo se oteli. Kar se je v ze sto zopet na Tanci gori 20. t. m. končala v ze in stokrát zgodilo, se je pripetilo kužna živinska bolezen, ki je do 20 goved, je končala tudi člověka i kteri se je po necimernosti sam zavdal in tako zopet ociten izgled svetu razglasil, kako nevarno je, se oskruuiti s kervjo take živine, ki za tisto naglo boleznijo zbolí ali pogine, ki se čerm ali metlj aj ali vrančni ali slezenini prisad imenuje, in zavolj ktere si gosposke in zdravniki toliko prizadevajo, da bi po vseh potih odvernili veliko nevar- nost > • 9 ktera zuga živini pa tudi člověku, al nevedni ljudje nočejo verjeti, da vse to prizadevanje je res potrebno, in v svoji nevednosti se z nosom merdajo, se posmehujejo, skrivé ravnajo s tako živino ter pravijo: v ce mu to ! v s e Cemu je vse to? vidite žalostno pričo na umerlem županu! Pojte na Tančo goro in prepričali se bote: čmu vse to! Za domače potrebe kaj (Pom ó glej zoper mraz.) Pripoveduje se, da na Rusovskem vsak, ki pozimi ali v hudem mrazu se na kak dolg pot podá, jedno jabelko poje in na to en kozarec mer-zle vode izpije, toplo in vinsko pijaco pa opustí. Jabelko nek ima to lastnost, da toploto v želodcu napravlja. Ravno tako tudi voda, kakor je znano, naj več toplote naredi. Ta toplota pa, ktera v želodcu nastane, se po čelem životu razdeli, in to je vzrok zoper mraz pripomorejo ? zakaj, da ravno jabelka in voda v Se nekaj zavolj dunajské razstave Véliki odbor za dunajsko razstavo je te dni razglasil nektere spremembe zastian razstave, ktere damo berž svojim bravcem in posebno tištim na znanje, kteri se bojo na Dunaj podali. * Razstava se bo odperla za ogledovanje ze danes stirnajsti dní saboto 9. dan majnika) ob devetih zjutraj, in se zaklenila 17. maja zvečer. Vrednik „Novic" se bo, ako Bog; dá, podal 8. majnika zvečer Za razstavo namenjena živina se bo sprejemala 8. maj nika, in 18. se ima zopet odgnati. Masi ne za priznanje premij se bojo skušale že 7. in 8. maja. Premije se bojo de li le 15. majnika, srećka nje (lo-zanje) bo 16. majnika. Etimologične drobtinice. Na želj našega visokoučenega gosp Dav. Terst jaka zápisem za slovnik nekaj slovenskih imen, ki gore in vasi pomenijo. In te so: Ojst (kakor vsem najviksa ost Zolcbahskih gor), Radoha, 0 rana (drugi nižji deli ravno teh gorá) ? Šk * rJ B Tolst, (Nemci pišejo „Dost?") Pečovnik, Slovnik Vi po ta so hribi krog Celj j Mal • V i Goznik in Merzl se vlečejo od Laške ga proti zapadni strani K K Kožiček in Podg so deli R so Kozjaka, ki k Pohorskim goščavam spada. Berdo, Otok, Čeplje, Šokat, Tajno, imena vasi na Gornjem gradu. In tako še imamo po Slovenskem mnogo mnogo lepih imen, kterih korenin ne poznamo še vseh. Dobro bi bilo toraj da domorodci vsak v svojem kraji takih imen po zvedili in jih v „Novicah" naznanili. Slavni gosp. Ter stenjak bi nam že nektere razložili. Naberajte in povejte Janko Vijanski. Nova knjiga Barth. Kopitar s kleinere Schriften sprachwissenschaft licheu, geschichtlichen, ethnographischen und rechthi-storischeu Inhaltes. Herausgegeben von Dr. Fr. Miklo sich. Erster Theil. Wien 1857. V popisu svojega življenja, pisanem leta 1839, kterega