POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
PRILOGA NOVIN.
CENA ŠTEVILKI 1 DIN.
Marijin
list
April - Mah 4934. Šle«?. 4. i 5.	30.1 etnih.
Marijin lisi
Pobožen mesečni list. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin pe-desetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepe-noga poprijetja I. 1904., decembra 8., gda je te list kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani. — Vrejiije i izdava ga z dovolenjom cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih, Slovenska Krajina. Jugoslavija. (Pred oblastjo odgovoren Godina Jožef CM Groblje.) Tiska Misijonska tiskarna, Groblje-Domžale. (Za tiskarno J. Strnad.)
Cena letno: 12 Din na skupni naslov i 15 Din na posamez-noga, v inozemstvo 40 Din. Plačati se mora do 25. marca. Siromakom se dovoli, da četrtletno ali mesečno plačajo naročnino naprej.
Ugodnosti naročnikov: Naročniki dobijo na konci leta brezplačno Kalendar Srca Jezušovoga. 2.. Vsaki tjeden se služi za nje edna sveta meša. 3. Večne meše so plačane za nje. a) v Cel ji pri sv. Jožefi, b) v Grobi jah i c) v Soboti v Martinišči v mešnoj zvezi Marije Pomočnice. 4. Deležni so sadov več jezerih svetih meš, štere letno da služiti »Seraphinsko dobrodelno društvo« v Linzi.
K Marijinomi List;, se da vsaki mesec 16 stranski mladinski list »Marijikin ograček« letno za 4 Din.
Če bo imeo Marijin List 20 jezero naročnikov, dobi vsaki brezplačno Marljikiin Ograček.
Pripomnimo, da se tjedenske svete meše služijo na čast sv. Družine i da ma pravico vsaki naročnik uredniki naznaniti namen, v šteroga naj se sv. meiša služi. Vse to je brezplačno. Edno prosi samo uredništvo, naj naročnik po doblenoj milosti objavi zahvalo v M. listi i toga širi med svojimi poznanci. Zahvala je brezplačna. Pripomnimo še, da se dela vse brezplačno i se čisti dobiček obrne na zidanje hiše sv. Družine, v šteroj se bodo lahko opravlale zaprte duhovne vaje. Te sveti namen naj tudi širi Marijin hst. —	Vrednik.
Dari
Na Dom sv. Frančiška v črensovcih dariivano v Din: Fotivec Ivan, žižki 10, N. čakovec 20, Drvarič Jožef, Bogojina 10, Smodiš August, črensovci 20, Benkič Jožef, Topolovci, prosi za blagoslov pri živini, 10, Markovič Alojz, Topolovci, prosi za blagoslov pri živini, 10, Domonkoš Fraic, Strehovci, iz Francije 5, škafar Orša, Ižekovci, iz Francije 5, Horvat Alojz, iz Francije, naj se počasti sv. Anton 30, Krampač Aga, Bednja iz Francije 10, Gjorek Aga, črensovci, iz Francije od prvoga zaslUžka 5, CuriC Treza, Trnje, v zahvlao za srečno odajo 7, Ivko Ana, Sr. Bistrica, v zahvalo 10, Denša Verona, Brezovica 10, Horvat Števan

MARIJIN UST
XXX. Štev. 4. in 5.	April, Maj 1934.
Ka je dužna napravili Slovenska
Krajina zdaj, ka je Don Boska sv. Cerkev podignola za svetnika.
Neizmerno velika dobrota za naše diiše je, ka smo dobili sinove sv. Don Boska v Soboto, gde vodijo dijaški zavod Marti-nišče. Prevelika boža dobrota je, da je sv. Don Bosko Janoš telikim našim mladencom odpro svojo družbo, v štero j so postali i še postanejo duhovniki, bratje, sotriidniki, deklicam pa, da postanejo sestre i sotriidnice. Na stotine našega naroda vži-va že duhovne dobrote sv. Don Boskove ustanove kak duhovniki, kleriki, bratje, sotriidniki, sestre i sotriidnice. Potom teh pa jezeri drugi vso duhovno pomoč. Nedopovedliva dobrota je, da salezijanci vzgajajo našo šolsko mladino v teh časaj gda je pokvarjenost med mladinov najstrašnejša mogoče od tistimao, kak svet gorstoji. Neizmerna dobrota je, ka z Martinišča pomagajo sinovje svetoga Don Bosko Janoša rešiti tiidi ostalo našo mladino i ka so po-močnicje duhovnikom v dii-hovnom pastirstvi. Pred 28 leti so prvi odraščeni dečki šli v Itahjo, da v zavodaj sv. Don Boska postanejo duhovniki. Postali so. I za njimi so šli drii-gi, vnogi, tak da je dnes v sa-lezijanskoj driižbi Slov. Kra- _
Sv. Don Bosko Janoš v službi Marije Pomočnice.
jina razmeroma najbole častno zastopana. Toj družbi se mamo zahvaliti za neizmerno čast, ka mamo že tiidi svoje misijonare i misijonarke med poganskimi narodi, ki širijo tam Kristusove vere svetlost. Družbi svetoga Don Bosko Janoša se mamo zahvaliti, da smo spoznali Marijo Pomočnico i dobili od nje nešteto' darov. Svetomi Don Bosko Janoši se mam zahvaliti, da je Marijin List pokazao pot našoj mladini v njegovo družbo i da je zato proso z njegov obstoj i ga sproso od sladke nebeške mamike, Marije Pomočnice.
Gda vse te duhovne dobrote premislimo, se nam sili pitanje: i hvala za vse to? Ka smo dali za te nedopovedlive kinče sv. Don Bosko Janoši? Smo podpirali njegovo delo v zadostnoj meri? Smo širili njegovoga duha med mladinov? Smo bili hiši njegovih sinov, Martinišči v Soboti naklonjeni? Znam, da bo vnogim pravila dušna vest: včino si, ka si mogo. Ali večina Slovenske Krajine se pa vendar more v prsi biti i pripoznati: Svoje duž-nosti nesam včino. Jeli bi pa bilo Martinišče, naš jedini katoli-čanski zavod za vzgojo mladine, tak zadužen, ka je v velikoj nevarnosti njegov obstoj ? Jeli bi ne bila že k zavodi prikapčena vekša kapela za sprejem vnoge mladine, ki bi se zbirala po nedela j v oratoriji? Jeli ne bi že stala zadosta prostorna dvorana za širjenje Kristušovoga diiha, kakše niedne nega v velikoj Soboti, pa je tak neskončno potrebna ? Jeli bi pa blodilo teliko naše mladine, če bi se zavod povekšao i tiidi povekšao broj duhovnikov, voditelov mladine?
Odkrito povejmo, dosta smo zamudili. Odkrito priznajmo, milijone smo zapili, zakadili, zacifrali. na nepotrebne reči ta zmetali, se pravdah i prek mere gostih, z duš naše mladine smo se pa spozabili. Naš greh, naš preveliki greh!
Spoznanje krivde je vsikdar prvi stopaj na pravo živlenje.. To naj bo tiidi pri nas, gledoč na podpiranje zavoda svetoga Don Bosko Janoša v Soboti, gledoč na Martinišče.
Martinišče je naše, je hiša za rešitev naše mladine, moramo je rešiti, to je naša sveta dužnost.
Ne pravite, da je kriza. Na mesec eden dinar 35 par, vsaka družina zmore. Za dinar dobi vsaki mesec Marijin list, za 35 par pa vsaki mesec Marijikin Ograček. Na konci leta pa brez vsa-koga plačila brezplačno kolendar Srca Jezušovoga. Če vsaka družina naroči naše liste, kak je tiidi dužna naročiti, ostane toliko čistoga, da moremo za povekšanje kapele v Martinišči par jezer dinarov letno pokloniti. Poleg toga se pa napuni z pravim duhom Kristusovim, ki ga je širio sv. Don Bosko Janoš.
Vsaka katoličanski hiša naj spuni to svojo dužnost, naj si naroči Marijin list in Marijikin ograček! To je dužna včiniti
Slovenska Krajina, gda obslužavle prvo islovestnost sv. Don Bosko Janoša! Rešiti mora svojo mladino. Po svojih dobrih listaj poleg fundacije mora skočiti na pomoč Martinišči, da to žive, se razširi i cvete z popolnim duhom sv. Don Bosko Janoša. To je rešitev naše mladine i naših duš. Klekl Jožef, vrednik.
Katoliška Akcija.
(Katoličanstvo v djanji.)
Če ščemo Katoliško Akcijo spoznati i razmiti, moremo naj-prle spoznati njena pravila, iz šterih spoznamo ustroj katoliške akcije, njeni namen, vodstvo, i delokrog njenoga delovanja. Za naše kraje valajo sledeča pravila Katoliške Akcije, potrjena i razglašena od višje cerkvene oblasti!
Pravila Katoliške akcije v Sloveniji!
A. Pomen in namen Kat. Akcije.
§ 1. Katoliška Akcija je sodelovanje vernikov v poslanstvi Cerkve za krepitev, širjenje, udejstvovanje in obrambo katoliških načel v zasebnom, driižinskom in socialnom živlenji.
§ 2. Posebej ma Katoliška Akcija te namene:
a)	Skrbi za versko živlenje ino delovanje, zato pospešuje duhovne vaje, misijone, obisk sv. maše, predge ino krščanskoga navuka, zidanje cerkva, bratovščine (apoštolstvo sv. Cirila in Metoda), misijonstvo, bratovščine, Marijine družbe, tretji red, Apoštolstvo možov, pobožna slovstva, liturgično gibanje, evhari-stično gibanje, romanja ino katoličanske shode pa shode po posameznih krajaj za sad Katoliške akcije.
b)	Skrbi, da se mladina oklene katoliških načel ino nev-strašeno zastopa pa širi vseh ino povsod ta načela, bodisi, da je mladina brez posebnih organizacij, ali pa organizirana, kak na-priliko v mladinskih odsekih, prosvetnih društvaj v mladinskem ino dekliških zvezah, Orli, Orlicaj, dijaških društvaj, akademskih društvaj, delavskoj (Krekovoj) mladini in rokodelskih društvaj.
c.) Skrbi za splošno prosveto na katoličanskoj podlagi po organizacijah: Kat. Akademičnom starešinstvi, Leonovoj družbi, Slomškovoj družbi, Prosvetnih društvih, Krščanskoj šoli, Tiskovnih društvih i založbah, časnikih, predavanjih in tečajih, revijah v leposlovji ino umetnosti.
č) Skrbi, da prešine kršč. socialni duh vse liidi, da se zdigne štrti stan v verskem in socialnom pogledi, da krščansko občestvo driiži vse stanove.
d)	Skrbi, da se javno uveljavljajo katoličanska načela, v šolstvi, v javnoj morali, v družbi, gospodarstvi, v javnoj upravi, v liidskih zastopstvih ino cerkvenih zadevah vsega liidstva.
e)	Skrbi za vsakovrstno dobrodelnost. Po Vincencijevih in Elizabetinih konferencah, liidskih ino dijaških kuhinjah, društvih za slepe, dijaških podpornih društvih, Rafaelovoj družbi, posebno pa v zanemarjenih krajih i pa v inozemstvi.
f)	Skrbi za treznostno gibanje med slovenskim narodom. (Pospešuje cile sv. Vojske, družbe treznosti.)
B. Vodstvo katoliške akcije.
Vodstvo akcije je etak organizirano:
§ 3. I. Škofijski svet Katoliške Akcije. V njem so: 1. Predsednik, 2. podpredsednik, 3. škofov zastopnik, 4. tajnik, 5. Zastopniki centrale katoličanskih organizacij, 6. Odlični katoličani obojega spola.
§ 4. Opomba: 1, Svojega zastopnika odpošle škof. Zastopnike central določijo centrale same. Druge člane valo škofijski svet Katoliške akcije, potrdjava je pa škof.
