St. 135. V Ljubljani. Četrtek 21. novembra. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD Izhaja trikrat na teden, vtorek četrtek in soboto, ter velja po pošti prejeman, zi avstro ogerske dežele n\\ v Ljiibljaiu a pošiljanjem^ na &0*B , za celo leto 10 golđ., za pol leta 5 gold., za ćetrt leta 2 gold. 60 kr, Za tuje dežele vrste 6 kr. čc se oznanilo enkrat tuka, 6 kr. čo so Kokopiai se ne vračajo. Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reei, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. •r velja po pooil prejemali, za a»»iru ojcrsno uccm« » hu«wV<.<>i a jj.-niij.uijiiu mi Uoui , za eeio leto IU gohl., za pol leta za e'elo leto 12 tfold., za pol lota 6 gold., /.a četrt leta 3 gold. 25 kr., a. v. — Za oznanila se plačuje od eotiristopne petit-* dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se placa štempelj M 30 kr. — Dopisi naj so izvole tVankirati. — ■Jajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Ilotol Evropa". X. Pri velikih naporih , katere naš narod dela in pri obilih žrtvah , katere polaga na žrtvenik svoje bodočnosti , vprašanje ni j neumestuo in sovišuo: AH napredujemo, ali nazadujemo, ali pak na enem mestu stojimo? — Malodušncži in tesno-arčneži, kojim dotle nij vse po volji, dokler ne bode Slovencem dopuščeno po dolgem se v senco lcuivosti stegnuti in uspehov v podobi pečenih piščet pričakovati, bodo zakričali: nNič nijsmo še dosegli! Lejte no! koga živi narodna stvar ? ! Kdo nam bi delil mastnih služb in debelih zaslužkov V S človečetom take birc je težek prepir ; ako ga z denarjem ne napitaš, no prepričaš ga nikoli. Optimistov, obožateljev vsega, kar se imenuje narodno, hvala bogu ! imamo zdaj nienj nego kedaj Jaz moram odkrito izpovedati: optimisti so najzo pornejši ljudje. Ti pravijo, ali so vsaj nekdaj tako pravili: „Zdaj jo že vso dobro; zdaj bo že šlo; zdaj bo vse drugače itd." Teb ljudij se jc bati, kadar namreč pride kaj navzkriž ali kadar iz Dunaja malo ostrejša sapa popi line, izginejo ti optomisti kakor oblak in postaucjo prvi strahu petniki in dostikrat izdajalci. Kajti tej bazi ljudij so niti no sanja, da si mora kakor posamni človek , tako tudi vsaki narod svojo boljšo osodo s krvavimi žulji zaslužiti. Da! mi napredujemo. Najživcjše znamenjo temu je , ker se ukljubu vsem neugodnostim ipak dolu posvečujemo, ker še upamo v boljšo bodočnost, ker vidimo za so boj tudi že lepih uspeli o v. Ako pomislimo, da se še nobena avstrijska vlada za našo vzgojo nij brigala, a naopak, da jc vsaka si prizadevala, nas na vse mogoče načine T izobraževanji in vzboljšanji materijalnoga stanja zavirati, in da je do novejših časov vsaka vlada celo vsaka uradna osobnost stoječa i na najnižem klinu birokratiške lestvice, douiišljcvala si, češ da jc ona Slovenstvo že poteptala in zatrla, tedaj smemo zdaj , ko že v največih cvropejskib listov uvodnih Člankih kakor nepoboljšljivi ljudje tiguri ramo , katerih nikakor nij volja, same sebe pot vislice vstaviti in vrv si okolo vrata zaviti,. vsaj toliko sami sebi pritrditi, da še s m o in da smo narod, živ, delajoč, gibljoč sc narod, kateri sicer nema s krvavimi zmagami se dičiti, kateri pak dela pogumno na polji človeške omike, na bo-rišči za človeško svobodo in za milejšo človeško bodočnost. Mi smo in bivamo faktor v svetovnem računu; kajti mi smo Slavjani, del in sestavek velikega naroda, kateri smeje in mora'svojo bodočnost imeti , in svetovna povcstuiea ne more nas več zauičljivo kakor osamljen 0 6, za katere se nikdo na svetu ne briga, na stran brcati. Mi nismo več sami ! Ta istina je, se ve da, nam ljubša, nego nekej gospodi, katera bi od srda zavoljo nas, ker nas nemštvo in laštvo nij moglo pogoltniti in v nenasitni svoj želodec pohajati, naj raj i iz kože ušla, ko bi s tem kaj pomagano bilo. Gospođa neprijatelji! Mi ne samo da smo, mi tudi napredujemo. Vi dušite naš glas, a brez upanja, ker vedno močneje doni ; mi tano kjer ste nas menili pokopano, ustajamo podvojeni na dan ; kjer nas menite zadeti iu najhuje raniti, tam sc naša moč najbolj ojači, kajti Vi nam naj- bolje dražite živce in skrbite najbolje za to, da j brez olupi in belinja. Po naših pojmovih je omika ne zaspimo, da uc omahujemo, da ne otrpnemo j voditeljica k resnici in jena prijateljica, ako tedaj Vi nas vselej, kadar se menimo lenobi, malomar- povemo stvar, kako sc ima, nikakor ni greh zoper nosti in ničevim prepirom udati, neugodno iz po-j omiko, lo lažljivo imenstvo bi jo po glavi tolklo, poldanskcga pospavanja vzbudite. Vam se imamo Keksi tore: „Življi nesvobodomisclni, nazadnjaški, torej poleg lastne svoje energije zahvaliti, ne samo I ljudje rabeči narodnost ua svoje osobne koristi, da živimo, nego tudi da n a p r c d u j c nt o , da glodavci so žeroči stržeu in pijoči mozeg, in čem da sc vedno bolj in bolj okrepčujemo. Hvala Vam zato ! V««» %ta tlomoviiio, omiko. M VOUOf lo. *) Najnovejše politieno-narodnc razmere iu okolnosti so nanesle potrebnost lotiti sc navedenega gesla kot najvišega načela, vsaj vzorja, za čegar oživeuje in vresničeujo nam je zbranimi iu napetimi dušnimi močmi delati; toda kakor tudi najboljši popravki zadevajo ua ovire in nasprotja, tako tudi pri nas ta krasna zvezda denica srečava dimaste oblake, kteri kalijo presoj svetlih žarkov. Obzirom