je gosp. dr. Mik losi č na svetio dal v pervem (do zdaj še edinem) zvezku slovanské biblioteke (slavische Biblio-thek), spominja slavni naš rojak Kopitar razun večjih bukev več svojih manjših sostavkov, raztresenih po tem in unem časniku njegove dobe. Kdo bi si ne bil želel k boljšcmu spoznanju tacega moža vse te njegove spise v roke dobiti! Ali kako priti do raznih tadanjih časnikov, in kako najti iz njih Kopitar-jeve sostavke, po navadi ne podpisované? Močno je torej ustregel vsem Kopitarjevim spošto-vavcom njega preučeni naslednik gosp. Mi kl o sic, da je pod gori postavljenim naslovom razglasil pervi del Kopi-tarjevih malih spisov, za kterim pride tudi drugi del v kratkem na dan, kteri bo obsegal popolno kazalo ce-lega delà in pa dodatke in opazke gosp. izdatelja. Pervi ta del obsega (zraven že omenjenega življenjo-pisaJ 48 o raznih prilikah nemško pisanih, zares klasičnih sostavkov od leta 1809 do 1816 zlasti iz ..Annalen der Li teratur und Kunst" 5 r> „vaterlándische Blatter", „Wiener allg. Literaturzeitung" in druzih. Iz vsega se očitno vidi, da je rajni K o p i ta r, Slovan z dušo iu telesom, bil pred vsem družim živ prijatel človeštva sploh, ki se ne more drugač oblažiti kakor samo z národno omiko, inpa prijatel lepe Avstrije (kakor jo pogostorna imenuje) posebej, kteri vedno priporoča, naj bi bila, kolikor dopuščajo vládne zadeve, vsem svojim narodom pravična in dobrotljiva, naj bi zlasti, ker samo ona ima pod sabo Slovane vseh narečij (ne le eno ali ali pa 9. majnika zjutraj na Dunaj, in bode stanoval pri svojem dve kakor Rusija), ona ustanovila slovansko akademijo bratu v mestu vvWollzeilgasseNr. 778 v 2. nadstropji in bila živa podpornica slovanské vednosti. Ali z enako (ne delječ od Št. Stefanske cerkve). Ako bi ga utegnil kdo za to ali uno rec vprašati, posebno tak, ki nikoli se ni bil oa Dunaji, naj pride k njemu v imenovano stanovanje, zlasti gorecnostjo kakor za Slovane, povzdiguje svoj glas za vse druge avstrijanske narode, za Vlahe ali Rumunce, za Ger- zjutraj; kar bo mogel, bo rad vsakemu postregel, mnoge vprasanja. Toliko na Vred. ke ? Madjare in Nemce, kterim sosebno pogostorna svetuje popravo napcnega pravopisja ■ 131 Te bukve, tega smo si v svesti, bodo tudi drugim čisto nova, in ti bi bil imel vozel odvezati, ne pa vervi omikanim Slovanom, zlasti Cehom, ki Kopitarja doslej niso prerezati v čislih imeli, pokazale drugo, lepšo podobo njegove popred nepoznane duse. Zgolj v slovensko gramatiko segata sosebno dva so- stavka: obsiren (na 18 stranéh) pretres knjižice: Nem-sko-slovenske branja, kijoje leta 1813 v Gradcu jahal Dva prijatelja sta si konja kupila. „Kadar bom jez rece per boš ti šel i v u in kadar boš ti šel, bom pa jez jahal dovoljen. « Drugi je bil s to pogodbo popolnoma za A. K. Cestnikov. na svetio dal Jan. N. Pri mic, pervi ucnik slovenscine v Gradcu, in pa naznanilo Stalder-jevega „Versuch eines schweizerischen Idiotikons (Aarau 1812), iz" kterega Kopi tar razlaga več na Slovenskem navadnih besed tuje podobe 5 kakor fleten od „flat" (hiibsch), zal od „doli" (nett kleidet), knoflja od „Glofe" i s a pe 1 od „Schappel