§ 5. Opomba: 2. Vse v § 3. naštete kotrige tvorijo zbor škofijskega sveta katoliške akcije. Te zbor voh ziin v § 4 že omenjenih članov tri odbornike, ki tvorijo s člani 1—4§ 3. Škofijski odbor Katoliške akcije.
§ 6. Opomba: 3. Škofijski odbor Katoliške akcije pritegne od slučaja do slučaja strokovnjake za razne strani katoličan-skoga živlenja ino udejstvovanja pa po potrebi vstanavla odseke.
§ 7. Opomba: 4 Važnejše zadeve so pridržane Škofijskomi zbori katoliške akcije.
§ 8. II. Župnijski svet katoliške akcije. V njem so: 1. Predsednik, 2, podpredsednik, 3. župnik ah njegov namestnik, 4. tajnik, 5. zastopniki kat. organizacije, 6. Zaviipni možje in žene posebno tam, kje ne organizacij.
§ 9. Opomba 1. Zastopnike organizacij določijo organizacije same. Druge člane voli župnijski svet, šteri zvoh povrh ešče največ tri odbornike, šteri stvorijo s člani od 1—4 § župnijski odbor Katoliški akcije.
§ 10. Opomba 2. Spore v župnijskom sveti rešava škofijski odbor.
C. Delo škofijskih ino župnijskih svetov.
§ 11. Škofijski in župnijski sveti vršijo delo Katoliške akcije deloma neposredno z delom svojih organov, deloma po včlanjenih organizacijah.

§ 12. Organizacija, ki pristopi h Katoliškoj akciji, pridrži svojo autonomijo, svoje vodstvo ino svoj lasten delokrog.
§ 13, Vzgojne, prosvetne ino karitativne organizacije, ki ščejo valati kak katoličanske, se morajo pridružiti katoliškoj akcijji, da omogočijo vzajemno apostolsko delo. Verske organizacije so tak članice, če se poleg dela za osebno posvečenje udejstviijejo tiidi v smisli katoliške akcije.
§ 15. Kje takih organizacij, ki bi delale v tem smisli, ne, tam se naj ustanovijo tiste organizacije, ki so v dotičnom kraji potrebne.
§ 16. Vsakoj fari, tiidi tam, kje ne organizacij, se ustanovi župnijski svet iz katoliških zastopnikov raznih stanov, ki bo vršio apoštolsko delo, ali naravnost, ali po kakših odsekaj.
§ 17. Delo Katoliške akcije pospeševati je duhovnikova diišnopastirska dužnost, kak je dužnost vseh vernikov pri tak-šem apostolskem deli sodelovati.
§ 18. Delovanje Katoliške akcije je ne politično!
Č. Poslovanje škofijskih in župnijskih svetov.
§ 19. Škofijski svet določi poslovnik za delo škofijskoga odbora in zbora, kak tiidi poslovnik za župnijske svete.
§ 20. Odbor škofijskoga sveta pozove redoma vsako leto občni zbor, h šteromi se vabita zviin kotrig škofijskoga sveta po 2 delegata vseh župnijskih svetov. Na občnom zbori se poroča od dela v centrali ino ediniicah, pa se delajo načrti za bodoče delo.
§ 21. Škofijski, ino župnijski sveti se konstituerajo vsako 3 leto, če možno v meseci oktobri, ali konči do 15. novembra.
§ 22. Župnijski sveti poročajo škofijskomi sveti od svojega dela ino opaziivanja vsako leto pred mesecom oktobrom.
§ 23. Škofijski imo župnijski svet se ne vmešavata v društveno delovanje central ino edinic posameznih organizacij, sporočata njim samo svoje misli gledoč na katoličanstvo v djanji.
»Oglas lavantinske škofije IV. štev. 824.«
Maribor, dne 3 aprila 1929.	t Andrej, škof in
apostolski admn.
Don Bosko — svelnfk.
Letos na viizem, kda se je v večnom Rimi zbralo več sto jezer liidi iz vsej narodov itn krajov zemla, te, kda se je zaklii-čilo zvunredno sveta leto na spomin našega odrešenja, so sveti Oča rimski papa v cerkvi svetoga Petra, štera je na te den — čigli spravi pod svojo streho do 60 jezero liidi — bila nabito
puna, — slovesno prišteli Don Boska, ustanovnika salezijanske družbe, k svetnikom svete matere Cerkvi.
Kdakoli sveta Cerkev koga priište med svetnike te te navadno zgiibi svoje rodbinsko ime i njemi ostane samo krstno. Potom toga bi se i Don Bosko meo odzdaj naprej zvati samo sveti Ivan. Ali navzluk toga ga svet po starom zove i sam sveti Oča so izjavili, ka Don Bosko ostane Don Bosko, »zato ka nam je pod tem imeni najbole dragi i mili i ar ga pod tem imenom pozna i liibi celi svet.«
Zavolo toga ga bomo tiidi mi nazivali samo Don Bosko.
Marijin list je vnogokrat piso o Don Boski, on je bio prvi, ki je pozvao mladence Slovenske Krajine pod Don Boskovo zastavo, pod šterov se jih dnes že vehki šereg bori za bože kra-lestvo i zveličanje duš kak eti v domovini, tak tiidi v misijonskih dežela j. Zato se zdaj ob priliki njegovoga prištet ja k svetnikom, kda od Don Boska piše i guči celi svet, znova spomni toga po papovih rečaj najvekša svetnika zadnjih stoletij. Ar je vno-gim čtevcom Marijinoga lista njegovo živlenje še neznano, zato ga tii nakraci priobčimo. Pri driigoj priliki pa spregovorimo kaj zanimivoga iz njegovoga delovanja.*
I.
Jakostna mladost.
Zgodovina Don Boskovoga živlenja se bo poznim rodovom vidla kak legenda, dnes pa šče vsi vidimo in smo svedoki njegove istinitosti. Kak se začne vsakše bože delo začenši od evange-huma v ponižnosti, tak se je začnola tiidi Don Boskova zgodba v ponižnosti i siromaštvi.
Narodo se je Don Bosko 16. augusta 1815.. bluzi varaša Kastelnuovo d' Astii, šteri varaš se dnes na spomin, ka je Don Bosko v njem v šolo hodo, zove Kastelnuovo Don Bosko. Sta-riši Don Boskovi so bih siromaški, kak se pozna že iz rojstne hiže, a bili so bogaboječi. Dve leti star je zgiibo očo; vzgajala ga je njegova dobra i jakostna mati Marjeta, štera je mogla trdo delati, ka je prehranila štiri kotrige družine. Ona je nej znala pisati i je nej bila vučena, ah navčila se je modrosti iz živlenja, iz svetoga. evangeliuma i se ravnala po zgledi krščn-ske liibavi. Nijeden sirmak je nej prestopo njenoga praga, ka njemi ona ne bi dala falat kruha s prijaznim nasmehom.
* Če bi što zelo dobro spoznati Don Boskovo živlenje, naj se naroči na Salezijanski vestnik, šteri de odsegamao prinašo vsaki driigi mesec 16 strani njegovoga zanimivoga živlenja. Vse vkup bo okoli 500—600 strani. Kračisa knjiga kosta 6 Din. Mala knjiga samo 1 Din. Vestnik pa na leto 10 Din.— Naslov Salezijanci, Rakovnik Ljubljana.
V devetom leti je mali Vanek meo čudovito prikazen — on jo imenuje senje —, v šteroj njemi Marija razodene njegovo živlenjsko zvanje i pot, po šteroj naj hodi, da si pridobi srce mladine. Pokazala njemi je velko vnožino mladine, štera se je prerivala, pretepala; mah Vanček pa je šteo te dečke ukrotiti i že je stisno pesnice, ka bi je razegno. Marija pa njemi pravi: »Ne tak! Nego z liibeznivostjov i krotkostjov si je moraš pridobiti.« V tom megnjenji so se vsi dečki spremenih v divje živali, štere so se ravno tak grizle i prerivale.
»Tu je tvoje pole, tU tvoje delo«, njemi pravi Marija. »Pazi, ka se bo zdaj zgodilo. Postati moraš ponižen, srčen in krepki.« Zgledno se je okoli i vido, ka so se zveri spremenile v krotke agnjece. S tem njemi je Marija dala razmiti, ka mora to divjo mladino spremeniti v krotke agnjece črede Kristušove. On je toga nej razmo, ali Marija njemi pravi: »Kda pride čas, boš vse to razmo.« I po vnogih letaj, trudih in težavaj je za-razmo i spoznao svoje poslanstvo.
Kda je na drugi den pripovedavo te svoje senje, kak jih on zove, pravi brat Anton:
»Najbrž boš kakši tolvajski poglavar.«
»Ah pa velki berač ah kanas«, je pravo drugi
I norca so se delali ž njega, kak v svetom pismi Jožefovi bratje iz maloga Jožefa.
Dobra stara mamika pa so pridjali: Sen jam nej trbej ver-vati.«
Njegova skrbliva mati Marjeta pa so pravih, Bog ve, mogoče bo pa še mešnik.
Materino srce je v istini začutilo sinovo zvanje. Ah kelko trplenja in blodenj, kelko težav i siromaštva je trbelo prestati od devetoga do dvajsetoga leta, dare je stopo v semenišče.
Od ednoga duhovnika do driigoga je morao iti, da ga je včio iz ednoga kraja v driigoga, iz vesi v varaš i kodivati je mogeo kriih, da se je preživo.
Ah Bog njemi je dao vehko moč i zdravje, močno volo, neustrašhvost, dobro glavo i srce, prijazen pogled i veseli pa iznajdlivi značaj.
Da bi si zasliižo kriih, je morao postati mah Janček iz Beki pastir, nato dvorjenik v kavarni, krojač, stolar, kuhar, slaščičar, muzikaš: pri vsom tom opravih pa se je včio na poli, v delavnici, v trgovini. Spao je v štali, na peči, pod stubami.
Svetlost pa, štera ga je vodila skoz to žmetno živlenje, njemi je bila: njegova nestrašhva mati i pa Marija iz sen j, njegova zvezda vodnica do cila.
Njegova mladost je hki prorokba i gledalo, v šterom se je svetilo njegovo prišestno živlenje. Kak desetleten pojbič vči
svoje tovarše na katekizmu® in je njihov apostol. K njemi, hodijo stari i mladi, ka bi vidli njegove nezgriintane komedije,, štere se je njegovo bistro oko navčilo od komedijašov.
Ah on ne pusti zaman gledati komedije. Vse najprle pozove, ka ž njim vkiiper*zmolijo čislo, nato pa njim ponovi ne-delsko predgo i zdaj komaj se začne komedija, pri šteroj njim sapa sfali, i mislijo, ka je s samim vragom v zvezi, takši čude njim kaže. Ali vsi ga poznajo, kak je pobožen i bogaboječ. Zato pa nemrejo razmiti odkec to zmore.
Mali apoštol ustanovi med tovariši v Kijeri družbo »veselih«, da obvarje tovariše pred grehom. Njeni namen: spunja-vati krščanske dužnosti i se pošteno zabavati.
Dvajsetleten stopi leta 1835. v semenišče v Kijeri, kje njemi dobri liidje kupijo reverendo. V šestih letaj svojega študija je v zgled i vzpodbudo vsem tovarišom, tii si nabira kinče vučenosti ino sodeluje z miloščov božov pa krepi svojo dušo z notrašnjim živlenjom po gostom svetom obhajih.
Mešnik postane 6. junija 1841., ah ne čuti se še zadosta prilpravlenoga, zato stopi v Turini v zavod za duhovnike, da se šče bole poglobi v potrebno znanost. Tii pride pod ravnitelstvo svojega rojaka, blaženoga Kafasa, šteromi Bog razodene, ka nameni z mladim Don Boskom. Tii se Don Bosko poglobi v živlenje sv. Frančiška Saleškoga, šteroga si zbere za vzor in zgled, posebno v liibeznivosti in krotkosti za celo živlenje.
Njegova pot.