na take prikazui zdi uam sc koristno naše načelno iu vodilno geslo nekoliko razsvetiti. Priroda svedoči o svojih živočnikih, ka vsaka uema živalica, vsaj isti črviček ljubi kotič ali otliuico kot milo torišče svojega živobitja; isto javljajo ljudje iu plemena v sirovi prcdavuosti, potle v ua-ohražcui grški iu rimljauski dobi, a tekočega sto letja jo ta poniiscl razvita v uajobilucjši razširje nosti iu jakosti, zato tudi mi Slovenci strastno ljubezen poklanjamo svoji iu vsega svojega naroda domovini no opustivši niti Prckmurccv bridko zdi hujočih pod žulečim izesom surovega iu nadutega arpadatva. Lopo svojo domovino razumevamo v obodu avstrijsko države, kder sc hočemo poganjati vsemi zakonitimi pouiočki za to, da se vsi naši različnim pokrajinam podvrženi iu ondi neusmiljeno na narodnosti jedeni bratovi združijo pod jedino skupno upravo slovensko. Zato in da nam ne bodo več sosedje krhali naše zemljo iu v nji ne več tajili uašiuccv, veleva naše sedanje vodilo kakor prvejšo geslo : vse za domovino, t. j. mi smo voljni darovati tvarne iu dušne darove na ukras in neprcstavljivo omejitev Slovenskega, kder bodo naši mladezni v domači besedi razvijale iu bistrile um niže, srednje iu više učilnice, kder bodo pisarnice sestavljalo in delile slovenske spise iu listine, kder bodo narodni glavarji z nami uljudno, modro in pravično vladali, slovenski sod niki nam sodili, pravo stražili in pravico branili. Na drugem pride v u našega gesla: omiki, uražujo so razno birc mračnjaki, kar je povse naravno, ker zvitniki in lokavci črtijo svetlo istino, ki jc sad zdrave omike; ta namreč slači lagodne navade, laži, luijkc in poprek nevednost in sle-parstvo, zatira samosilje, zuvlje robstvo, podira inalikc, odvrača hudobo, ne ukanjujc ljudstev in narodov, čisti in jasni pojmove, priskrbeva zdrave iu istiuite pojmove, srce znanosti, voli poštenost iu pravičnost kot najdrago svetinjo, osrečuje društveni žitek, vodi k resnici, pravu, svobodi. Kdo umnik ne bi oberočkama objemal te dične boginje, kdo ne hlepel prilastiti si jene božanske kreposti ter od njih drugim deliti. Hudobni mračnjaki speliani iu zdregani v črno vest krnjavčejo zbog zdačuih izrazov, kteri jim golo istino godejo *) Rafiite mi dovoliti, da jasne nase častno geslo ■mera bo ozirati nn nooprotnilki tabor v narodu. PU. dolže sc taka bitja negujo med nami, tem veča pogibel preti uaši jakši bodočnosti, tem huje peša narodna moč" ; ostro jo izražena velika lagodnost, skrajna hudobnost, preteča pogibel od lažinarod-ujakov, kteri nam daljo huje strupijo tujiznoj in tarizcjstvoin ljudstvo iu jc dušno morijo, da si se včasih na vid ponašajo narodnjaštvom. Niso li taki vetruiki pravi volkodlaki za narod, oni narodujačijo samo v prid svoji osobnosti, a iskrenosti za narod nimajo niti toliko, da bi se pri nji mlačne vode zahodil, samic kar jim ugaja, bolvanujo. Jako rad bi postregel s primeri, toda javnost in dostojnost uc dopuščati, sicer pa mi sc pri vsaki krepši iz-razbi šečejo dotični duci pred mojim duhom, množica jc velika. Omiki protiveči sc mračnjaki javljajo temne, nezdrave, z vedami križajoče se in narodu kvarne nazore, mr/eči čisto pravo, črteči duševno svetlobo in hoteči narod v temi držati, samo da sami vrh vode ostanejo, vse drugo jim jc brez vrcduosti iu zanimivosti; take brezznačajne pare zovemo črnovestnike in na koše nahajamo take prnjavc tvarine, ki dela ovire napredku, vse častno, resnično iu pravično v kalužo vlači, strup kozla na umen razvoj, samo da množica ostaja v mraku, ter so dotična vlada olekšava. (Dalje si.) i>4»#.<»liii zliori. Iiiter|»elu«-i|a «lr. VuNiijultu v štajerskimi deželnem zhorit 30, nov. nfc>o vedno veljavna osnova organizacije za gimnazije določuje vi?. 17. 2. značaj učilišč takole: „l*čni jezik sc ima povsod izbrati po potrebah prebivalstva, ki jc pri učilišči posebno udeleženo. Pri tem bode posebno za to skrbeti, da so tam, kjer je prebivalstvo namcšauo, potrebam vseh dolov v tem obziru po mogočosti zadovolji. Zarad tega namena jo pripustljivo, da sta ua eni gimnaziji tudi dva učna jezika, ki so rabita za razne šolske oddelke ali za razne učne predmete." 0. kr. državni gimnaziji v Mariboru in Celji in realna gimnazija v Ptuji leže v sredi med čisto slovenskim prebivalstvom iu dobivajo po dve trot-jiui šolarjev iz okolo ležečih slovenskih kmetskih občin, samo ena tretjina prihaja iz mestnega, deloma ucniškomislečcga prebivalstva. Značaj teh treh sredujih šol torej po jasnih postavnih določbah nij uiti Cisto slovenski, niti čisto nemški uego mešan; smel bi se pa prej kot slovenski proglasiti, ker ima prevagujoče število učencev slovcuske narodnosti, rodučevanje bi torej po §, 17. 2. osn. org. moralo biti dvojezično. To pa nij ua nobenem teh učilišč, nego nemški jozik je edino gospodujoč in učijo vsi profesorji v tem jeziku. Sc več. To 88. 1. osn. org. naj „poduk v materinem jeziku na poduk v vseh drugih učnih predmetih oživljajoče, zvezujoče in deloma nado-polutijočo deluje ;u dalje pravi .'». odstavek istega §.: „Raznim jezikom, ki so imajo na gimnaziji učiti, vzajemna slovnična pravila sc imajo skoz in skoz v poduku 0 materinem jeziku razviti : zato uaj se gramatik al i čni poduk v materinem jeziku praviloma vsaj eno poluletje pred latinskim uči." In končno terja S- 1>6. 