u itd. V presoji Primicovega branja, spodbijaje brez izjeme vsako rabo spolnika ali člena (ta), kterega še kdo dan današnji terdo zagovarja, med drugimi tudi svojo slovensko gramatiko popravlja takole : „Selbst das Kopitarsche (Gramm. ÍIÉfaHai flh ■ • V • ÉifaBAAiÉU Mri Novičar iz avstrijanskih Iz Savinske doline na Staj. 20. aprila. Fr. Z. Naj v kratkem povem, kako se nam je kaj zima letos ob-nesla. Sterneno žito, hvala Bogu, kar gaje bilo v jeseni le nekoliko prej sejanega, stoji prav lepo ; kar ga je bilo pa pozne setve, posebno 1 \J£J 1 % podoravati, in drugo pognjila, da reži S. 215): ktiro kravo si drajsi prodal, to pisano al to cerno? ist nicht im Geiste unseres Dialektes; unser Landmann sagt: Ktiro kravo si drajsi prodal brezo aldimo? Aber auch beiwôrtlich setzt er keinen Artikel, wo ihn Germanisie-rer noch nicht verfuhrt haben, z. B. danas moremo kozo je pa zlo poginilo, tako, da ga morejo sejati; laška detelja nam je tudi tako borno težko v našem kraji seme dobili za drugo posebno v nizkih goricah, je tudi nekoliko škodo terpela, pa vendar manj od lani; sena in navadne domaće detelje, kakor je vreme dosihmal zelo ugodno. leto terta i kaže, bomo letos obilo přidělali ker Iz Dervanja na Štaj. 18. aprila. Tam gde se ktiro? pisano ali belo? Ne pisane u zaklati, pak. černo. Knjiga obsega 24 pol vseh bukvarjih. ne bele, am > velja 3 Drobtinice proti večeru orjaške koroške planine cez Radi in Rernšnik v Sobr in Kozjak ponižavajo, se od začetka zmešano dvigu-in se dobiva pri jejo večidel pogojzdeni bregovi, potem pa se prijazni humci iu griči večkrat lepo zversteni pod imenom „slovenskih go-4 razprostiraje med Muro in Dravo čez Ljutomer v Med- ne iz Jakob Sajovec-ovega rokopisa istrisko-vlaskega slovnika jumorje zgubljajo. V sredini totih blagoslovjenih „slovenskih goric", ktere zavolj rodovitnih Vinogradov in sadovnikov, lepih njiv in ledin slovijo, se nahaja tesneje med Pes- Pohiščina. ničo in Šča vnico, blizo tisocletne cerkve sv. Benedikta, ist. vlasko, slov. Aca, nit. Aku šivanka Bicu, gajzlja. Čaptirú, glavnik Ceruša, Firu, seno. pepél Foku ogenj Hertáča, kertaca Izbu i pec Kalesítiu, voziček Kamara soba Kandeliru, svečnik Kanova, klet. Kantrida, stol. Karóca, kočija. Kase. hiša. ist. vlasko, slov. Merietari, brisa. Metorá, metla. Moketelé, useknjač. Okna, okno. Ola, lonec. Ovesú, oves. Patu, postelja. Plamikú, plamen. Podu, tlak. Ponjava, odeja (kolter) Pragu, prag. Provaža, stranišče. mala Dervanjska dolinica, v kteri, drage 55 Novice46 biva Vaš prijatel, kteri cedalje bolj se peresa odvaja, ker se njegovo delo nič kaj s^pisarno mizo ne ujema ; le ob perložnosti kake verste načerka, kakor sledeče brez pripravljanja. , Koristnega za ljube Slovence, prijetnega in novega ravno nič posebnega ne vém; naj bojo zadovoljni, kar jim 5 Kerbúru Ključu, , oglje. ključ. Sedla, sedlo. Spegelú, ogledalo. Striha, streha. Sviča, sveča. Skalelé, štenge. Škandu, miza. Klopetú dir kase, hism zvou. Košinu, podglavnik. Koratu, dvorišče. Kuhine, kuhnja. Škanju i klop. zápisem. — Imamo zdaj skoraj vseh kmetijskih opravil na kupe ker nas je dolga zima v eno mer