Tii v Turini je vido i spoznao pole iz svojih sen j. Tii je najšo male i velike cotave vagabunde, prepiiščene na vulice, brezi dela, ki so se potepali okoh in se kvarili od slabih zgledov drugih, preklinjali, grdo gučali, vido jih je, kak so na slaboj poti, štera se konča v vozi ah v špitali i nikoga nega. šteri bi se jih smilivao, šteri bi se pobrigao za nje, šteri bi je včio lepoga živlenja.
8. decembra — rojstni den sal. oratorijov — leta 1841. se pripravla na sv. mešo v cerkvi sv. Frančiška Asiškoga. V koti sakristije je štirinajstleten dečko, zapuščen i prestrašenih oči. Cemešter njemi zapove naj ministrira. On pa ne ve. Zato ga začne biti i ga nažene iz segeštije. Don Bosko pa cemeštri veh, naj ga pozove nazaj, ar je to njegov prijateo. Da, zapuščeni, siromaški, zgiibleni dečki, tej so odsegmao njegovi prijatelje. Po svetoj meši liibeznivo spitavle dečka, odkec je, kak njemi je ime, kak je staršom?
»So že mrtvi, odgovori deček.
»Znaš pisati in šteti?
»Ne.«
»Pa fiičkati?«
I dečko se nasmeje: zdaj je že njegov. In Don Bosko ga včasih vči na katekižmuš, križati se, in ga pozove, naj driigo nedelo pali pride i pripela sebov še tovariše.
To je za Don Boska razodetje, to je njegova pot. Jernej Garelli je prvi med tistimi zapuščenimi iz moderne družbe, štero zbira Don Bosko i je na Čeh milijonov dečkov, štere je dobra krščanska vzgoja po Don Boski rešila pogina.
Tak se je rodio nedelski oratorij, kje je puno veselja, zabav krlščanskoga navuka, pobožnosti, oratorij, v šterom so siromaki ■dobivali kriih, obleč i delo.
Od leta 1841, do 46. je pali druga križna pot iz trga na trg, iz travnika na travnik, z ednoga kraja v driigoga. Liidje se vsepovsod! branijo Don Boskovih kričačov. Mislijo si, ka je Don Bosko znoro, ka se druži s tov razcapanov mladinov. Toda on ne zdvoji. Smejoč se pravi dečkom: »Nika se ne bojte, presajeno zelje bokše raste.« Znotraj pa njemi srce krvavi in ne ve, kama naj jih spravi. Število dečkov pa raste od nedele do nedele, že v stotine ide. Vsikdar več se jih zbira okoli toga duhovnika, šteri nema driigoga, kak velko liibeče srce za te sirote.
To so njegovi sinov je. On jih išče i vlači iz črnih lukenj, iz oštarij, iz kleti i je namešča v službe, delavnice, da je vči meštrije. Vsikdar pa ma pred očmi najbole zavržene na duši i teh i skrbi za nje.
Ednoga dneva vse zbere okoli sebe — prek štiristo jih je že — i je pela z bandov na — božo pot. (Pa kakša banda! samo edna trombeta, citre, tamburice, edne dege!)
Zavolo liibezni do tej siromakov odpove službo pri grofici Barolo, štera ga je dozdaj podpirala. Zdaj je šče sam brezi strehe. A h pravi: »Moje živlenje je posvečeno tem siromaškim dečkom i nišče me ne odvrne od te poti, štero mi je Gospod po-kazo.«
To je za njega težka vora. Zgiibo je streho, podporo, ne ve, kje naj prišestno nedelo zbere svoje dečke, svoje sinove. Vsi prijatelje so ga povrgli. In Don Bosko se bridko joče.
Pa njegova bodočnost je li gotova. Ve jo je vido v senjah i pripovidavle o njej, kak da je že tli. Prijatelje ga pomilujejo i ga ščejo spraviti v norišnico. —
Da, delo svetnikov je norost v očaj sveta.
Bo.
Glejte, 12. aprila 1846. se njemi ponudi stalno mesto: prvi njegovih oratorijov v ednoj drvarnici: tam kje je zdaj središče
Don Boskovega dela, nad šterim nikdar ne zajde sunce: ar se širi od Japana prek Kine, Indije, Afrike, obeh Amerik, v Avstralijo, na Filipinih — po čelom širnom sveti je znano njegovo ime, vsepovsodi so njegovi zavodi.
Skromen začetek v drvarnici, brez vseh sredsetv, brez pohištva je. A on ne zdvoji. In v tom siromaštvi stoji njemi pri strani močna žena, modra žena, njegova dobra mati, štera njemi je po novo j meši pravla: Zapomni si, moj sin, da či kdasveta bogat postaneš, te ne spoznam več za svojoga sina!« Ta mati njemi zdaj pride na pomoč.
Leta 1847. je ednoga vihernoga večera prijao pod streho prvoga dečka prenočevalca. Postlao njemi je na srteli s svojim modrocom. Tak je oratorij postao zavod — prenočišče. In v par letih je bilo sedemsto mest za gojence. In ob tom deli se njemi je rodila rnfeeo na salezijansko družbo.
Leta 1853, je pregrado hodnik i nastano v njem čevlara i krojača. To je bio začetek prve salezijanske delavnice. 56. leta je začeo prvi gimnazijski razred. Iz toga drobnoga semena so-pognale salezijanske šole ino modroslovni študentati.
Cerkev Marije Pomočnice v Turini, ki jo je zidao sv. Don Bosko Janoš.
Skrinja s telom sv. Don Bosko Janoša v Turini.
V razcveti.
Oratorij se je širo. Večkrat je rojio: nastali sinovje siro-maškoga liidstva so v njih najšli kriih, delo, prišestnost. Dečki so odrasli, postanoli so njegovi pomogači. Od leta 59. pa prvi člani njegove družbe. Iz njih je vzgojo klerike, lajike i duhovnike: vsem pa je vtisno svoj pečat: veliko liibezen do zapuščene mladine, požrtvovalno delavnost in globoko vernost i po-božnost do Marije Pomočnice.
I znova fina prikazen — sen je. Vidi: veliko Marijino cerkev s kupolov i v njej napis: To je moja hiža; odtec moja slava.
Zidati jo začeo 1865, in gda je inženeri plačao kaporo, je obr-no žepe i ne j najšo več kak 40 centesimov (par). Inženjer se je čiido i bojao, pa h je za tri leta 1868 bila cerkev posvečena i dobila ime: Marija Pomočnica, Don Boskova Marija — i dnes jo pozna ceh svet.
Ona je tista, ki se njemi je prikazala v devetom leti starosti, ga je sprevajala v živlenji, ona delala čude na njegovo priprošnjo, da so meh njegovi sinovi kruha.
Leta 1872, je ustanovo družbo hčer Marije Pomočnice. Leta 1875. je pošlo prvo skupino misijonarov v Argentino, ki so pokristjanili Patagonijo in Ognjeno zemljo. In načelnik prve skupine misijonarov — Kaljero — nekdaj preprost Don Boskov gojenec, je mro kak kardinal. Že pri Don Boskovoj smrti je štela njegova ustanova nad 100 zavodov.
Vretine.
Don Bosko je siromaški, vsikdar je bio siromaški. Kak je teda zmogeo svoje zavode zdržavati!
On vam govori: »Gospod je, ki vse to dela.« I v istini se v njegovom živlenji prepletajo čude in nadnaravni dogodki z navadnim živlenjom, kak v kašoj srednjeveškoj pripovedki. Nego poleg pomoči čude ga je Bog obdariivao šče z zviinrednim ta-lentunom, modrostjov ino delavnostjov.
Penez i drugih bogastev nema Don Bosko, tudi v kaso ne devle. On pravi: »Boža dela ne poznajo skrbi za viitro.« Koliko je notri dobo, toliko je vo dao. Ščejo njemi dati čest: Mon-signor, on pa pravi ka šče ostati siromaški Don Bosko. Ščejo ga imeniivati za viteza — on pa: »Ah, rajši mi dajte peneze, ka kupim kriiha svojim sinovom.«
Za svoje sinove se je telko ponižo, ka je hodo okoh prosit — in kak žmetna je takša pot, razmi samo tisti, šteri jo je spro-bao. On pa je duga leta hodo to trnjevo pot. A Bog je bio ž njim i njemi s čiidami odpiro srca, da so dariivala za njegove zavode. Zasloveo je kak svetnik in čiidodelnik i v Madridi i v brezvernom Parizi se je trlo liidstvo okoh njega. Vsi penezi pa štere je dobo, kak od dobrih kotoličancov tak od tistih, šteri so že duga leta bih odtujeni cerkvi, se je v njegovih rokaj spremeno v kriih, v nove zavode, šole, cerkve, ž njimi je podpiro misijone; sam pa je pri tom ostao vsikdar isti siromaški i ponižni Don Bosko, šteri je navadno hodo v ponošenoj obleki, četudi so milijoni šli skoz njegove roke. To je prava, bratovska krščanska liibav do bližnjega!
Da bi ležej mogo še več dobroga včiniti, si je poskrbo tak zvano »dugo roko«, salezijanski sotriidniki, šteri so ga podpirali z mohtvijov i penezi. Ž njimi je dosegno ta, koma sam ne bi mogeo. In ta njegova duga roka šte dnes že daleč več kak miljon članov.
Njegov način vzgoje.
Don Boskovo veliko delo ma svoje korenine v njegovoj svetosti, iz štere se je rodio tudi njegov način vzgajanja. Vzgo-jiteo je postao zato, ar je bio sveti.
Spomenik sv. Don Bosko Janoša pred cerkevjov Marije Pomočnice v Tu rini.
Njegov predhodni sistem vzgajanja ne nika driigoga kak skrbliva liibeznivost in lubezniva čiiječnost, jštera prepreči slabo, prle kak trebe kaštigati in vči delati dobro prostovolno i brez sile. Na zviinaj pomaga dečki s osvedočenjom, z bratsko-liibezni-vim zgledom, z v veselje povitov požrtvovalnostjov; znotraj pa ga podpira z miloščov božov, štero zajemle v prostovolnoj go-stoj sv. spovedi i svetom prečiščivanji. I takša vzgoja je rodila cvetke kak so Dominik Savio in še vnogo drugih.
Te način vzgoje je vstvaro človečoj družbi iz dečkov dobre državlane, cerkvi pa dobre kristjane in to vsej stanov od pro-stoga delavca, do bogatih in imenitnih stanov.
Te način vzgoje je vstvaro vojsko salezijanskih bivšimi go-jencov, šterih je dnes nad miljon organiziranih in povsod podpirajo Don Boskovo delo i si štejo v čast, da se smejo imeniivati Don Boskovi sinovk Ime Don Bosko, je zanje geslo.
Tak je teda Don Bosko v živlenji bio vsikdar med njimi, ž njimi igrao in se* zabavao, za nje se žrtvovao, zato pa zdaj tiidi v njih živi in dela še dale.

Svetnik.
Ves ilzčrpan i truden od vnogoga dela v iskanji duš i v skrbi za zapuščene sirote je Don Bosko leta 1888. v 73. leti svojega blagoslovlenoga živlenja izdehno svojo blaženo dušo. I že njegova smrt je pokazala, ka je ne bio navaden človek. Kajti glas od njegove smrti je odjekno po čelom sveti in premnogo src je zatrepetalo v bolesti pri misli, da je zgubilo tak dobroga očo.
Njegov pokop je bio pravo zmagoslavje. Pobožne diiše so se priporočale njegovoj priprošnji Uslišanja so se množila. Glas o svetosti se je čiduže bole širo i po dveh letaj po smrti se je že začnola preiskava ah svetniški proces. Leta. 1929 je bio že prištet med blažene. Letos pa k svetnikom. Komaj 45 let je minilo od njegove smrti in že ga častimo na oltari kak svetnika.
Zdajšnji sveti oče so osebno poznali Don Boska i bih nekda par dni pri njem v Turini i so že te občiidivali njegovo vehko svetost i gorečnost za čast božo. Zato pa njim je bilo tohko pri srci, ka so toga izrednoga moža, šteri se lehko meri s v. Ignaci-jom in drugimi velkimi ustanoviteli, in šteri je vtisno svoj pečat svojemi stoletji, da so toga moža razglasih za svetnika i ga postavili v naslediivanje celomi sveti.