1. osn. org. določno, da se imajo „sorodni predmeti, kakor materin jezik in klasični jeziki v eno roko dati." Vse te striktne določbe vedno Še veljavne osnove organizacije do sedaj na gori omenjenih treh učiliščih nijso prišle do veljave, kljubu temu, da jc vlada že večkrat v prejšnjih zasedanjih te vis. hiše od naše strani bila opomnena, naj načelo narodne ravnopravnosti v šoli in uradu, posebno tudi z ozirom na članek 10. državnih osnovnih postav vendar enkrat praktično izvede in one nedostatke odstrani, ki naravni razvoj slovenskega naroda z nenaravnim in nepo-stavnim nazaj postavljenjem njegovega maternega jezika teže in zavirajo. Na vseh treh učiliščih nij samo, kakor rečeno, nemški jezik izključivni učni jezik in so slovenskemu samo po 2 do 3 ure na teden kot obli-gaten predmet za Slovence odkazane, večina profesorjev je nemške narodnosti in slovenskega jezika celo nezmožna, torej ne more naredeb gori citiranega §. izpolnovati. Misliti bi tedaj šlo, da si bode visoka c. kr. vlada, katere najvišje načelo bi moralo biti enako pravo vseh in enaka postava za vse, resno prizadevala, da tudi narodnim potrebam slovenskega naroda pravična postane, ki po svojem številu, svojej kompaktni masi, izobraževalnej zmožnosti in lojalnosti važen faktor moči Avstrije dela — misliti bi šlo, da bode vis. c. kr. vlada, ozirajoč se na jezikovne razmere, v šolah od države vzdrževanih ali vsaj državnej kontroli podvrženih, kakor tudi pri c. kr. uradih in oblastih narodno ravnopravnost slovenskega jezika z drugimi deželnimi jeziki brezpogojno izvedla. Prazna vera! Ne samo, da v državnih šolah in uradih nemški jezik sedaj ko poprej sam gospoduje, storila je vis. c. kr. vlada v najnovejšem času čin, ki samo prejasno kaže, da jej nij za po m. i rje nje nenemških narodnosti in s tem dosledno za okrepčavanje države, nego samo za vzdržavanje enostrannega gospodstva ene stranke. (Kon. prih.) Štajerski deželni ibor. Mm ffiradetl. 8. seja 20. novembra. (Izv. telegram „Slov. Narodu".) Dr. Vošnjak stavi svojo interpelacijo zarad ravnopravnosti slovenskega jezika in zarad prestavljenja prof. Humana in Pajka. Ktibeck obljubi odgovor. Pri debati zarad postave o šolskih konkurenčnih stroških govorita dr. Sernec in Herman. (Izv. dopis.) 7. seja 18. novembra. Deželni glavar naznanja sklep tajne seje deželnega zbora, da so privoljene priklade deželnim uradnikom. Dr. Vošnjak naznanja iterpelacijo do vlade zastran praktične izpeljave narodne ravnopravnosti v šolah in uradih na Slovenskem in zarad prestave prof. Šuman-a in Pajka od mariborske gimnazije. Kai-serfeld bo v prihodnji seji dal besedo dr. Vos-njak-u , da stavi to interpelacijo. Poslanec Rast iz Maribora naznanja tudi interpelacijo do vlade zarad postopanja proti dež. šolskemu svetovalcu prof. Winter-ju v Gradcu. Ker menda interpclanta drug za drnzega nijsta vedla, je čudno in zanimivo, da pridete obe vprašanji , kateri ste v neki zvezi, naenkrat na vrsto. Prof. VVinter je bil namreč ud dežel, šolskega sveta , od mesta Gradca izvoljen; poročal je „Tagcspošti" o sejah dežel, šolskega sveta in o priložnosti prestave mariborskih profesorjev pisal v „T. P.", da je celo šolski svet to ravnanje ministerstva imenoval „Gewaltstreioh." Predsednik šolskega sveta, ees. namestnik, objavil je potem, da to nij istina: prof. Wintcr-ju pa jc prepovedal, da ne sme poročati o teh sejah, ker nijso javne. Ker pa VVinter tega nij hotel pripo-zi»ati, ampak /mirom naprej razglaševal po „T. P.", kar se je obravnavalo v dež. šolskem svetu, ga namestnik k poslednji seji nij več povabil in ga na tak način faktično izključil iz šolskega sveta. Okolo te zadeve so suče Rast-ova interpelacija. Potem odgovarja namestnik na prvo interpelacijo Rast-a zarad železniške postaje koroške železnice v Mariboru, da je vlada že zaukazala južni železnici , ustrezati željam občinstva in postajo „Maribor koroški kolodvor" spremeniti v popolno postajo za promet blaga in ljudi. Neckerman predloži premembo nekih f§, mestnih Šol, Seidl nasvetnje premembo §. 40. opravilnega reda dež. zbora, da se na odgovor vlade na interpelacije, tudi od strani interpclanta sme odgovarjati. Hernfeind stori predlog, naj sc prena-redi postava posiljenega legalisiranja. Ti predlogi se oddajo dotiČnemu odboru. Scholz potem poroča o nekaterih predlogih finančnega odseka. Za obvarovanje meje proti živinski kugi se odloči f)(KX) gld. Baron Kfibeek obljubi, da od strani vlade se bo vse storilo, da se hrvatska meja po vojaškem kortonu pozoruje in tako ubrani okuženja živine ta stran Sotle. Šolski odbor predloži postavo, kako se naj konkurenčni stroški za šole med občine razdele. Ta postava samo bolj natančno razločuje, kar je že povedano v šolski postavi od 4. febr. 1870. Za vsako šolo se morajo zapisavati vse občine, vesi, oddelki vesi ali hiše, katere spadajo v okrog te šole in med vse te se v enaki razmeri razdelijo stroški za zdr-ževanje Šole. Način razdeljenja odločuje krajni šolski svet na podlagi davka. Meseca oktobra vsakega leta mora predsednik krajnega šol. sveta predložiti proračun o dohodkih in stroških krajnega šolskega fonda za prihodnje leto, ter vsaki občini naznanjati, koliko ima ona v ta fond plačati. Proti tej odločbi sme občinski predstojnik rekurirati