terdo deržala; al zdaj nam pripuša lepo vreme se delà od kraja lotiti. Veter je zemljo osušil; žita se vendar lepo kažejo; le nektera od-sončna setev je redka ali njiva čisto prazna, da se mora z jarino posejati. Terta je v nižinah sicer enmalo pozebla; al zdaj že hitro žene in lepe kaveurke spuša, tako, da bo marsikter vinogradnik kup zateknil, ceravno je vincarjom in dninarom plača nralokdaj tako visoko narasla: na 12 do 20 krajc. in še dovelj vina s kruhom. Vinska cena je se zmiraj lepa, al tudi stroški in trudi se zdaj lahko porajtajo. Debeli sneg je mnogo dreves, posebno češpelj razcepil; še hujo nepozabljivo škodo je pa naredil letos zajic, daše tolike škode nihče ne pomne: v vinogradih je terto oškodoval ; Skarelé, škarje. Uša, vrata. še več , tisoč in tisoč, belih, ostrugal. ? je pa žiahnih dreves, celó bedro deal škode Tožba na tozbo gre nad lovce 5 Uzda i ujzda. 5 Lanconu j rijuha (Dalje sledi.) ni mogoče poverniti. Koliko se bo lov prepirov naredil preden bo vredjen ! Divjačine ni veliko in za en del bi jo mogli lepo špogati, da bi marsikteri kos mesa in dober kup klobuke dobivali; za drugi del naj bi jo celó iztrebili, da nebi Smešnice Ko je neki skopuh precej veliko dnarjev zgubil se toliko pohajačev in nepotrebnih trudov bilo in bi se tako neprecenljiva škoda ne zgodila. Letos je veliko pomanjkanje za žlahne ceplenike; še divjakov ni nikjer viditi. Za je na oreh blizo hiše obesel. Njegov hlapec, to vidivši přiteče mu na pomoč, odreže včrv, na kteri je visel, 5 m ga tako smerti reši. Od začetka je gospodar hlapca grajal: zakaj ga ni pustil umreti; ko je pa nekaj časa potem zgub-Ijene dnarje zopet nazaj dobil, je bil ž njim zadovoljen ter ga je hvalil. Dvé leti ste minule; hlapec prosi gospodarja za svoj ža- lostno je, da se nasi ljudi tako malo za sadjorejo tru-dijo, ker jim vendar velik dobiček donaša. V našem bla-gem kraji je vsaki kot priležen za sadno drevó. Dve leti že nismo imeli sadja v naši okolici; letos se veselimo lepo cvetečih drevesic. aluzek, ki mu ga dá, samo štiri groše mu priterga. Na vprašanje hlapčevo: kaj nek misli, da mu ne plaća celega za- Kaj * Ako Bog dá, Vam obljubim, koliko bo le mogoče, sadnih pešk poslati. Drugod ne daleč od nas so prodavali jabelka pozimi čudovito drago, kakor vino po 4 in 5 fl. vedro. (Kon. si.) ř lz Ljubljane. Njih c. k. apost. Veličanstvo so 13. pa še! misliš, da sem ono verv ukral, ki si mi jo pred dan t. m. predstojnici ljubljanskih nun, gospé materi Alojzii dvema letama prereza! ko sem na njej visel? Bila je še Petričevi v priznanje njeuih zaslug za solstvo zlati «lužka za mnogoletno zvesto službo? odgovori skopuh: 5? 132 križ s kroDo za zasluge podeliti blagovolili. Vsak silne težave so terpeli celo pot vsi romarji. 