Naj tii ponovim na kratci ništerne reči iz predge svetoga Oče, štero so meh pri kanonizaciji Don Boskovoj:
»Častiti bratje i liibljeni sinov je! Dvojno veselje nas dnes navdaja in znami celo sveto Cerkev. Dnes slaviimo zmago Jezusa Kristuša nad oblastjov smrti i pekla, a poleg toga se veselimo kanonizacije Ivana Boska, tistoga Ivana Boska, šteroga smo pred kratkim (1929.) prišteli k blaženim, in šteroga smo mi sami — oj lepi in prijetni spomini — meh srečo ne samo viditi nego ž njim se tiidi pogučavati i šteroga jakosti so nas že te napunile z občudovanjom.«
Zdaj se sveti Oča v preči dugom guči spominajo Don Bo-skovih zaslug za katohško Cerkev, za siromaško in zapuščeno mladino, štero je on krščansko vzgajao najbole te, da so jim brezverci šteh Boga strgati iz srca. Spominjajo se njegovih ustanov; zavodov, šteri nadaljujejo njegovo delo i nosijo narodom, šteri so šče v temi poganstva, svetlost svetoga evangeliuma. Nadale pravijo: »Svetnik je svoje delo vršo s stanovitno verov v Boga. Kda je izgledalo, ka je vsakša človeča pomoč zobston, kda se njemi, je vse protivilo i nasprotiivalo, je on obrno svoj pogled k Bogi i šo naprej. Njegove reči v takšem trenutki so bile: »To je vola boža. Jaz to delam, ar Bog tak žele. Bog bo teda po-skrbo potrebna sredstva za uspeh.«
»Toga junaka, častiti bratje i liibleni sinovje, smo vam dnes postavili za zgled. Či bomo njemi sledili, smo osvedočeni, ka
bomo neki den dosegli tisto zmago, štero je izvojiivao Jezus Kristus, kda je vstano od mrtvih in premago oblast tmice, prepričani smo, da bomo čisti od greha vekomaj vživali večno bla-ženstvo in enoglasno spevali viizemsko alelujo.«
Tem rečam Kristušovoga namestnika, driigo nemremo pride jati kak: Amen — tak naj bo.
Živlenje Blažene Device Marije, Maiere Bože, naše kralice,
Prva knjiga.
Dogodki, ki so se godili pred rojstvom Presvete Device Marije. — Njeno Nevtepeno, Brezmadežno Poprjjetje, rodjenje i tri prva leta njeno ga živ len j a.
1. Z povekševanjom lildi se je povekšavao tiidi greh. Gospod pošle dva posveta v noč staroga zakona, da nazvesti zakon milosti.
Adamovi potomci so se množili na sveti. Povekšao se je broj pravičnih, ah tiidi nepravičnih. Hrepenenje svetih po Odreše-niki je bila tem vekiša, kem več je bilo grešnikov. Deca hudobije so naprediivala vu blodnosti do skrajnih mej. Prorocje so naznanjali, da je rešenje bluzi. Vrag je pa nasprotno mislo, da skoro podjarmi svet. Bog se odloči i pošle dva vehkiva posveta, da nazvestita sijaj i bližino Sunca pravičnosti. Teva posveta sta bila sv. Joakim in sv. Ana. On je staniivao v Nazareti. Bio je pravičen i sveti človek, obdarjen i razsvetlen s posebnov milo-ščov z nebes. Globoko je zarazmo skrivnosti sv. Pisma i pro-roke. Ponižen i čisti je živo v svetoj popolnosti pred Bogom.
Ana je bila rojena v Betlehemi. Najčistejša i najponiznejša devica, štera je od svojega detinstva bila okinčana z vsemi krepostmi. Neprestano globoko presvetlena je vsikdar pobožno-premišlavala. Bila je marliva i delavna. Najpopolnej je bilo v njej zdriiženo živlenje dela i živlenje premišlavanja. Navdeh-njena je dobro poznala sv. Pismo i njegove skrivnosti. V ja-kosti vere, viipanja i liibezni njej ne bilo ednake. Neprestano je molila, naj pride Odrešenik. Nadale, da njej da moža, šteri de njej pomagao, da drži bože zapovedi i njegovo sveto zavezo. Ravnotak je molo tiidi Joakim. Boža vola je združila tevi pobož-nivi diiši, da bodeta roditelje one, štera bi mogla biti mati večne Reči. Da se te boži sklep reši, je poslao Bog angela Gabrijela. On se prikaže svetoj Ani, gda je bila vtoplena v sveto molitev.. Začudena nad lepotov i bliščobov te nebeške prikazni, vrže se Ana v najglobšoj ponižnosti na tla i posluša božega poslanca. Te njej nazvesti, da Bog posliihne njene mohtve za prihod Me-

sije (Meššijaša), naj ostane samo stanovitna v potrplivosti.. Zapove njej, naj moli nadale i njej naznani božo volo, da vzeme Joakima za moža. I njemi se je prikazao angeo, nego samo vu sneh. Zahteva od njega, da Ano vzeme za ženo i da jo poštiije kak nebeški dar.
Njeva se podvržeta božoj voh, skrivnosti eden drugomi pa ne odkrijeta. Živeta v Nazareti jakostno v strahi božem. Svoje dohodke na troje delita: prvi deo za jeružalemsko cerkev, driigoga za siromake, z tretjim pa začasno zdržavata svoj dom. Bog je povnožavao njihovo vremenitno vrednost, ar se njemi je dopadnolo njeno nucanje. Tak živeta zakonskiva v neskalje-nom miri i v popolnoj složnosti srca. Ano pripravla milost boža, da bode dostojna mati Blagoslovlene, štera je določena za mater Najsvetejšega. Dvajset let živeta svetiva zakonskiva brez, dece pa sta bila zato zavrženiva od svojih rojakov, ar so jiva tej držah za iskliičene od milosti bože. Ar sta neprestano čakala potomca, sta Joakim i Ana obliibila, da če njima Bog da deco, te sad božega bagoslova posvetita cerkvenoj službi.
Tak je bila Marija že pred svojim poprijetjom dariivana Bogi. Ar sta roditela še edno leto vstrajala v od Boga določenoj molitvi, ide Joakim po božem navdihnjenji v cerkev, da tam v molitvi prikaže zaželeni sad svoje ženitbe. Mladi duhovnik, po imeni Izašar, v oči vrže pobožnomi moži, kak se viipa on, brez odvetka, stopiti med druge pa ga stira, da ne žah Boga z daro-vitevjov, štero šče prikazati, ar ona ne more biti prijetna pred Božimi očmi. Osramočeni Joakim se ponižno i liibeznivo obrne na Gospoda i pravi: »Najvišji Gospod, večni Bog! Po tvojo j zapovedi sem prišeo v cerkev, ah tisti, ki je mesto tebe tu, me zametavle. Moji grehi zaslužijo to sramoto, zato jo sprejmem, kak mi ti zapoveš.« Tihi i miroven, kak je bio, se povrne na svoj dom. Tu nadaliije svojo poniizno i srčno kričanje po odvetki. Proso je, da če njegovi grehi zadržavajo smilenost Božo, naj Bog vzeme od njega vse v kraj, ka se njemi ne mili.
Po teh stanovitnih molitvaj naznani angeo svetoj Ani, da bo Gospodi jako prijetno, če nadaliije svoje mohtvi za smilenje.
Ana znova srčno moh za sveti odvetek, naj de ga mogla prikazati Božoj službi v njegovom hrami. Spomina je Ane, Ša-melove matere, štera je bila nerodovitna pa je bila vshšana po darovitnom smilenji Božem.
(Dale.).
Govor pri sklepno? svetoleinoj pobožnosli v Soboli.
Molba pred Najsvetejšim.
Kriih, šteroga sem izpostavo na pobožno molitev, je z nebes prišeo. Ali ta hoštija je ne kriih, nego se samo kriihi spodobna vidi. Zadosta razumlivo i očivestno je povedao to od toda videznoga kruha Jezuš, govoreči: »Jaz, ki sem z nebes doli prišeo, sem kriih živi.« Tak sam Jezuš, slavni Sin boži ki sedi na desnici božoj, prebiva med nami liidmi vu podobi kruha, naj bi ga eti molili, naj bi eti posliišao prošnje naše, naj bi nam podelo svoj nebeški blagoslov.
Jezuš, Bog, Zveličiteo, prišestni naš Sodnik, je izpostavljen •eti na oltari, naj bi ga molili. I naj bi vas jaz zdaj nagovarjao, navdiišavao, ka bi si moleč pred njega pokleknoli ? Jeli to ne bi z lastne dobre vole včinoli, jeli vas na to ne prisiljava krv, čiit i liibezen do Jezuša. Častitelje sv. Olt. Svestva, ki ste še zdaj vu tom tak grešnom vremeni, Jezuši verni ostanoli, končibar vi pridite večkrat njega pohajat i molit. Ete vu grehi ležeči svet vas vmarja, preganja, nevola za nevolov vas dohaja. Čiijte njegove reči, z šterilmi nas z tabernakuluma pozava: »Hodite k meni, ki ste obterečeni, i jaz vas zlehkotim.« Ete svet nema nik-šega trošta za vas; či vidi, ka ste vu nevoli, te se vas ogne i povrže vu nevoli. Jaz vam ščem pomagati. Odkrijte svoje ne-vole, težave i jaz vas s sočiitjom posliihnem, vaše tožbe omiili-jem, vaše skuze posušim, vu vaše rane vraštvo vlejem. Odkrijte eti vaša srca i gučte zaviipno z vašim najbolšim prijate-lom, podajte se vu njegovo liibeznivo Srce, ki vas čaka, ki vam šče pomagati. Pobožna Kempišova kniga nam to pogučavanje z Jezusom vu Olt. Svestvi etak popiše:
Sinek moj! Ka bi se meni povido, ne ti je sila dosta znati, zadosta je, či boš me istinsko liibo. Guči z menom prosto, za-viiplivo, kak z najbogšim svojim prijatelom. Jeli maš, koga bi meni šteo priporočiti? Kak se majo tvoji starišje, bratja, poglavarje, prijatelje. Pri vsakoga imeni povej, ka želeš, naj bi včitno z njimi... Prosi dosta, jaz rad mam velikodušne liidi, ki se z sebe spozabijo, gda za druge prosijo. Imeniij one siromake, šterim bi rad pomagao, betežnike, štere bi rad zdrave vido, grešnike, štere bi rad spreobrno, one ki so v sovraštvi z te-bom ino bi se rad pomiro z njimi. Spominaj se tiidi z pokojnih tvojih i jaz polejšam njuve moke. Za vse ete se vrelo pomoli ino me opomina j, da sem jaz obečao, ka vsako vu mojem imeni ■opravleno molitev posliihnem.
Znabiti bi za sebe kakšo milloščo potrebiivao? Napiši samo edno dugo pismo od svojih duševnih potrebčin i za tem pridi pa je goriprečti pred menom. Pridi i povej prosto, odkrito, kak občiitliv, sebičen, gizdav bojazliv i mlačen si. Ne-volno detece! Ne prestraši se! Vu nebesah jih vnogo jeste, ki so ravno tak kak ti obklajeni bih z vnogimi slabostmi i gre-hami, ah k meni so se pomolili i pomali so se od vseh odslobodih.
Ne boj se ti tudi, samo prosi telovna, duševna dobra, zdravje, pamet, naprejidenje, i jaz ti vsa lehko dam i tudi ti dam či de ti to na duševno zveličanje slUžilo. Skladi pred mene vse svoje potrebe. Znaš, na kelko želem tvoje dobro. Povej, ka bi si želo zdaj, na kaj si misliš? Ka bi rad bio, naj bi ti včino. ščeš, naj bi kaj včino za tvoje stariše, za tvojo deco, ah za kakše druge liiblene domače i poznance?