na deželni odbor; to pravico ima tudi vsak učitelj dotičnih šol. Proti tej točki govoril je dr. Rech-baucr, da se naj ne daja učiteljem taka pravica. Po daljši debati, pri katerej dr. Sernec za to govori, da naj učitelji na vsak način imajo to pravico, se ta članek vrne šolskemu odboru, da naj ga še enkrat pretresuje. (Prihodnja seja v sredo.) Interpelaciju dr. UmcIhkh In tovnrlMev do vis. c. kr. vlade vojvodine Kranjske v seji I H. nov. Po tarifnem stavku 17. davščinske postave od 9, februarja 1850 je za zemljeknjižne izpiske od vsake pole treba koleka po e n gold., in ako ravno se v enem izpisku nahaja več samostalnih zcmljiščnih številk enega in istega posestnika iz enih in istih javnih knjig se vendar po omenjenem tarifnem stavku v deželah zunaj kranjske rabi le e n gold. od vsake pole, ne pa pol en gold. od vsake zcmljiščnc številke. Priloga '/j — 7a« Na dotično prašanje je odgovorilo slavno c. kr. finančno deželno vodstvo v Gradci, da je raba samo enega goldinarskega kolka tudi pri skupnih izpiskih zastran več števik pravilna in sicer z odlokom, kateri se glasi: „Zahl 2109. Dem llcrrn Uittsteller zum Reseheidc, dass die T. P. 17 des Gebiihrengesetzes fur die Grund-buchsauszllge die Stempelgebtlhr pr. 1 fl. von jedem liogen vorschreibt, ohne Bczeichnung, ob diesclben iiber cine einzelne oder tlber mehrere Rcalitsiten (Grundbuchsnummern) desselben Eigcnthlimers lau-ten1, daher der Vorgang der Grundbuchsiimtcr iu Steiermark, vvclchc bicrnach die Grundbuchsaus-zllgc mit den crforderlichen Stempclmarkcn versehen, ausfcrtigcn, korrckt ist und einen Anlass zu eiucr Vcrfiigung im (legeustaude dieser Finanz-Landcs-Dircction nicht bietet. K. k. Pinanz-Landes-Direktion, Graz am S. Miirz ISTI. Uciner." Pri nas pa se zahteva nasproti v tem slučaji od vsake zcmljiščnc številke po en gold., kakor kaže vsakdanja raba in odlok 7, slavne c. kr. deželne sodnije v Ljubljani od 2. marca 1871, Št. ll(i">, zastran več številk samo enega posestnika iz enih in istih zcmljiščnih knjig. Kdor ima torej 20 zcmljiščnih številk in na vseh za dve poli vknjižcb, mora pri nas dati 40 gld. kolekov, v sosednih deželah pa v istem pri- merljaji le od vsake pole po en gold., torej skupaj samo dva gold. Ta velika razli'čnost je uzrok, ds se po mnenji izvedenih strokovnjakov pri nas na Kranjskem vsako leto blizo 20.000 gold. preveč na takih kolek i h porabi, kakor v bogatejših deželah v sled ene in iste povsod veljavne postave, ako ravno je naša dežela z davki preobložena. Na neko pritožbo v tej zadevi je visoko c. kr. finančno ministerstvo z raspisom * .-, od 23. jun. 1871, št. 12888, sledeče odgovorilo : „Nach der T. P. 17 des Gebtlhrengcsctzeg sind Ausztige aus den oftentlichen Bllchern der Stempelgebllhr von 1 fl. fllr jeden Rogcn unter-worfcn. Aus dem im Kingange des 4j. 32 des G. G. enthaltenen Grundsatzc ergibt sich von sclbst die Folge, dass von jedem einzelnen Auszuge die Stem-pelgcbilhr besonders zu entrichten ist, und dass es nicht angehe, auf Kincm Stempel die Auszltgc aus mehreren GrundbUchern auszufertigen. Wenn nun auch von dcnGerichten gemasa der e r h a 11 e n e n h o h e r e n E r m a* c h t i g n n g in einzelnen P:illen von der Strenge des obi-gen Grundsatzes abgevvichen und unter Eincm Stempel Ausztige aus mehreren GrundbUchern ausge-fertiget vverden, so kann doch daraus nicht flir dio Partei ein Rllckvergtltungsanspruch iu dem Fali© eintreten, vvenn das Gericht diese mehreren Ausztige nach der obigen allgemcincn Rcgel zu be-handeln, und hicfttr die Stempel nach der Zahl der vcreinigten einzelnen Auszilge zu venvenden findet. Von der vorscnriftswidrigen Vcrvvcndung der Stempelmarken von Seite des Grundbuchsbeamteni fand das bobe k. k. Finanzmlnisterium tur diess-mal abzuschen. Die Recursbeilagen folgen im Anschlusse zurltck. K. k. Finanzdirection fur Krain. Laibach am 30. Juni 1871. v. Possanner." V sosednih deželah sc tudi sedaj še rabi v teh primerljajih manj kolekov, to je od vsake pole samo en gold., pri nas pa vedno enako od vsake zemljeknjižne številke po en gold., torej je gori omenjena različnost vedno ista. Ker imamo povsod eno in isto štempeljsko postavo spolnovati, bi se moralo tudi pri nas popolnoma enako z drugimi deželami ravnati, ako je tamošnja navada pravilna ; ako je pa naša raba kolekov postavna , bi se tudi v druzih bogatejših deželah moralo toliko kolekov zahtevati, kakor pri nas. V 1. primerljaji bi se torej na Kranjskem preveč porabljeni koleki od 22 let vrniti imeli; v 2. primerljaji pa bi za preteklost morale druge dežele doplačati, kar so 22 let premalo kolekov rabile pri zcmljeknjižuih izpiskih, katerih je na tisoče pri tamošnjih hranilnicah, varstvenih in dražbinih spisih najti. V prihodnje pa bi morala enakost biti v vseb deželah, kjer velja ista štempeljska postava. Prašamo torej visoko c. kr. deželno vlado: 1. Zakaj se na Kranjskem zahteva od skupnih zcmljcknjižnih izpiskov več goldinarskih štera-peljev, kakor v deželah c. kr. finančnega vodstva v Gradci? 2. Ako je za skupne izpiske treba višjega upravičenja v posameznih primerljajih, da se tudi pri vcČ zcmljcknjižnih številkah samo en gold. koleka rabi od vsake pole, zakaj se tudi kranjski deželi ne nakloni ta olajšava, ampali se od vsake številke zahteva en gold., ali pa sc ne dajo skupni, teinuČ le posamui izpiski od vsake številke ? 