4. ali 5. aprila so se kdor koli lepo vredjene in dobre ljubljanske nunske sole nadjali v Jeruzalem priti. Ker Libanon in vse druge gore pozna, bo marljivi gospé predstojnici iz serca privošil zasluženo so imele sneženo kapo, so mogli popotniki celi čas zimsko • V ^ - - - « • • f ili« -w »r • « i X i • t • * poslavljenje. Stolni prost gosp dr. Ladinig so za napravljeni biti. pljučno boleznijo zeló nevarno zboleli. malar gosp. Kurz, vitez Goldensteinski je v spomin slovesne Iz Kirchberga na Stajarskem se pise,. ZDani ljubljanski da sin nekega kmeta je pred 5 leti z drevesa padel in je bil od tistega časa m u tast; za tega voljo ni bil za nobeno JlllAIi^iA ^ JLrn. Uf V I i Vti V VIViVUP^^v/iuMIl« O vajiaia* «^«v v r^ - — v ---Q-------- - --' - 7-----^ --~ ^ -------------- osvečave 18. in 19. nov. 1. 1. izmalal 4 podobe, ktere oči- drugo rabo kakor za pastirja. Letos 0 veliki noči je na pasi tujejo stiri izmed takrat najlepse razsvetljenih krajev ljub- za govedom letel in zelo ljanskega mesta; gosp. Krah je posnel te podobe v svetio- govoril. p i sih, padel ko je vstal, je zopet ki se dobivajo v bukvarnici Giontinovi, ena po doba po 1 Teržiška dolina Novičar iz raznih krajev Visoko na skalo Verh ićovce *j grem V poslednjem novicarji omenjeno in po novi osnovi napravljeno popisovanje ljudstva v vseh cesarskih deželah se bo izročevalo županom; kjer pa ti za to delo ne bojo pripravni, ces. kantonskim gosposkam; vsa- Na kraji kih 6 let se bo začelo to popisovanje 0 vseh Svetih in se Ko v raji V dolino se zalo Teržiško ozrem; Ne morem se zderžati Veselo zaukati, y končalo zadnji čas mesca decembra (grudna). Pervo popi To pésmico zacnem: sovanje po tem novem předpisu bo se letos. Cesarski Teržiška dolina Velika res ni, Je vendar edina Gorenske straní# orodja in mašin bo razstavljenih 228 mnogoverstnih plugov, 0bdana je z gorami 133 sejavnic, 77 mlativnic, 72 skoporeznic, 44 bran itd. Previđena z vodami vert „Augarten", kjer bo kmetijska razstava, so zavolj obil-nega pripravljanja zaperli 22. dan t. m. Izmed kmetijskega y ga Iz Ogerskega je napovedan velicansk hleb kruha, ki bojo v nekem plavšu spekli iz celega vagán a moke. Casnik dunajské kmetijske družbe tolaži gospodarje, ki bojo kaj živine v razstavo pripeljali, da strah zavolj go veje Na srédi Ter Zavetna Prijetna Je, kadar zelení. v • * kuge ali devetogubnice (Lôserdurre) na Marskem in Slezkem je pražen strah, ker le 6 ptujih, iz neke rusovske čede kupljenih volov je za to boleznijo zbolelo, domaćih goved pa celó nobeno; tudi se po železuici tačas Je sveti Andrej Verh • r ga pa gnca Svet. Jožef; poglej Od tod se vidi doli Po tergu in okoli, ne bo noben rep na Dunaj peljal, in za goveda, v razstavo V planine Ravnine ez Bistrico naprej namenjene, se bojo pripravili čisto novi vozovi. — V7 Gali ci i pa se razsirja goveja kuga čedalje bolj. — Telegrafno naznanilo, ki je te dni došlo iz Duuaja v Zagreb, za go- Tam hudega Grada tovo pripoveduje, da je grof Széheny-ova družba dobila ce- Ozidje reží, Ga burja napada sarsko dovoljenje za napravo horvaške železnice. Ker se švaj carska in pruska vlada zavolj Neuen burga niste mogle porazumiti, so pooblastenci avstrijan- Svěť Juri na konjicu ske Vse križem lezi; Na levem pa brežiču y francozke, angležke in rusovske vlade v 8. seji 20. S krepostjo Sercnostjo dan t. m. predložili svoje nasvete, po kterih naj se ta pravda sklene. Poročnik švajcarski dr. Kern se je potem podal domů v Bern, da bo od svoje vlade zvedil: kako in 'Z Bohinja sèm gleda kaj. čane. Kakor se je mislilo, tako se je zgodilo: ministerstvo K tlam lintvorna tisu Volitve za novi deržavni zbor angležki so kon- Wogoóni Triglav •A mmmm * A KrOg, Gorá njega čreda dobrav Palmerstonovo šteje v spodnji zbornici 380 poslancov svoje stranke, le 260 jih je iz nasprotnega kerdela. 