Jeli si misliiš kaj na mene i na mojo čast? Jeli neščeš kaj včiniti za one, štere ti rad maš, ki pa za mene ne marajo ?
Povej mi, ka ti leži najbole na tvojem srci, ka bi šteo naj-raj dosegnou z kakšimi prilikami ino škermi ščeš to pridobiti. Či kaj ne boš mogo dosegnoti, potoži se meni i jaz ti odkrijem, ka je zrok tomi. Koga bi rad pridobo, naj bi ti pomagao? Jaz sem Kral src, ta je lehko nagnem, kama ščem. Na pomoč ti pošlem one, štere potrebuješ, od toga si lehko zagviišani.
Maš znabiti tudi kakše neprijatele. Samo povej odkrito? Što te je razsrdo, što te razžalo? Vse to mi zračunaj naprej. Pomliš ešče moje neprijatele; ti si ne bole nedužen, kak jaz i tvoji neprijatelje so tudi ne hujši od mojih. Spominaj se z toga, odpusti vsakomi i jaz te blagoslovim.
Bojiš se kakše nesreče, jeli te kaj vmarja vu srci ? Zaviipaj se na mojo previdnost. Eti sam, pri tebi. Jeli maš kakšega človeka, ki te že več ne liibi tak, kak prvle ? Mrzh so do tebe postanoli, ogiblejo se te? Moli se za nje i jaz je nazaj pripelam k tebi, či de ti to na dušno zveličanje služilo.
Jeh mi nebi meo kaj veseloga povedati? Povej mi, naj bi se z tebom veselio. Povej mi, ka te je pred kratkim potolažilo, razveselilo ? Kakši obisk, kakša sreča, dober glas, ah si pa svoje skušnjave srečno premagao. Vse eto sem jaz pripravo tebi, pa za to ne bi bio zahvalen meni? Zmoh hvalodavno molitev. Zahval-nost novo dobroto pripravla, dobrotnik rad posluša, či se z njegovih dobrih del spominajo.
Jeh ne bi rad meni kaj znova obečao, oblubo? Znaš, da jaz vidim v globočino srca tvojega; liidi lehko znoriš, zapelaš, ali mene ne. Bodi tak raven, odkrit! Jeh si se že odločo, da boš se od one na greh nagibajoče prilike ogibao, ka tisto mesto, tisto peršono štera te je na greh nagibala, odstaviš, ka boš pazo na svoje oči, viiha, jezik ? ...
Jeli se ščeš pomiriti z onimi, ki so te razžalili?
Dobro je, sinek moj! Zdaj idi na svoje delo, boj miroven,, pokoren, ponižen, potrplivi; liibi prečisto bi. Devico Marijo, veje ona mati moja — liibi sv. Jožefa, imenskoga patrona i angela variivača svojega. — Viitro znova pridi i prinesi še toplejše srce. Viitro mo nove milosti i blagoslove meo za tebe.
Vi poznate denešnje čase, kak so žalostni. Prihajajmo zato-k euharističnomi Bogi vu Olt. Svestvi i pravimo: Zmožen Bog! Bodi ti naš Pomočnik. Daj nam mir vu naših dnevah, ar nega, nikoga, ki bi za nas marao, nego samo ti naš Bog. Prihaja jmo-večkrat k njegovomi oltarskomi tronuši i tam pred njim izlej-mo svoje žalosti. Pravimo z prorokom: naj iščejo hudobnjacje i grešnicje svojo pomoč, gdekoli ščejo, vu orožji, na trdnjavah, mi se pa ščemo vu Bogi, našemi Zveličiteli, razveseliti. Či nam vrejmen dopusti, — i komi ne bi dopustilo? pri jiitrašnjoj i večernoj molitvi se k njemi pomolim. Mimo cerkvi ne hodimo tak, da niti ne bi znali, što prebiva, što nas čaka tam. Liidje hodijo po svojem domačem deli, vklanjajo se sveckim ve-likašem, hodijo po igrah i zabavah, samo Krali vekov nemajo-časa služiti. Njegove cerkvi so zapuščene, on vu tabernakli zo-bstom čaka mohtve, vklanja, liidje so indri zaposleni, drii-gomi krali, krali krnice sliižijo. Jezuš nam zobstom ponuja večerjo svojega živoga tela i krvi, zobstom nam ponuja čest sin-stva božega, kralestvo nebeško, liidje raj driigim bolvanom služijo, lovijjo za egyptomske mesne lonce, lodijo se z vragom, ki njim obečava vse dobrote i bogastvo etoga sveta, te je pa, vrže vu gospodarsko krizo i naslediije, tak znate ešče kama? Ja kriza ne je ne samo na gospodarskom poli, nego še tudi vu človečih srcah. Zviin Boga nam nišče nede mogao pomagati, liidje kakšte se hvalijo z svojov modrostjov, še vsebole zavozla joto pereče pitanje.
Vraštvo pa na to občinsko svetovno i duševno stisko, je neto, ka bi mi povrgli, zapustili svojega vesmogočnega Pomočnika Jezuša, nego naj bi se vu teh stiskah vsebole njemi pridružili. Poiščite ga zato gori, gdakoli samo morete, pomolte se njemi, ne samo starci nego i tiidi ti mladina. Združite se z njim večkrat, starci, moški, ženske, dekline i mlačni dečki. Ve nas. on zagviišao: »Kakoli mo prosili vu njegovo mimeni, da nam, naj bi naša radost popolna bila.«
Pisma.
Dragi duhovni oča!
Pisali ste mi, dragi Mariiofil, naj vam naznanim vse, ka mi li žele duša. Bog vam povrni to dobroto. Mam jako veliko želo. Od vas znam, da ste teliko grešnikov povrnoh s svojimi predga-mi, s svojim spovedovanjom. Krasne duše prihajajo k meni, čiste kak nevtepeni sneg, goreče za božo čast kak poletno pold-nešnje sunce i z globokov zahvalnostjov priznavajo, da se »sta-romi Mariofili majo zahvaliti, da so najšli pot pravice.« Povejte mi, dragi duhovni oča, ka mi je za včiniti, ka dosta duš, pač vse ■diiše pripelam k Jezuši.	Vaš Theofil.
Predragi Theofil!
Gda sam tvoje pismo prečteo, so me skuze polejale. Vroče, zahvalne skuze so namočile tvoje sveto pismo. Ešče mokro sem je odneso v cerkev, poklekno pred tabernakl i pravo: »Dober Jezuš, zdaj že rad vmerjem. V čelom svojem dugom diihovni-škom živlenji sem molo, naj mi daš bar edno duhovniško dušo, ki bo iskala samo tebe i jedino tebe, večna hvala ti bodi, da si me posliihno i si mi dao dragoga simeka, Theofila. Usliši me i obdrži ga na toj dobroj, na to j jedinoj pravoj duhovniško j poti.« Tak sam molo, dragi Theofil. Ta molitev je odgovor na tvoje najlepše pitanje. Išči, sinek moj, samo . diiše, nikaj drugo. Išči svojo dušo, ka jo spopolniš, i z tov očiščenov diišov išči druge diiše. Samo diiše išči, nikaj driigo. Ne išči dohodkov, to žah Jezuša, ki je svojo božo reč dao, da nam vse da, če iščemo pred vsem bože kralestvo. Ne išči časti, ka bi bih liidje s tebov za-dovolni, ka bi ti v obraz povedali, ah ti za hrbtom gučali, ka si njim po voh. Ne išči bošega mesta, bodi zadovolen, šteroga ti da tvoj višešnji pastir. Ne žeh nikdar nikaj driigo ne v spoved-nici, ne v šoh, ne na predganici, kak samo i jedino božo čast, zveličanje duš pa te tvoj namen dostakrat ponovi pred Najsvetejšim oltarnim Svestvom v ponižnosti srca večkrat na den pri obiski. To je kliič, ki odpre bože Srce na smilenje do grešnikov, ešče na najbole proste tvoje reči. Ti si samo vrbova žveglica, glas, ki gene ž njov grešnike, je Jezušov. Sinek, Theofilek, ne išči driigo, samo diiše samo Jezuša .	Tvoj Mariofil.
Krščanski zakon.
Starišom.
Potreba sv. hišnoga zakona.
Sv. hišni zakon je boža ustanova, od Boga samoga določeno izbrano sredstvo za razširjenje in ohranitev človečega roda na
sveti, zato je naravno potreben i ga moremo vzeti i postaviti pod naravni zakon.
Vsaki človek ma pravico na sebe vzeti zakonski jarem, vstopiti v hišni zakon i si ustanoviti svojo lastno driižino. To pravico njemi da naravni zakon, pod šterim stoji sv. zakon.
S toga pa nikak ne sledi ,ka mora to pravico neobhodno vsaki človek tiidi niicati, to se pravi ,ka je po naravnom zakoni prisiljen vstopiti v zakonski stan. To je ne dužen včiniti, če nešče. Ma pravico, ah pravice je ne dužen se posliižiti, ar ga Bog na to ne sili. Bog je ne šteo na človeka navezati zakon i potom zakona na takše dužnosti, šterih on ne zmore, aH štere bi za njega in njegove razmere pretežke bile ah pa, ka ga Bog žele na viišišo stopnjo popolnosti zdignoti i bi ga to lejko zadrža, valo, ah ga Bog šče meti v driigom stani. (Pravimo devištvo, re-dovništvo, ah diihovniški stan.)
Spolna zdržnost i odpoved čistosti je za duhovno i telovno-zdravje i živlenje ne škodljiva, če se pa drži iz zvišenih namenov, je pred Bogom draga, prijetna i puna zasliiženja za nebesa.
Vstopiti v sv. hišni zakon, kakšteč je naravno sv. zakon potreben, nas vendar ne sili ni eden zakon, ne boži, ne človeči. Pravico ma vsaki, ah ne je dužen pravice se posliižiti. Vendar pa so slučaji, kda človek ma naravno dužnost vstopiti v zakon i to: a.) Če telovnega poželenja i nagnenja inači nemre premagati, »boše se je ženiti, kak goreti« pravi Apostol Paveo; b.) Če je što skleno zaročke in je potom teh dužen spuniti svojo dužnost; (pa ne vsakom slučaji), c.) Če driigomi včinjenoga. kvara, škode inači nemre popraviti. (Pravimo nezakonski oča).
»Krščanski navuk i živlenje."
Pod tem naslovom bomo na kratko i preprosto razlagali i podajali najpotrebnejše navuke sv. vere: Vse one resnice, štere nam kat. kršč. vera glasi, vse bože i cerkvene zapovedi, štere nam veleva zdržavati ,vse pomočke zveličanja, mohtev i svestva, potom šterih posvečujemo svojo dušo i živlenje. To je pred vsem drugim najpotrebnejše i najhasnovitejše, ar to so fundamenti večnoga zveličanja. I če je bilo kda potrebno navuke sv. vere glasiti, zagovarjati, tolmačiti itd. je to dnes stokrat potrebnejše, kda se vera telko napada, špota, preganja itd. Zato je potrebno to, ka smo katoličan je močni i trdni v svojoj veri. To pa bomo, če bomo svojo vero dobro poznali. I tomi velkomi cili, ka bi vsaki krščenik svojo vero dobro poznao i ešče boše i lepše po njej živo i tak z zgledom širo i glaso, zagovarjao i priporočao svojo sveto vero drugim, ščejo služiti reči, štere bomo pisali pod tem naslovom: »Krščanski navuk i živlenje«.
VPELAVANJE.
(Splošno od vere.)
1.
Kaj je vera?
»Vera« ali »Kat. kršč. vera«, pod tem imenom mi razmimo' i zaznameniijemo navkiipno vse resnice, istine, ki nam jih je Bog nazvesto i jih moramo vervati, vse bože i cerkvene zapovedi, štere moramo spunjavati, sv. svestva, mohtev, pobožne navade i pobožnosti, štere tak tesno spadajo k krščanskomi živlenji. Celo to skupnost zovemo vero v najširšem pomeni te reči. A to je bole zviineišnje, vdejstvovanje vere, to, ka vidimo i čiijemo.. Sv. vera to pa je nekaj notrašnjega, diihovnoga. I ka razmimo pod tem pojmom (rečjov) vera v diihi i resnici, istini?