8, Ali se bodo skozi 22 let na Kranjskem pri tem preveč* porabljeni koleki poškodovanim vrnili ? 4. Ako sc neČejo preveč porabljeni koleki vrniti, ali bodo v drugih bogatejših deželah doplačati imeli, kar so 22 let manj kolekov porabili, kakor pri nas na Kranjskem? V Ljubljani dne 18. novembra 1H72. Dr. Razlag, K. Rudež, Koren, Kramarič, Zagorce, P. Kozler, Kotnik, Pintar, dr. Mlclvveis, dr. Poklukar. Dopisi. Iz IJlllilJUll»K4»vtl Hirala 20. nov. |lzv. dop.| Ona slavna gospoda na našem „rotovži", ki se imenuje „Gemeinderath", je že davno vse prihranjene groŠe potrosila in pripoznala, da „škornje na biks, v žepu pa niks" nij sredstvo ponosnega vladanja temuč pot, po katerem nimbus nemške kulture če dalje bolj hira in se smešnega dela. Kij čuda, da so nemškim gospodom na našem rotovži posojila drugih most misel dala, tudi z milijoni „okol metati". To je gotovo, da mil jun marsikaterega slepi, marsikoga pridobi, in priveze take, ki že skoro odpadajo. —Da pa misel in beseda meso postane, je treba da mestu posojilo V/, miljona deželni zbor dovoli. Kaj bode dovoljeno, to se bode v kratkem slišalo. Jaz se ne motim, ako rečem, da naš pohlevni deželni zbor, boječ, da bi se našim ,,ljubim prijateljem" na rovtovži ne godila kaka krivica, bode jim vse dovolil. Jaz samo vprašam: komu se dovoljuje? — Našim nasprotnikom. — ln „kdo bode dolgove plačevati moral?" Gotovo tudi ml meščani, katerim od vse finančne operacije naj men j v korist pride. Kar koli se za fcolc^ potrebuje, naj se dovoli. Za druge „muhe",*) za katere mislijo nemškutarski gospodje na rotovži denar trositi, naj si ga slobodno po p r i k 1 a d a h (u m 1 a g e) poskrbe ! Kaj pa pomeni tako slabo opravičena priklada, dekre-tirana od nemškega „gcmeinderatha" v beli Ljubljani?— Protest kaci h 800 hišnikbv, kateri se tudi eksekucije ne bodo bali, io povikšave plače za kvartir vsem goslačem , med katerimi bode tistih par sto c. kr. penzijonistov in ces. kr. uradnikov, kateri z rajskim veseljem po komandi pri vsaki volitvi na rovtož romajo! Tem se bo to najbolj na prsi vleglo. Haj deželni zbor dovoljuje skoraj pri vsaki sesiji narodnim srenjam na kmetih pri-klade , naj bode on ^enakopraven" in naj dovoli brez pomisleka priklado tudi nemški mestni srenji! En ljubi jansk hišnik. las CirtMlvtl 10. novembra. — flzv. do p. Včeraj je bil občni zbor slovanskih dijakov tukajšnjega vseučilišča. Oskrbovalni odbor je polagal račun o stanji podpiralne zaloge. Glavnice ima se-j daj s svoto, katero je dobila pri delitvi med Italijani in Slovani 504 gl. 70 kr. in sicer 5O0 gl. v delnicah, drugo pa v gotovini. Dohodkov s prišteto razpoloživo zaklado, katero je dobila pri delitvi, je bilo do 15. novembra 15G gld. 38 kr. — Stroškov je bilo 50 gl. 70 kr., torej ostaja v blagajnici 96 gl. b.'J kr. Gotovina vložena je v štirski eskomptni banki a conto correntc tako, da se more dohiti potrebni denar vsak hip. Zbor jc izrekel svojo zahvalo gospodom, kateri so podpiralncj zalogi pomagali , da more koristno delovati s tem, da so se vzdignili in skic nili, da se ta čin tudi objavi. Posebno hvaležnim srcem spominjala so se pa mlada srca iskrenega rodoljuba g. dr. D o m i u k u š a, kateri je poslal na prvi poziv oskrbovalnega odbora 100 gl. glavnici. Potem jc bila volitev šestih odbornikov in treh namestnikov. Volile so se vcčjidcl uovc moči, katere bodo gotovo tudi vestno spolnovalc dolžnost prejeto. Opomniti pa in grajati jc treba vendar mlač-nosti slovanskih dijakov, kajti od 170 vpisanih Slovanov došlo jih je 27. Res slabo znamenje, ako jo treba soditi po tem številu zanimanje za obče koristno napravo. Morda ima prav nek Nemec, ki je trdil nekdaj, da so moremo navduševati le za *) Monda Keo.sbacherjevo, ki se jL« komaj zadnje blamaže okreval. l*is. početek kake reči ali da nam manjka neutrudlji-vosti. Da bi podpiralna zaloga imela med dijaki toliko podpore, kolikor so je obetali v početku, da bi vsak izmed vseh doprinašal semestralnih svojih 50 kr., imela bi razpolagati vsako leto s tolikim denarjem, da bi res uspešno mogla delati, kajti slovansko občinstvo se zanimiva do sedaj še premalo zanjo. Iz Z»ffr<»l»tl 18. nov. [Izvir, dop.] Poleg osnove o reviziji nagodbe leta 1HGS. kakor jo jc naša kralj, deputacija izdelala, bi spadale sledeče zadeve v delokrog našega zakonarstva in naše avtonomne vlade: politična uprava, bogoČastjc in nauk, in pravosodje; glede financij direktni davki, in sicer ustanovljenje davkovnega sistema, dozvoljc-vanjc, razpisovanje in pobiranje davkov, pregledovanje letnih računov, državna posojila za avtonomne stroške, uprava in prodaja državnega premoženja v civilnej Hrvatskoj in v vojn. krajini, zakonarstvo o bankah, izvzemši „cctelbanke", in o drugih denarnih zavodih, nadalje koncesijoni-ranjc tistih železniških prog, ki gredo noter deželnih mej, in isto tako razpolaganje s tistimi rekami , ki teko noter deželnih mej, zakonarstvo glede domačinstva. Za indirektne davke bi bilo sicer zakonarstvo skupno, uprava pa avtonomna, tako, da bi uprava vseh financ pod avtonomno vlado spadala. Pod upravo naše vlade, dasiravno ne pod zakonarstvo našega sabora, bi spadale tudi zadeve obrtništva, potni listi in policija črez