30. dan t. m. je štoržceva Za lierbtom Kokovnica se bo začel n o vi zbor. y Véliki knez rusovski Kon Tù dobj stan tin (iiajstarji brat carov) je 20. dan t. m. došel v Germovj Toul on; irancozke oblastnije so ga spodobno sprejele pa brez posebnih ogovorov. Časniki pravijo, da bo knez „5 Tam Kamnjek gologlav Košúta Koroško bark, ktere že ondi zaRusijo tešejo, blagoslovil" in še več In Krajnsko mejí, novih naročil. Kadar pride rusovski ? carevič v Pariz y bojo za tisti čas vsi Poljci zapustili mesto; Rusov pa vrč to liko skupaj, da jih bo najmanj 12000 takrat v Parizu. Slisi se, da knez Ceruogorski ne gré v London, in Ne bitvě da berz ko ne se je te dni že vernil domu na Cet i nje. Ljubelj se pa mozko Francozom směji : Pod njim so jo skupili Ne bodo pozabili y Moritve Stric njegov Juri se bo odpovedal svoji službi in zapustivši In kJe Ljubelj stoji' svojo domovino se ali v Beli- ali Petrovgrad preselil; Me- Ko sonce přiseje Cez bercevi Rot, Vse blažno ogreje Kar pride nasproť; Begunšica kraljica Je Stolova družica. dakovič biva na svojem gradiću v Dalmacii. Na pri govor francozkih misijonarjev v Kini, ki ne morejo dosti povedati od presilnih grozovitost Kitajcov zoper kristjane, se bo nek francozka vojska združila z~ angleško zoper te trinoge. Se zmiraj ojstro preiskujejo v Parizu naklep V škerlatu zoper življenje Napoleonovo; govori se, da so zarotniki hotli peklensko mašino postaviti pod cesarsko ložo v gledišu _ p0 pi8nflu jz Beiruta so Jeruzalemski ro- strašnem viharji dosegli Beirut; In zlatu Oznani nam izhod v Français marji 2. dan t. 111. Vé, kaj se godilo Prihodnji bo ćas: Bo dež, bo sněžilo, Vedro ali mraz. Nje pratika ne laže, Resnično vse le kaže Je skrita Zavita, Ni dalječ dež od nas. .y V ' # • 'Z Sent-Anske doline v Sumi Mošenik. y r Skoz vinke pećine Bréz dolgih spodtik; On góni stope, mline Valjavke in fužine, Usnarjev, Kosarjev Nevtrudni pomoćnik. Na desni iz Rotov Ven Bistrica vrè, Studence vseh kotov Med potjo požre. Na oglu pod Teržičom Se združi z Mošenikom Zdaj roćna In moćna V naroćje Save grè. Mogočno na Brežcah Grad Neuhaus stermi, V Balosu na Blekah Po taktu gromi; Razlega se rožljanje Tolćenje in klepanje. Vse giblje Se ziblje Malik od skal bobní! K' bandera na barkah y Me kože blisé; Visoko na stréhah Vseh farb se suše. Tam platna spet vihrajo, Se z vetercom igrajo, So bele, Višnjele Kar odri jih deržé. Kot led so studenci, Iz hribov tekó; Po kletih u senci Je vince sladko. Kar zdravo je. vse delà Približa se nedelja Se vpeha, Vse neha: Ker delo je težkó. Tihotno postane y y Sabotni vecér, Kar nić se ne gane Ne stresa se čér. Samo vodá šumenje Se sliši in veršenje Ni duha Ne sluha Rožljanja veé nikjér. Voj teh Kurnik po Ci ć ovca je skalnata klop v naročji Kokovnice Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: JoŽef Blaznik.