Dijačka reč za vero je »rehgio« to telko zadene, kak vez ali vezati«. I ta reč nam nazvesti to, ka je vera v »diihi i resnici« to se pravi, ka pomeni vera v duhovnom smisli. Vera je tisto, ka nas veže. Koga i s kem? Človeka z Bogom i Boga s človekom. Vera je vezalo med Bogom i človekom. Potom vere se nam približa Bog, k nam, v nas i mi se vzdignemo k Bogi. Zveza med Bogom in liidmi se dovrši potom vere.
Kak nas teda vera veže z Bogom? Pravzaprav na tri načine: Potom spoznanja, potom liibavi i potom milosti bože.
a.)	Spoznanje je tisto, ka nas spravi v zvezo z driigov per-šonov. Dva človeka se poznata ... Ka jiva veže eden na drugoga Medsebojno spoznanje, to se pravi, to, ka se poznata. I to je tiidi prvo, ka nas veže i kak nas vera veže z Bogom, naimre potom spoznanja. Vera nas vči Boga spoznati, nam glasi Boga, večne resnice, potom šterih pridemo do spoznanja božega. I tak med nami i med Bogom nastane ravno potom spoznanja i spoznavanja medsebojna zveza ah »vez«, ki njoj pravimo vera. Jaz verjem v Boga ... I to je prva stopinja, prvi korak v veri, k Bogi.
b.	Liibav je druga vez, drugo vezalje, ki nas veže z drugimi. Dva sta si prijatela ... Zakaj ? Ka jiva veže v prijatelstvo, ka jiva združi je . .. Nesamo medsebojno spoznanje, ar se liidje tiidi poznajo, pa ešče so si ne prijateli, nego tii je nekaj drugo in mnogo več, tii je medsebojna liibav. Prijatela sta si, ar se liibita... Spoznanje Boga nas z Njim spravi v zvezo ali to je ešče ne vsa vez med nami i med Bogom, je ešče mnogo vekša i močnejša vez i ta je liibav. Liibim Boga... Liibav me ešče mnogo bole veže z Bogom, kak kakše-šteč spoznavanje Boga. Vera nam da liibav do Boga, ona jo hrani i goji v našem srci..
»Libite Boga s celoga svojega srca...« Liibav do Boga, to je •druga stopnja v veri, k Bogi.
c.) če nas spoznanje i liibav tesno vežeta z Bogom i sta tisto vezalje, štero človeče srce veže z Bogom i Boga s človekom, je milost boža tista vez med Bogom i človekom, ki ga ne samo veže, nego ga združi z njim popunoma. Tak kak pravi apostol Paveo: »Živem, ali ne več jaz, nego Kristuš žive v meni i jaz v njem.« To je ta tretja vez med človekom i Bogom, vez ali stanje posvečujoče milosti bože. I to nam da sveta vera. Vre-tina vseh milosti je v veri, ki je v Bogi.
Tak je »vera« v resnici »vez« med Bogom i človekom i člo-večanstvom. Potom vere, potom spoznanja, liibavi i potom milosti Bog pride k nam, med nas, v nas, ki nas veže, vodi k Bogi i ki nas podigne v naročje bože. Tak je vera tista, ki nas veže, vodi k Bogi i ki nas z Njim najtesnejše i iskrenejše združi. Brez vere mi nebi meli nikakše zveze z Bogom, ne spoznajo, ne liibavi i ešče menje pa združitve v milosti, ah v Oltarskom Svestvi.
Ka sledi, ali ka izvira iz te misli za naše živlenje? Če vze» memo vero, kak skupnost vseh razodetih resnic, božih i cerkvenih zapovedi, mohtev i svestev, skupnost razhčnih pobožnosti i krščanskih navad ah če jo vzememo v tom driigom, v duhovnom pomeni, ki je vez potom božega spoznavanja, liibavi i združitve v njegovoj milosti, vzemimo tak ah ovak, istina je, ka je vera najsvetejše, ka ima človek v svojem srci. Svete so resnice svete bože zapovedi, sveta so svestva i mohtev, na driigoj strani sveto je spoznanje Boga, ešče svetejše je liibiti Boga i najsvetejše je biti z njim z Večnim in Neskončno Svetim samim biti združeni. Tak moremo teda o veri misliti i čutiti, kak o najsve-tejšoj reči. Tak moramo tiidi gučati i tak tiidi živeti. Če je vera najsvetejša reč človeškoga srca, nam mora biti nedotek-njena, to je nema nišče pravice nam jo žaliti, kak tiidi mi ne smemo žahti vere, verskoga prepričanja drugih.
Vera je po svojoj naturi zvišena, sveta, boža, zato mora biti tiidi naše versko mišlenje i čutenje i naše versko prepričanje tiidi sveto!
2.
Od kod je vera?
Od kod je vera? ... Popi so jo gor najšli! To je istina, bi pritrdili lažhvci etomi sveti, ešče kakši krščenik tiidi. Dobro, če so jo popi vozvižali pa nam odgovorite: Šteri, kda i kde? Katoličanski duhovniki so samo od okoh 2000 let, odkda je Kristuš nastavo sv. Matercerkev i duhovniški stan. Zgodovina člo-večega roda pa nam svedoči, da je vera mnogo prle bila. Ne samo to, zgodovina nam svedoči, ka vero najdemo pri vseh narodaj
i v vseh časaj, to je, ka vera more biti tak stara, kak je stari človeči rod. No to pa je jasno, ka je neso popi gor najšli, pa so je ne oni nastavili.
Odked pa te je? Od popov ne! Liidje so si tiidi ne zmis-lili, i če so si jo zmislili, je ne prava vera, nego kriva. Odked pa je te prava vera i odked mora biti? Čisto jasno je zdravo j člo večoj pameti, ka sv. vera nemre biti človeško delo, nego bože. Človeška pamet, večnih božjih resnic ne bi mogla nikdar zvedeti za najsvetejšo volo božo, če nam Bog te ne bi pokazao v svojih 10 zapovedaj, mi nikdar ne bi mogli si niti misliti, ka je zveličanje i ka je potrebno za zveliičanje, ar to je nadnaravna reč, ki presega vse človeške moči, duševne i telovne, če nam Bog sam toga ne bi pokazao i naravnost podelo. Dokaz za to istino mamo v zgodovini. Pred Kristusom so liidje meh pamet, ništerni več, kak dnesden, i so jo tiidi niicalii, ništerni bole kak dnesden, so živeh velki modrijašje, kakti Aristoteles, Platon, Cicero itd. i so mislili i premišlavali resnice, ah neso mogli priti nikam s svojov človečov pametjov. I ka so nam oni zapisali za dokaz? To le: »Ne vemo in ne bomo znah. ..« To se pravi od Boga i od večnosti, človeča pamet ne ve i nikaj nemre znati. Zato se glasi naprej?« Z nebes mora nišče priti, ka nas navči.«
Zato vidite, ka je vera smo bože delo! I sv. Maticerkev nas to vči, ka je kat. kršč. vera delo bože i ka sv. vera sloni vsa na božem nazveščenji, ali razodetji. To se pravil: Ka je kat. kršč. vera nazveščena od Boga, ne so je liidje izmislili, niti popi nastavili, nego Bogsam jo je nazvesto, ai rzodeo. Zato piše sv. apostol Paveo: »Mnogokrat i na mnoge načine je Bog nekoč govorio očakom, prorokaj, zadnjič, te dneve po svojem Sini. (Hebr. I. 1.) I biblija nam svedoči, ka se je Bog nazveščavao očakom, Abrahami, Izaki, Jakobi i njegovim sinovom, sledkar Mozeši i prorokom, slednjič je pa poslao svojega edinoga Sina, ka dopuni bože nazveščenje, ka bi vsi liidje prišli do spoznanja božega i njegove liibavi i večnoga zveličanja.« »To pa je večno zveličanje, ka spoznajo Tebe i ki si ga poslao Jezuša Kristuša.«
Katohčanska vera stoji na božem nazveščenji, na razodetji. Zato naše sv. vere je ne izmislo nikakši človek, so je ne nastavili popi, je ne kakši navuk te ah one modroslovne šole, te ali one politične stranke, nego je boži navuk, ki ga je poslao na svet sam Bog, ka potom njega Boga spoznamo, liibimo, Njemi služimo i se tak večno zveličamo.
Če je sv. vera bože delo, mamo popolno sigurnost, ka je sv. vera resnična i pravilna. Ar Bog je sam svedok, ka je vse istinsko i pravilno, ka nam je razglaso i zapovedao. Bog nemre lagati, ne noriti, ne prekaniti. To je sigurnost, štero ma samo katohčanska vera i to zavolo toga, ka je naša vera nazveščena
ali razodeta od Boga. Če bi bila vera človeško delo, što bi nas -zasigurao pred zmotami, zablodami, šteri modrijaš, ali šteri vu-čiteo ?...
Če je sv. vera bože delo, ešče sledi iz toga to, ka se sv. vera nemre spreminjati. Resnice, zapovedi sv. vere so večne, kak je Bog večen! Nega na sveti moči i ne oblasti, ki bi mela pravico bože delo popravlati ali spreminjati, ar, ka je Bog liidem dao, je že dobro dao i dopunjeno, tak ka nede potrebno človeki božega dela krpati. Dvakrat dve je štiri, ostane štiri, kakšeč je nazadnjaško, ravnotak vera i verske resnice. (Nadaliivanje.)
Sveio pismo.
Izaiašovo prorokiivanje.
1. poglavje.
13.	Odsehmao mi ne nosite več praznoga dani. Kadilo mi je gnostiba. Mlajov i sobot i drugih osvetkov ne morem več trpeti, vaša spravišča so vsa falingasta.
14.	Vaši mlaji i vaši osvetki se mrzijo mojoj diiši, težavni so mi, teško je prenašam.
15.	Pa čeravno vtegiijete svoje roke, jaz li od vas obračam svoje oči; i čeravno povnožavate molitev, vas jaz li ne posliihnem; ar so vaše roke pune krvi.
16.	Mujte se, očistite se, hudobnost svojih misli spravite spred mojih oči, henjajte gor grešno delati.
17.	Včite se dobro delati, iščite pravico, zatiranomi pomagajte, siroti prisodite pravico, dovico branite.
18.	Zatem pridite i pritožite se na mene, pravi Gospod. Če bi bili vaši grehi kak škerlat, bodo beli kak sneg; i če bi bili rdeči kak kufer, bodo beli kak vuna.
19.	Če ste povolni i me poslušate, bodete dobrote dežele vživali.
20.	Če pa neščete i me k čemerom dražite, naj vas meč požre, ar so Gospodova viista govorila.
Razlaga.
Svetlo pove v gornji rečeh dober Bog po sv. Izaiaši proroki, da zaman molimo, zaman svetke držimo, zaman na njegove namene darujemo, če smo znotraj zamazani, to je če je v diiši smrten greh. V smrtnom grehi ne moremo nikaj Bodi dopadlivoga doprinesti. Pot k pokori je pa smilenost do bližnjega. Če čte-mo te pred več jezer leti oznanjene bože reči, se glasijo, kak da "bi je dober Bog ravno za denešnje pokvarjene čase glaso. Zato nas pa zovejo Kristušov namestnik vse k pokori.
Pri Don Boskovoj spovednici.
Gda prebiramo živlenje našega svetnika se ne moremo za--dosta načiiditi, kelko dela i skrbi je meo zmerom pri roki. Nego gda je trbelo iti v spovednico, je vse driigo pusto. Celih 46 let, kak dugo je količkaj mogeo, je bio vsaki hip na razpolago svojim v zavodi. Za dečke vsakše zajtro pred i med sv. mešov potem pa tudi večer. V soboto i pred kakšimi svetki je dostakrat spove-davao kesno v noč.