ptujce. — Te avtonomne zadeve nijso v elaboratu naše kr. deputacije naštete, v njem so izrecno naštete samo skupne zadeve, in kar med te nij sprejeto bilo, to se jc molče v delokrog našega zakonarstva in naše deželne vlade opredelilo. Nazajpoklicanje Vakanoviča tolmači „Obzor" s tem , da se hoče skoz njega na popustljivost naše kr. deputacije pritiskavati. Lonyay izgovarjal bc je s tem, da Priča nij hotel več vladnih opravil opravljati, in da razun Vakanoviča nij nobenega drugega za to sposobnega pri roki imel. Prvo, kar jo Vakanovič povrativši se v banski dvor, odredil, je bilo obustavijenje na 16. t. m. odredjene obnove magistrata v Križevcih. Po tem soditi, bo brž ko ne, tudi obnovo magistratov v Zagrebu, Varaždinu in Samoboru, o katerej se ravno sedaj dela, obustaviti dal. Ali bo vse to popustljivost naše kr. deputacije povckšalo, je zelo dvojbeno. Kdor je psiholog, bo rekel, da bo skoz tako postopanje, ne pomirljivost, ampak razdra-ženost rastla. Dasiravno finančno vprašanje nij najvažnejše, vendar je postalo najzanimivejše. Udom naše kra-Ijevinskc deputaciji posrečilo se je namreč, si pribaviti take številkine podatke, na tcmlji katerih so Magjarom belodauo dokazali, da je Hrvatska in Slavonija od leta 1807. sem za skupne stroške habsburške monarhije veliko preveč v kvoto oger-skih dežel plačevala, in to so sramežljivim načinom tudi že sami ogerski časopisi pripoznavati začeli. I« Mi Mitu 10. nov. [Izvir. dop.| Naša kupčija gro že več let bolj nazaj, kakor naprej. V predželezniskih Časih sta bila Ljubljana in Karlovce magaziućrja za kupčijsko blago prihajajočo iz Trsta in Kckc. Od kar je pa Trst skor vso lteško kupčijo k sebi potegnil, in istodobno železnica iz Ljubljane do Trsta odprta bila je špe dieija v Ljubljani in Karlovcu celo prestala. V Karlovcu se jc vslcd tega celo število prebivalcev ziucnjšalo. Kar sta bila Ljubljana in Karlovce za špedicijo prekomorske kolonialne robe, to sta bila nekdaj Ptuj in Sisck za žitno kupčijo. Ali tudi njima dvema je osoda propad njiju kupčije doso-dila. Ptuju vzela jo jc Kanižko-Pragarska železnica. Sicer so pa žc denes more konštntnvuti, da gre rakovo pot. Mnogo banaškega žita, ki jc šlo poprej po Savi gore, odvažavajo sedaj železnice, in sicer na sever All'oldska, na zapad I laička. V ostalem pa dela tudi amerikansko in zlasti rusko žito v zapadnoj Evropi našemu skor nepremagljivo konkurencijo. Dokler so Amerikanci in Rusi surovo žito izvaževali, je bila konkurencija še mogoča, odkar pa žito sami doma meljejo, in moko izvaževajo, je pa konkuriranje zelo težavno in izgubljivo postalo. Propadanje naše žitne kupčije datira se tudi od časa uvedenja duvalizma. Ne samo , da smo vsled nesigurnega pravosodnega postopanja v inozemstvi mnogo kredita izgubili, ampak ogerska vlada ne stori prav nič za pov-zdigo poljedelstva. V bogatem Ranatu je bila v desetih letih trikrat lakota! Še dvajset let takšne uprave, kakoršna je sedajna, in cela Hačka in več kot polovice Ranata pretvorilo se bo v močvirje. Mosniških surovin gre komaj kakih 10 odstotkov skoz naš trg, večji del njih gre po Savi dole, ali pa na dalmatinska pomorska mesta. Kar naš trg še nekoliko oživlja, je špedicija dog. K vsemu temu pride še dcnaŠnja denarna kriza. Najboljše kupčijske hiše, najtrdnejše firme ne morejo denarjev dobiti. S tem pa nij rečeno , da naša hrvatska kupčija sploh propada. Ona si je po novih občilih nove trge našla in nova pota poiskala. Špedicija jc prestala, ker so po železnicah prodajalci in kupci v neposredni dotik prišli. Glede politike moram omeniti, da so v me-rodajnih krogih naše narodne stranke kljubu vsemu vpitju v ogerskih in cislajtanskih časopisih, vendar še zmerom trdnega upanja, da ne rečem prepričanja, da bo na vse zadnje vendar do neke nagodbine revizije prišlo. Rojimo se pa, da bo revizija taka da bo za kaka tri ali četiri leta pak spet treba na novo krpariti. Ono stran Kope razsajajo še zmerom tolovaji, ta stran pa naš okrajni sodeč Ozernkovich. Kljubu temu, da je šla mnogobrojna deputacija naših mesfjanov Trico prosit, naj ga od nas kam drugam prestavi, kljubu temu, da je prizadevanjem dra. Vidriča pod kriminalno preiskavo postavljen, vendar še zmirom trdno sedi na svojem kuruli-čnem stolu. Sedaj pod Vakanovičem pa niti pomisliti ne smemo, da bi se ga odkrižati mogli. Politični razgled. Vsi časopisi pričakujejo od kranjskega zbora, da se bode o političnih odnošajih proti vladi energično oglasil in se tega jako boje. Mnogo razširjeni „Wiencr Tagblatt" prinaša o tem uvoden članek, v katerem tarna, da bode čuden prizor, Če kranjski zbor od cesarja (?) izbranemu deželnemu glavarju vrata pokaže. V istem članku dunajski dnevnik pripoveduje, da jc cesar svoje odobrenje vladnega postopanja preklical. Vse to, pravi, so žalostna znamnja za ustavake. — Ravno tako javkajo druge novine. Upamo, da bodo uzrok imele! V ogerskem državnem zboru se je zopet te dni dogodil škandal, kakoršen je samo v Avstriji in^ Magjariji mogoč. V neki interpelaciji poslanca Cernatorija jc lc-ta očital ministru Lonyay-u, da je on (minister) pri prodaji necega državnega premogovega rudnika za sebe profitiral en milijon goldinarjev, torej državo ogoljufal. Minister jc na vse drugo odgovarjal, samo na to ne. Temuč v klubu jc zahteval, da