matajur UN ANNO DI IMPEGNO FECONDO novi OBISK V REZIJI IN SREČANJE Z ŽUPANOM H IL GIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR tednik Slovencev videmske pokrajine v dreSkem kamunu za veliko NUOČ... ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 29 (1310) Čedad, četrtek, 24. julija 2008 nas casopu tudi na -» spletni strani S www.novimatajur.it Slovenska manjšina in nova vlada FJK Kdaj se bo začel dialog z Deželo? Tri mesce obiune je že mimo, odkar so Renzo Tondo in desno-sredinska večina prevzeli vodstvo dežele Furlanije Julijske Krajine in še ni prišlo do nobenega uradnega stika z organizacijami slovenske manjšine. Če upoštevamo dejstvo, da nas ni niti omenil v svojih programskih izjavah je stvar zaskrbljujoča. Še več skrbi vzbuja dejstvo, da predsednik Tondo kaže po drugi strani precejšnjo občutljivost do manjšinske problematike, kot potrjuje tudi torkovo srečanje v Trstu z voditelji italijanske Unije. Da se zastopimo, mi smo zadovoljni za vsako pozornost do italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem, ker je to dobro za ves naš teritorij. Zdi se nam tudi pozitivno, da seje Dežela odločila za aktivnejšo politiko do nje v trenutku, ko zahteva od rimske vlade več pristojnosti na tem področju. Istočasno je seveda zanimivo tudi priznanje, ki gaje Tondo izrekel njeni dinamični vlogi v po- speševanju odnosov in že zlasti gospodarskega sodelovanja na območju nekdanje Jugoslavije. Postavlja pa se vprašanje, odkod in zakaj na drugi strani taka hladnost in dištanca do slovenske manjšine. Tudi mi smo takoj po izvolitvi nove deželne vlade, stopili v stik s pristojnim odbornikom z željo, da bi ga lahko srečali in mu predstavili specifiko Slovencev iz Furlanije, naše potrebe in projekte, skratka da bi začeli normalno dialo-girati. A še vedno čakamo na odgovor. Razumemo, da ko so prevzeli vodstvo dežele, so imeli polne roke dela. Tudi poletni čas ni verjetno najbolj primeren. A težko se je izogniti občutku, da smo o-troci manjšega boga in nas ne marajo. Predsednik Tondo je na srečanju s predstavniki italijanske manjšine napovedal sicer, da bodo septembra sklicali italijansko-slovensko komisijo. Takrat bomo razumeli, kaki časi se nam obljubljajo. 17. Mittelfest s pogledom v bodočnost Poklon umetnosti in kulturi, poklon veliki čedajski dramski igralki Adelaide Ristori, ki je v 19. stoletju zaslovela na mednarodnem prizorišču in seveda poklon Mit-telfestu. S temi besedami in nameni je čedajski župan Attilio Vuga v soboto 19. julija sočasno odprl prenovljen trg Foro Giulio Cesare, ki se Moni Ovadia na sobotni otvoritvi čedajskega festivala ponuja kot nov prireditveni prostor in letošnji 17. Mittelfest. Pod spomenikom umetnici, ki je bil postavljen ob začetku prejšnjega stoletja in nikoli uradno odprt zaradi vojnih dogodkov, so nato pred številnim občinstvom spregovorili direktor čedajskega festivala Moni Ovadia, predsednik Furio Honsell in deželni odbornik za kulturo Molinaro. Vsi so se zavzeli zato, da bi okrepili prireditev in ji dali nov zagon. beri na strani 7 La manifestazione itinerante toccherà i dieci comuni del nostro territorio Da oggi marionette e burattini nelle Valli Dal 24 al 30 luglio, con un'ideale dedica al grande scrittore Mario Rigoni Stern, recentemente scomparso, si apre la rassegna "Marionette e Burattini nelle Valli del Natisone” che tradizionalmente accompagna il festival di (Dividale. Sono 15 anni che si ripete questa manifestazione, una storica vetrina di produzioni italiane ed europee del teatro di figura e d'animazione che viene proposta dal Centro Teatro Animazione e Figura, con la direzione artistica di Roberto Piaggio e Antonella Carezzi. (Per il calendario vedi sul numero scorso). Oggi, giovedì 24 luglio, giornata inaugurale, il festival ospita la compagnia vincitrice del 2007, Arrivano dal mare, che, assieme al gruppo spagnolo Pa Sucat presenterà lo spettacolo "Pulcinella e la notte di San Giovanni" (ore 20.30 ad Azzi- da - S. Pietro al Natisone), dopo la cerimonia di consegna del Premio promosso dal Comune di S. Pietro al Natisone. Sempre oggi alle 17, a Torreano sarà la compagnia Oltre il ponte Teatro a 'tagliare il nastro' del festival, con lo spettacolo "Al paese di Pocapagha", mentre alle 19 a Costne di Grimacco sarà di scena una coproduzione italo-polacca, "Le avventure di Potpuszka". Mladi Tambours de Topolò, tle zdol pa nekateri glasbeniki, ki v saboto so zaigrat Suite in C E la Stazione rilancia con nuovi progetti in partenza La prima visione, per chi fosse giunto a Topolò nei giorni precedenti l'inizio della Postaja, poteva essere una sola: quella di Maksim Shentelev, architetto lettone e musicista e tante altre cose, di ritorno dai boschi dopo aver registrato ogni dettaglio inudibile all'orecchio umano (chi l'avrebbe pensato che il rumore amplificato di un formicaio è identico a quello di un torrente?). E' anche l'ultima immagine per me, lasciata Topolò, dove è rimasto solo Maksim, instancabile con i suoi micromicrofoni e sempre in cammino. La Stazione di Topolò chiude come al solito rilanciando, con progetti già in partenza per il 2009. La pioggia c'è stata ma fa parte del gioco, anzi, sarebbe ora di metterla nel programma degli eventi: “dopo il tramonto, nel diluvio, concerto di...”