Tudi v najvekšoj zimi se je ne zbojao deset vor spovedo-vanja Dostakrat so ga vidili, da je prišeo večer ob desetih pa ob enajstih iz kapelice, se razmi, ešče brezi večerje. Tisto malo postane župice i prikiihe, ka je drugim ostalo, je tečno zavžio nato odiišeo počivat. Včasih pa se je zgodilo, da je bila obednica zaprta, kuhinja že zaklenjena, ar je kuhar na Don Boska poza-bio i odišeo spat. »No — se je Don Bosko sam sebi smejao — no, želodček moj, skoro vsaki večer ideš sit k počitki, zato pa zdaj lejko tak ostaneš. To ti ne bo škodilo. Viitro bova ešče bole brzniva.«
Gda je trbelo spovedavati dečke (gojence), je nikdar ne pravo, ka je truden ah ka me ne vtegne. Gospod Frančezija pripovedavle: »Eden večer smo ga sprevodni iz spovedniee gori v sobico. Skoro deset vor je spovedavao, zato je bio grozno trii-den. Pa ravno kak idemo se postavi pred nas eden gojenec i prosi Don Boska za spoved. Vsi se spogledamo i skoro nam je že na jeziki: »Ne zdaj, zajtra pridi!« Don Bosko se pa očetovsko nasmehne rekoč: »Le idi notri v mojo sobo pa bova opravila.«
Nikaj zato ne čiidnoga či je zavolo tak dugoga sedenja v spovednici bio potem ves potrt i zdelan. Tu se spomnimo na lii-beznivi prizor, šteri se je ednok ravno na Štefanovo zgodo v nje-govoj sobici. Na sveti večer pa na sveti den je bio skoro nepretrgoma v spovednici, ka je že več nikak ne mogeo. Malo nato kak pride iz spovedniee, sreča pet gojeneov, ki ga prosijo za spoved. Don Bosko jih povabi v svojo sobo. Spove prvoga, drii-goga, pri tretjem pa sladko zaspi. Gda je te video, ka je Don Bosko naslono glavo na njegovo ramo, je pomigno ovim, naj bodo mirni, ka se ne bi zbiido. Prviva dva sta se po štiraj vo splazila, ovi trije so pa mirno čakali. Za kakše pol vore je Don Bosko odpro oči, pogledao okoli sebe i pravo:
»Oh, siromački, što zna, kak dugo ste čakali!«
»Da ste pa h tak sladko spali, Don Bosko! Greh bi nam bio, či bi vas zbudili!«
»Pa itak bi me mogli.«
Tisti gojenec, pri išteroga spovedi je Don Bosko zaspao,. je kesnej djao: »Bom bar lejko pravo, ka je na mojoj rami počivala Don Boskova glava.«
Njegova resan apostolska gorečnost za spovedavanje se je pa ne stavila samo doma v zavodi. Deleč po okoliških farah je hodo pomagat, posebno za kakše tridnevnice, devetdnevnice i proščenja. Neštetokrat so ga zvali k vmirajočim, tudi ponoči.
Vnogim neznancom, s šterimi se je spiisto v pogovor, je-znao prihčno i liibeznivo namignoti, da bi bilo dobro, či bi si malo v dušnovest pogledali pa jo oprali. Na ednoj postaji, gda je čakao na vlak, je prišeo vkup z ništernimi bivšimi gojenci. Hitro je zapazo, ka so več ne tak vrh kak so bih nekda v zavodi, zato jih malo pograja. To jih je tak prešinilo, ka so naskori šli k spovedi.
Tu ešče omenimo edno reč. Don Bosko je bio stalen diišni pastir v turinskoj vozi. Vsaki tjeden je šo obiskat nesrečne voznike. Najraj se je dugo zadržavao med najbole nesrečnimi, to je, pri mladencaj, šteri so v cveti svojega živlenja bledeh v kmičnoj vozi zavolo kakšega hudodelstva. Dostakrat se je bridko razjokao nad njihovov nesrečov i trdokornostjov. Tak lepo je znao ž njimi ravnati, ka so se počasi strsnoli i lepo spovedali iz celoga živlenja.
Don Bosko je znao.
Konestabile Karol, Don Boskov prijatel, ma v svojih spominih to zapisano: »Ednok sam prišeo k Don Boski na obisk, pa sam ga najšeo, ka je ravno pregledavao beležnico, v šteroj je bilo napisano nekaj imen.«
»To, vidite«, mi je djao, »to so ništerni moji huncvotje, štere bi rad malo v red pobrao.«
»Kakšo kaštigo ste jim pa pripravili ?« sam ga pitao.
»Nikše«, je odgovoro. »Tak bom napravo. Te tu, vidite — i mi je pokazao ime — je med vsemi najbole bodikaj, nego v srci je dober. Med odmorom na dvorišči ga bom tak mimoidoč poiskao i pitao, či je zdrav. On bo, se zna, odgovoro, ka sčista dobro. Potem segnem malo bole globoko: »Pa si zaistino popu-noma zadovolen?« Najprle se malo preplaši, potem bo poveso oči i postao rdeči. Jaz ga bom pa znova liibeznivo pitao: »E, nekaj je pa h ne v redi. Či je že telo zdravo, je pa znabiti duša betežasta! ... Kak dugo si že ne bio pri spovedi !« — Za nekaj minut bo dečkec klečao pri spovednici. Prepričan sam, ka ne bom meo več neprilik z njim.«
Premišlavao sam Don Boskovo krotkost. Odkrio sam veliko skrivnost toga ponižnoga duhovnika. Kesnej v živlenji se me
je večkrat polastila velika žalost, gda sam vido, kak svet propada zavolo slabih liidi. Pri tem sam se pa spomnio na Don Boskove reči i včasi se mi je zbiidilo viipanje v lepšo bodočnost človeške družbe, dokeč njoj Bog pošila takše prenovitele kak je Don Bosko.«
Ešče eden dogodek vzememo iz Don Boskovoga živlenja. Pokaže nam, kak je resan on znao. Dogodek je sledeči. Ednok sta ga povabila na obed grof i grofica Kamburcano. Pri tom obedi je bio tudi nekši vpokojeni general. Jako duga leta se že nikaj ne brigao za svojo dušo. Don Bosko se je razgovarjao z grofom, z groficov pa tudi z generalom. Staroga vojaka je prevzela Don Boskova domačnost, priprosti pa tak moder razgovor, zato je pri odhodi stopo k Don Boski pa njemi pravo:
»Prosim, Don Bosko, povejte mi kakšno reč za spomin.«
»O, gospod general«, hitro pravi Don Bosko; »molite za mene, ka si rešim dušo!«
»Kak, jaz naj molim za ves, jaz? — Rajši mi dajte kakši dober tanač!«
»Mohte za mene«, odvrne znova Don Bosko. »Najbrž ste opazili, ka moji znanci mislijo, ka bom naskori postavleni na oltar, pa se motijo, ar ne vejo, ka sam grešnik. Zato vas prosim, bar vi mi pomagajte rešiti mojo dušo!«
General se je ešče brano pa proso za kakši drugi tanač. Don Bosko njemi nato pravi: »Gospod general, tiidi vi se pobrigajte, da rešite svojo dušo!«
»Don Bosko, hvala vam za te tanač. Bom molo za vas pa tiidi vi molte za mene!« — »O samo Don Bosko mi je znano dati odkritosrčno te tanač«, je kesnej pripovidavao.
General je ne odlašao popraviti svoje diišno stanje. Postao je goreči katoličan.
V Lurdu. Ob ograji.
77
Število diihovnikov Slovenske krajine.
Sveti Pavel pravi: Diihovnik je vzeti iz liidstva i postavleni za liidstvo. Zato si pa vsakši narod zgoji duhovnike, ki oprav-lajo zvišeno službo: da so sredniki med Bogom i njim. Tiidi slovenski narod je dao sv. Cerkvi dosta božih sliižbenikov. Lej-ko pa pravimo, da je tisti deo slovenskoga liidstva, ki žive v našoj Slovenskoj krajini, dao razmeroma jako lepo število duhovnikov. Naše liidstvo poštiije diihovnike i znabiti zato Bog zbudi med njim dosta duhovniških pozvanj. Duhovniki so pozvani, voditi vernike k Bogi i tiidi rešiti duše onih liidij, ki šče blodijo v kmici poganstva. Zato bi pač najlepše bilo, če bi vsaka far a dala tohko diihovnikov, kelko jih sama potrebuje za dušno pastirstvo i šče šteroga več, da bi jih bilo šče kaj za misijonsko delo. Kak je to v Slovenskoj krajini, bomo najlepše vidih, čo napravimo pregled živočih duhovnikov iz vseh far naših dveh. dekanij.
Dekanija Dolnja Lendava.
1.	Beltinci: svetni: Bahgač, Jerič, Herman, Perša; frančiškani: Vinkovič, Forjan, Knaus, Žalig; salezijanca Temhn i Šaruga; minorit Glavač; premonstratenec Sreš; vseh 12, bogo-slovcov 3.
2.	Bogojina: svetni: Varga Št., Varga Jož.. Berden, Ošlaj; salezijanci,: Horvat, Lovrenčič, Vogrin; frančiškani: Ošlaj, Halas, Varga, Horvat, vseh 11; bogoslovcov 3.
3.	Dobrovnik: nikaj; bogoslovcev 1.
4.	Dolnja Lendava: premostratenec: Tivadar, 1; bogosl. 2.
5.	Crensovci: svetni: Godina Ign., Halas, Horvat; salezija-nec Tornar, lazarist Godina J., vseh 5; bogoslovcov 2.
6.	Turnišče: svetni: Bakan J., Bakan Št., Kolenc, dr. Tornar, Vojkovič, Tivadar, Horvat; salezijanci: Cigiith, Radoha, Ščap, Tkalec, dr. Horvat; frančiškana: Žerdin, Gyorkdš, vseh 14; bogoslovcov 4.
Dekanija Murska Sobota.
1.	Sv. Benedikt: benediktinec dr. Kuhar, 1.
2.	Cankova: salezijanca: Pavel, Vogrinčič, 2.
3.	Sv. Jiirij: svetna: dr. Lenarčič, Holzedl; salezijanec Ge-der; 3; bogoslovec 1.
4.	Grad: svetni: Tuli, benediktinec: Sommer, lazarist: Čon-tala, 3; bogoslovec 1.
5.	Markovci: nikaj.
6.	Martjanci: svetni,: Kreps, 1; bogoslovec 1.
7.	Nedela (G. Petrovci): svetni: Picko, 1, bogoslovec 1.
8.	Pertoča: nikaj; bogoslovca 2.
9.	Sv. Sebeščan: salezijanec Kerec, 1.
10.	Murska Sobota: svetni: Slepecz, Bejek, Keresturi, Kuhar Iv., Faflik, Lejko; frančiškani: Minček, Veren, Kuhar; vseh:. 9; bogoslovcov 6.
11.	Tišina: svetni: dr. Rogač, Kuhar Iv., Klekl st., Klekl ml., Hauko; salezijanec: Diindek; dominikanec: dr. Ratnik; benediktinec: Piivar; premonstratenec: Serec; frančiškana: Žbiil, Kuhar; vseh 11; bogoslovcov 3.
12.	Vel. Dolenci: nikaj.
Pregled duhovnikov i bogoslovcov po obeh dekanijah.
D. Lendava		+	M.	Sobota	
Svetnih	18	+	16	:	34
franč.	10	+	5	—	15
salez.	11	+	5	=	16
lazar.	1	+	1	=	2
premonstr.	2	+	1	=	3
benedikt.			3	=	3
dominik.			1	= ■	1
minor.			1	=	1
vseh	43	+	32	—	75
Bogoslovci:					
svetni	13	+	13	=	26
salez.	3	+	2	-	5
kapuc.	17	+	15	=	32
Število katoličanov v Slovenskoj krajini je 70.000, tak pride približno na 1000 vernikov eden duhovnik. Zanimivo je tiidi, da je redovnih duhovnikov (41) več kak svetnih (34). To je znabiti potom, da so študirali v samostanskih šolah.