mu zbornica da „zadostenjo", če ne pa odstopi. Vsi drugi ministri so sklenili za Lonyay-a potegniti se. Poljaki v g a 1 i š k e m zboru bodo vendar precej odločno adreso proti zadnjemu sistemu in zdanji vladi na cesarja poslali. Osnova te adrese sc glasi v izpiska : Deželni zbor obnavlja izraz zvestobe prestolu, zaupa cesarski milosti iu prosi od V. Vel« pomoči za deželo. Pred štirimi leti je deželni zbor formuliral podlage pogojev za razvoj dežele i resolucijo), obnovil jih je vsakokrat zastonj. Prestolni govor od 28. dec. 1*71 jc vzbudil veselo nado v ugodno rešitev dolgo zavlačeno stvari, ker sc jc med najvažuišiini potrebami državi omenila, in ker moč države iu njena edinost v Galiciji nema samo nobenih nasprotnikov, nego voljne in globoko prepričane branitelje. Žalibog vidi deželni zbor, da nahaja ona za deželo in dr- žavo toliko važna stvar predsodke iu težave, ki utegnejo namen V. Vel. zavreti. Med tem pa trpi dežela škodo po mali avtonomiji in vednemu provizoriji. Ncjasuo postave iu kompeteneni konflikti so na kvar legislativuemu in administrativnemu delu. Naznanjene osnove volilne reforme vzbujajo razna razlaganja in strahove, f J a 1 i š k i zbor ima v deželnem statutu pravico voliti poslance v državni zbor: te deželne pravice brez d (i voljen j a deželnega zbora sc dotakniti, pomenilo bi uničenje podlag reda in podkopanjc ustavnega prava. Zaupajoč pravičnosti V. Vel., prepušča dež. zbor deželo cesarskemu varstvu. Na Bavarke m vznemirja narod strašno sleparstvo tako zvane .,»hir hunske baukc", katero je vodila bivša gledališčua igralka Adcla Hpitze-der, ki je lovila prebivalstvo, naj pri njej denarje vlaga, plačevala od vlog ogromne obresti, dokler da se jc pokazalo , da še desetega dela vlog nij več v bauki. Vodje sleparstva sede v kriminalnem zaporu. Francoska narodna skupščina jc imela 18. nov. viharno sejo. Kraljcvci so ropotali proti (lam-betti in njegovemu govoru v Orcnoblc ter ..provizo-rično vlado" grajali, daje neodločna proti ,,radikal-cem". Minister notranjega jc protestiral proti upo-trebljivanju besede „provizoriČna" vlada. Thicrs izreka, da odgovarja za vse svoje vladne korake, ter zahteva od kraljevskih desničarjev naj enkrat povedo, kakšno vlado hočejo. — Zbornica je potem prešla o tem predmetu na dnevni red, z resolucijo, da zameta Garabetov govor in računi na vladno energijo. — Eazne stvari. * (O nepotrjenih ljubljanskih volitvah) je bilo poročilo deželnega odbora zadnjič zbornici predloženo. Iz tega poročila posnem-ljeino , da se od 21. decembra 1871 (torej skoro pred letom duij) nij ničesa storilo, temuč ves akt jc ležal v mlsnioi referenta dr. Goste. Storil se jo samo en naskok, in tega je Dežman odbil z ni-\ čeviini razlogi. Ker je volitev javna bila in se v ljubljanskem gnezdu neopravičeni volilci dobro poznati morejo, dalo bi sc bilo ob pravem času mnogo storiti, tudi čc uemškutarski magistrat nij hotel volilne listine izročiti. Ali nam se zdi, da se stvar nij resno v roke vzela. Radovedni smo, kako sc bode stvar skončala, sicer bi pa to brez posebne vedežne zmožnosti prorokovati mogli. * (Brezvestni absolutizem naše „liberalne" vlade) in njenih organov osvetljuje profesor Josip AVinter, nemški mož od glave do pete. Ta pripoveduje v graški „Tagcspoštiu od zadnje nedelje 17. nov. podnaslovom: „Vorg;ingc im Landesschulrath", kaki raameluki so liberalni ustavoverci. Rercmo tu , da je c. kr. štajerski deželni šolski svet (katerega ud je tudi prof. AVinter) spoznal, da se profesorjema S u m a n u in Pajku v Mariboru od vlade krivica godi. Celo c. kr. namestnik Kubcek je v dotični seji rekel, da je ohranjenje profesorja Sumana za mariborsko gimnazijo, iz katere je bil šiloma prestavljen s prof. Pajkom vred, „životno vprašanje." Ali, pravi nemški profesor \Vintcr : „ gospodje de želni svetovalci so se izrekli enoglasno za obadva proganj ana (gemassregelten) profesorja , a nijso imeli poguma, to tudi minister-8rt v u p o v c d a t i." — Komentara ta horendna ilustracija progaujaja slovenskih sinov iz domovine, katero se celo pravičnemu Nemcu gujusi, kakor tudi serviliznia „liberalnih" šolskih organov, ne potrebuje ! * (Premog) na drobno se ne more v Ljubljani dobiti , ker se eden prodajalec izgovarja na povodeuj, drugi pa na to, da vsled premnogih na ročil pred enim tednom nobenemu novemu naroč niku ne more premoga poslati. V drugih večjih mestih se premog vsak dan dobi in še vozijo po zimi po mestu, da si ga lehko na libre kupujejo; torej pozornost slovenskih lastnikov bogatih premogokopov obračamo na to občno potrebščino s pristavkom , da se cent premoga sedaj v Ljubljani ua drobno po 50 kr. prodaje. * (Slovensko gledališče.) Zadnji ponedeljek je bilo slovensko gledališče izvrstno obiskano (parter in galerije so bile prcnapolncne) in občinstvo jc bilo vseskozi zadovoljno, kar je pokazalo | zaporednimi, večkrat ponovljenimi iz-pozivi igralcev glavnih rol igre „ Jurčkovc prikazni" (gospodičin Rosovc in Jamnikovc, gospodov : Nolli, Scbmidt, Kajzčl in Kocelj). Veseli nas, da je slovensko gledališče I zopctniin vstopom gospodičinc R os o v e pridobilo izvrstno pevsko moč. Kakor pa je prijeten glas gospodičinc Rosove, bode ona tem bolj popolna na svojem mestu, ako sc da od vodstva gledališča podučiti in si priporočiti men j naglega govorjenja. Kar sc tiče naučenja svoje uloge bila sta, kakor vselej tudi ta pot, najvestneja gospa Rrusova i u gosp. Kaj zel, kateri je Janezka ženijalno igral. * (Napredovalna kmetijska šola) se jc začela v Ljutomeru 17. t. m. Prvo nedeljo bilo je že nazočih nad 40 kmetskih mladeničev in mož. V prihodnje sc napoveduje šc večje udeleževanje. Graška kmetijska družba podpira novo šolo, in jej pošilja knjig in učnih pomočkov ter obeta re-inuneraeijc učiteljem. * („B o j n a služb a.") To knjigo za slovenske vojake je ravno kar v drugem natisu izdal ccs. kr. stotnik Andrej Komćlj. Več o njej prihodnjič. * (Čitalnica v P o s t o j n i) napravi „be-sedo" 24. t. ni. zvečer ob 6!/a uri zgodbo, petjem, tombolo, predstavljanjem veseloigre „nornišnica v prvem nadstropji" in s plesom, h kateri uljudno vabi Odbor. * (G. Pir ker), tako se nam pripoveduje, je pri svojem nadzorovanji idrijske šole govoril samo o važnosti nemškega jezika, nemške kulture, nemške slovnice, s pomočjo katerih znanosti bodo menda idrijski slovenski rudarji lože (?) udo kopali. Nekega učitelja je baje strašno priduševal, naj bode nemškutar in naj voli „ver-fassungstreu", pa vse brez — vspeha. \* (O d slikarja Franke-ta) v Renctkah, (palazzo ('anale, St. Marghcrita) jc pri tukajšnjem pozlačevalcu g. Mačku na glavnem trgu prelepa in udo na na prodaj razpostavljena. Opozorujemo občinstvo na to izvrstno delo našega rojaka, katero bode gotovo vsakej sobi ali pa tudi cerkvi kot umetniški kinč služilo. * (Ljubljnska čitalnica) je imela zadnjo nedeljo „besedo." Odbor ta dan baš nij pokazal organizatoričucga talenta. Predavanje je bilo, da si ga je gospa Valenta-Urusova prav lepo in prijetno recitirala, brez duha in dovtipa (kar nij njena krivnja). Pevci so peli nekatere zbore dobro, a kvartet sc je bil neusmiljeno blamiral Upamo, da bode prihodnjič vse bolje uredjeno, kar je lehko, če sc hoče. (Vseučilišče v Zagrebu) ima sc od preti v oktobru 1873. Zarad tega se je pričelo mnogo mlajših jugoslovanskih učenjakov marljivo pripravljati za učne stolice novega vseučilišča „Obzor" pripoveduje , da se posebno medicinarji trudijo pridobiti si zmožnost vseučilišeuega profesorja, in imenuje z imenom sledeče: Dr. Lob-m a v e r, bivši asistent prof. Rillroth-a, je odšel na nemška vseučilišča nadopolnovat svoje znanosti. Dr. Rakovac dela neumorno kot asistent prof. Ducheka. Dr. Gjorgjcvič iz Rclgrada je tudi ob ljubil svoje že priznane moči zagrebški visoki šoli. Isto tako sc sme nova medicinska fakulteta nadejati moči, kakor so doktorji Rresslaucr (poiuočni zdravnik prof. Lobl-a), Dežman, Magjarević, Švarc in drugi. * (Dole nje-avstrijski) ljudski učitelji prosijo deželni zbor za 100O, 900 in 800 gld. letne plače, štajerski 900, 800 in 700 gld., kranjski 700, 000, 5O0 in 400 gld. Deželni odbor kranjski pa je namenil vsem kranjskim učiteljem (razun Ljubljane) — enakomerno po — 40O gld., (podučiteljem po 240 gld.). / * (Železnico skoz Srbijo) od lielgrada preko Smedereva, Jagodine in Alcksinca v Niš v zvezi s turško železnico staviti, dobila je koncesijo „Internacionalna bankau v Petrogradu, Znano jc, da bi bil imel srbsko železnico staviti baron Hirsch ali ogerska državna železnica. Po zadnjih poročilih pak bode stavbo izvedla ona ruska banka, katerej na čelu stoji knez Uhtomski in gospod Gubonin. Srbski listi sc vesele, da je belgradska vlada stavljenje srbskih železnic izročila „jednorod-nomu i javnomu prijatelju." Opravništvo za oznanila \ I j UI »I ju II i . hišna štev. 818, zaznamuje prodaje iu kupe hiš, prazna stanovanja in magazine, odprte službe za pisarje, trgovske pomočnike, mesta za stanovanje in hrano dijakov, mesta za učence, hišne hlapce, odgojiteljice, kuharice, pestrne; poskrbuje naročnine in oznanila za in uruge časopise v Avstriji. .Slovenski Narod" (288—1) Oroslav Dolenec, svečar v glediščini ulici, priporoča slavnemu občinstvu — prav posebno visoko častiti duhovščini — svojo bogato zalogo sveč, ter obeta pošteno, naglo in ceno postrežbo. (235—1) V Ljubljani, 20. novembra 1872. Krznarsko blago, kožuhovinske garniture, kožuhe za gospode in gospe itd. najboljše kvalitete, prodaje v najboljem glasu stoječa firma «i. \oln»v*i* iz G rade a v semanjskem času od 18. do 23. t. m. v Ljubljani v drugi scmaujski uti na desno na semanjskem trgu. (234— 1) Priporoča se p. t. kupcem najbolje •ložef* \olm%VH iz Gradca. Dunajska bo rs a 20. novembra. Napol..........8 „ «»7 C. k. cekini.......6 „ 81 Srobro........ 107 „ — I I I I I II 1 I I I I 1 I I I 11 ■ 10 su«- Odpiranje Šole za ples. Vdano podpisani si dovoljuje naznaniti čestitemu p. t. občinstvu, da bode v soboto 23. t. m. v VlMSiMST-jevem salonu, v zvezdi, hišna štev. 31, 1, nadstropje *OlO ztt |»1>M odprl. Poduk obsega najbolj modeme plese, med drugimi : Quadrillo a la Cour, les Lanciers, a la Menuet, francoski cotillon in dr. Karte naj se blagovolč dobivati pri gospodu A. Isu i'ft hiiril - u. Stari trg 168, I. nadstropje, vsak dan od i), do 12. ure dopoldne iu od 2. do 5. ure popoldne. Prav obilnemu udeleženju se priporoča spoštljivo (23G—1) Karel Ladi, učitelj plesa. 61 i i i i 111111 li i 11111111111 i 11111 ■ 110 Izdate!j in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina iu tisk „Narodne tiskarne".