Lurško svetišče.
S vela	meša.
Zahval jen bodi,	Vsak trenutek
sveti boži Sin,	meša se daruje,
ki nam čudoviti	Bogi Očeti
zapusto si spomin.	se za nas žrtviije.
Na lesi si	Kristuš, Jagnje
za nas viseo, "	žrtviivano,
težo greha,	nam v daritvi je
nam vsem odvzeo.	za dušno hrano.
Devetnajst sto	Za sveto mešo,
preteklo že je let,	to skrivnost vehko,
odkar odrešo si,	spevamo Ti hvalo
Usmiljeni, ves svet.	vekomaj in diko.
V spomin pa vedni	Zato zahvaljen,
odrešitve naše,	sveti boži Sin,
nastavo si daritev	ki prieiidoviti
.svete meše.	si nam dao spomin.
Svetomir.
★
Cerkveni glasi.
Novo katolicansko vseučilišče podignejo v Quebeci v Canadi za An-:gleže, kakše majo že Francozi tu. Vseučilišče bodo vodili jezuiti.
Collegium orientale. Pred enim letom se je ustanovo v Mtincheni (Nemčija) zavod, gde se vzgajajo misijonari za Rusijo. Zavod se zove: Kolegium orientale. Lani je bilo v tom kolegiji do 15 bogoslovcov, ki i hodijo na miinchensko univerzo, da si pridobijo bogoslovno znanje. Litur-gično znanje (kak na priliko: pobožne vaje, cerkvena opravila itd.) pa dobijo doma v zavodi. Sv. mešo i drUge cerkvene pobožnosti se včijo po vzhodnom obredi (tak kak Rusi majo). Tej misijonarje do šli v Rusijo, kak hitro njim bo dovoljeno apoštolsko delovati med Rusi. V zavod sprejmejo najraj bogoslovce slovanske narodnosti, ar se ti najležej navčijo ruskoga jezika.
Vera v Sovjetskoj Rusiji. V Rusiji od lakote vmirajo duhovniki i verniki po temnicaj. Katoličane kak tudi drugoverce majo bolševiki za proti-državne. Luteranski pastor Kropp, tajnik luteranske verske zveze, šteri je proti bolševizmi, je naproso Ruzvelta, naj se potegne za luterane v Rusiji. Ruzvelt, predsednik Sev. Am. držav, je rejsan od Litvinova, zvun. ministra (bolševikov) dosegno, da bolševiki vse amerikanske državlane pri miri pustijo na njihovo vero gledoč.
Lukačov, črensovci 300, Antolin Jožef, Odranci 10, Haklin Veronika, 2ižki, iz Francije 12, Šernek Mariča, M. Polana 10, Klizma Alojz, trgovec, Tišina 20, Škafar Matjaš sluga okr. sodišča v Soboti 40, Zalaj Matjaš, šolski upraviteo v pokoji nabrao v Maribori 220, Hozjan Martin, Žižki, iz Francijo v zahvalo sv. Frančiški, ka ga je rešo nevarnosti smrtnoga greha 50, Virag Lena, Odranci, v zahvalo sv. Frančiški na doblenom dari 10, N. Odranci, naj se počasti sv. Anton 7, N. D. Bistrica 5, Na gosttivanji pri Gumilar Ivani v Radovcih nabrao Gumilar Janoš z ženov od Grada 64.50, Klajderman Marija, črensovci, iz Francije 15, Kohek Matjaš, Sr. Bistrica, v zahvalo 15, Lipič Martin, Gančani, iz Francije 10, t Plej Jožef, črensovci, 250, Grah Ilonka iz Francije 28.50, Mesarič Albina, G. Bistrica, iz Francije za srečno dopotiivanje 10, Horvat Štefan, Trnje, v zahvalo, ka stvar ozdravila, 5, Casar Kristina, Bogojina 180, Mencigar Franc, D. Slaveči, na čast sv. Frančiški i sv. Antoni, ka ga obvarjeta duševnih i telovnih nesreč, 25, na zlatom gostiivanji Kosednar Mihala v Korovcih nabrano 40, Gabor Franc, Tropovci, v zahvalo za posliihnjeno molitev, 25, čurič Treza, Trnje, v zahvalo 5, N. Srednja Bistrica, v zahvalo 10, Horvat Ana, M. Polana, iz Francije 30, Kerec Mihal iz Francije, naj se počasti sv. Frančišek 70, Raščan Gizela, žižki, prosi za zdravje moža 10, Stanko Ivan, čresovci 20, Balažic Ančika i Marta, Genterovci, iz Francije 18, Špilak Verona, žitkovci 100, Geder Jožef, Korovci, nabrao pri tretjerednikih 300, Gaber Emilija, Srdica, iz Francije 50, Raj Štefan, G. Bistrica 5, Kolbl Orša, Bratonoi, v dopunilo črepa 450, Hozjan Jula, Henkovci, iz Francije 8, V Soboti nabrala Horvat Marika iz Martinišča 343, Horvat Marija, Zagreb 25, v Ljubljani nabrano 1000, Posojilnica Križ:vci pri Ljutomeri 50, Bog povrni vsem obilno. — Odbor.
Cerkveni glasi.
Novi mariborski prošt. Papa Pij XI. so imenuvalii stolnoga dekana g. dr. M. Vrabera za stolnoga prošta lavantinskoga. Tiidi mi želemo novomi g. prošti: Bog Vam daj svoj blagoslov!
Proti preklinjanji i nedostojnomi guči je odločno nastopila policija v Spliti. Na velikih plakataj je razglasila po varaši, ka bo ostro kaštigala vsakoga, šteri bo po vulicaj preklinjao, nespodobno gučao ali se nespodobno obnašao. Tiidi pri nas bi bilo dobro te naslediivati.
Brezverec, znani izdajateo španskoga časopisa »E1 Ateo« J. Arpi, prvi boriteo španskih prostozidarov, je svojo zablodo prezvao i se spre-obrno. Prvle je bio Civilno zdani. Po spreobrnenji se je dao tiidi cerkveno zdati.
Ruski pušpeeje i duhovniki v Rimi. Lepo število ruskih piišpekov i duhovnikov v Rimi je delalo te dni pod vodstvom piišpeka Sloskana, duhovne vaje v jezuitskom kolegiji. Prijazni jezuiti so napravili v svojem kolegiji rusko-bizantinsko kapelico, v šteroj se daruje vsakše den sv. meša po vzhodnom obredi sv. Janoša. Molimo tiidi mi za spreobrnenje bratskoga ruskoga naroda.
švicarski guverner je postao benediktinski redovnik. Negdašnji guverner freiburškoga kantona (okraja), dr. Ernst Petrier, je položo te dni prve obliibe v benediktinskom kloštri na Francoskom. L. 1932. je stopo kak brat v klošter. Prvle je bio viceprezident švicarskoga parlamenta i eden najbole znamenitih voditelov švicarskoga javnoga živlenja. Zdaj šče služiti samo Bogi. Pri posvečenji so predlagali freiburški piišpek msgr. Besson
Dvanajst let že vodijo Petrovo barko papa Pij XI. 12. februara se je jako slovesno obsliiživala 12 letnica kronanja pape Piia XI. V corkvi sv. Petra v Rimi je bila slovesna sv. meša, pri šteroj so bili papa sami z
vsemi kardinali. Cerkev je bila nabito puna duhovščine i romarov. Spodobne slovesnosti so se vršile po čelom sveti.
»Veliki teden« je naslov knigi, štera je izišla okoli Viizma. V knigi so lepo obrazloženi obredi in molitve velkoga tjedna. Či ščemo resan iz dna diiše doživeti Kristušovo trplenje, smrt i vstajenje, nam pripomore ta knigica. Naroči se pri Družbi sv. Mohorja v Celji. Košta 20. dinarov.
Stanje nemškoga katoličanskoga tiska v Jugoslaviji. Ciravno izhaja v Jugoslaviji dosta nemškij listov ,med temi 5 dnevnikov, so katoličanski Nemci dosegmao nej meli svojega verskoga lista. Da bi se tomi pomen-kanji' opomoglo, so v Belgradi začnoli izdajati z dovoljenjom cerkvene in državne oblasti nemški verski list »St. Raphaelsblatt«, ki izide vse na 14 dni (Uprava: Beograd, Miloša Velikog 50).
Našim malim o Mali Tereziki. Ta knigica je bila lani .v Misijonskoj tiskarni v Grobljah vodana, gde se tudi naš »Marijikin ograček« štampa. Za deco jako lepa knigica. Košta pa samo 2.— Din. Jako primerna, da se deci kupi za spomin ob priliki prvoga svetoga obhajila. Priporočamo.
Bodi apostol! je naslov knige preč g. Franca Kolenca, nam vsem poznanoga duhovnika i pisatela. Tiskana je v Tiskarni sv. Cirila v Ma-ribori. Kniga se odavle po 4 Din. Lepo i vzpodbudno knigo priporočamo vsem, »ki so blage vole in gorečega srca.«
Prekesno je! Eedna ženska z Galicije na Polskom se je jako man-trala, da bi zaslužila sebi i deci vsakdenešnji kriih. Njeni mož je bio v Ameriki. V ednom pismi ga je prosila, či njoj more poslati kaj penez. Za kratek čas dobi pak od moža. žena odpre pak i najde v njem kratko pismo i v lepom remi kejp svojega moža. To naj bi bila kakša pomoč? To je odgovor na moje proseče pismo? Od čemerov vrže kejp v ogen.
Po ednom tjedni dobi pa pismo od moža. V pismi njoj piše, ka rad pomore svojoj držirti. Pa zavolo straha, ka bi što peneze vkrao — bilo je za časa inflacije — je djao 700 dolarov med reme v kejpi, šteroga njoj je prvle poslao.
Brez reči dene pismo v kraj. Takša žalost jo prime, ka spadne vkup, nato začne jokati i kričati. Ne si je mogla misliti kakši kvar si je vči-nila v svojih čemerih.
Dosta več vredno kak 700 dolarov, pa je nebeško plačilo, štero nam je vsem oblttbo Bog. Včasi ttidi mi obvupavamo v nevolaj. Dosta liidi vrže v takšem položaji vero v kraj; pri tom ne misli na to, ka zgubi s tem najdragži kinč: tu na zemli mir srca i na driigom sveti večno blaženstvo. Joj, njegovo spoznanje bo dosta bridkejše, kak žalost Polske ženske.
Knige za fermo. Vredništvo Marijinoga Lista je naročilo jako lepe molitvene knige za deco i botrino svojih naročnikov, ki so je želeli meti. Dobijo se v Soboti v starom Martinišči molitvene knige dr. Pečjaka, za šolsko deco:
»Pri Jezusu« po 9 Din. Za vekšo mladino se pa dobi »Večno življenje« z rdečov obrezov za 20 Din, z zlatov pa za 28 Din. Marijin List pokloni v vsako faro, gde bo fčrma ednomi siromaškomi deteti brezplačno molit-venik »Pri Jezusu«, štero priporoča duhovni pastir.
Na znanje vsem, ki mate kakši poseo v Soboti.
Na sv. Jožefa god so blagoslovih mil. g. č. kanonik Szlepecz Ivan staro Martiniče, Križova 4. Blagoslovili so jo, naj pod varstvom sv. Jožefa pomaga siromakom. V toj hiši odpremo najmre 29. aprila dobrodelno kUhnjo za naše delavce i vse liidi, ki v krčmo nemrejo. Tu dobijo za fal peneze dobro kmečko hrano. Do 10 viire pa se mora vsaki javiti, ki žče dobiti obed. Gda i kak dobijo siromacje brezplačno obed v toj hiši, razglasimo pri driigoj priliki. Ki more, naj to dobro delo smilenosti podpira z tistim blgoslovom, šteroga njemi je dober Bog dao na njegovo vrednost.	Dom sv. Frančiška v Soboti.