. Juljova hiša, la grande sede della Postaja, permette anche di dare un valore aggiunto a quelli che potrebbero sembrare degli intoppi, (m.m.) segue a pagina 6 Mladi Tambours de Topolò z velikim navdušenjem V nediejo seje zaključila 15. izvedba Postaje Topolove VENERDÌ 25 LUGLIO LUSEVERA [ Bardo ] 30A FESTA DEGLI EX EMIGRANTI ORE 19.30 - CHIESA SAN GIORGIO DI LUSEVERA IPAVEC - CHIABUDINI CONCERTO PER FISARMONICA E PIANO ORE 21 GRIGLIATA ARGENTINA ASAD0 CH0RIZ0 VACI0 ORE 21.30 GENJID0 bardoprogressivefolk ARBE GARBE folk skapunk furlàn CONCERTO “Teli naši mladi Tambours so zaries risto, kar nam stoji buj par sarcu. Drugi umetniki tuole lepuo zastopejo”, takuo je Moreno Miorelli predstavu, v saboto, v Topoluovem, nastop mladih Tambours de Topolò, nova generacija bobnarju, ki so bli začel samuo štier dni priet se učit kupe. Postaja Topoluove se je v nediejo končala s parvim iz-vaj anj em zvočnega sledu filma “Il Divo”. Zaigrala sta glasbenik Teho Teardo an violončelista Martina Bertoni. Daž ni utegnu ustaviti koncerta, napravli so ga v Juljovi hiši, ki je gostovala tud druge nastope an postaja nimar buj center dogodku Postaje. beri na strani 6 Četrtek, 24. julija 2008 2 100 tisoč evrov za prispevke našim občinam na osnovi zakona 27/2007 Prispevek dežele za vrednotenje režij anščine in drugih dialektov Med prvimi finančnimi ukrepi, ki jih je vlada Dežele Furlanije Julijske Krajine sprejela v okviru sprememb proračuna za leto 2008 je tudi prispevek v višini 100 tisoč evrov, namenjen varstvu režij anščine in drugih slovenskih narečij v Furlaniji. To izrecno vrednotenje naših krajevnih govorov sicer predvideva deželni za- kon 27/2007 o zaščiti slovenske manjšine. Prejšnja deželna uprava ni za to poglavje predvidela nikakršne finančne postavke, desno-sredinska vlada pa je poskrbela za to finansiranje, čeprav ni jasno odkod sredstva. Važno pa vsekakor je, da bodo uporabljena v korist tistih, ki se resno trudijo za vrednotenje nadiškega, ter- 3. radijska mreža Rai odprla svoja vrata društvom Tretja italijanska radijska mreža Rai daje na razpolago organizacijam in društvom v FJK, da se brezplačno predstavijo javnosti z desetminutnimi oddajami, ki bodo šle v eter od julija do septembra. Oddaj bo 38, nastopalo pa bo pičlih trinajst društev in med temi ni nobenega slovenskega, ki bi lahko nastopalo tudi v slovenskem (tako kot furlanskem) jeziku. Podatek je sporočil nadzorni odbor Corecom, ki ugotavlja da se bo možnosti oddaj v slovenščini posluževalo enkrat mesečno le tržaško esperantistično društvo. »Nujno je, da se vsaj večja društva, organizacije in ustanove v bodoče vendarle poslužujejo te dragocene priložnosti, da svoje delovanje in načrte predstavijo slovenski in širši publiki, ki sledi radijskim oddajam tretje deželne mreže Rai«, poziva deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. Vse potrebne informacije so na spletnem naslovu www.corecomfvg.it ali telefonsko na 040 3773971. skega in rezijanskega dialekta. V zvezi s tem prispevkom, je deželni svetnik SSk Igor Gabrovec objavil tiskovno noto, v kateri ugotavlja, “da že samo dejstvo, da so - jezikovne posebnosti - v videmski pokrajini obravnavane v okviru zakona za Slovence potrjuje nesporno znanstveno ugotovitev, da tu ne gre za neke nedefinirane govorice praslovanskega izvora, temveč, da tudi v Benečiji, v Reziji in v Kanalski dolini živijo Slovenci.” Gabrovec nadalje ugotavlja, da knjižna slovenščina ni nikoli “ogrožala” narečne govorice, “kar dokazujejo številne pobude in knjižne izdaje v beneških narečjih, ki sojih slovenske organizacije in ustanove priredile in izdale v vseh povojnih desetletjih, od učbenikov v režijanščini za jezikovne tečaje do samih časopisov Novi Matajur in Dom.” Gabrovec zaključuje svoje tiskovno sporočilo s kritiko na račun tistih deželnih političnih krogov “ki zaradi ozkih političnih ra-čunic že od nekdaj umetno ustvarjajo trenja med Slo- venci v videmski pokrajini in omalovažujejo vlogo vseh, ki so tudi v najtežjih časih branili slovensko kulturo, identiteto in ponos ljudi v Benečiji”. “Ukrep se mi zdi pozitiven, če ga bo dežela res namenila širjenju režijanščine, nadiškega in terskega dialekta” je komentiral nekdanji odbornik za kulturo Roberto Antonaz. “Moja ocena pa bo gotovo negativna, če bo deželna uprava izkoristila ta denar za netenje in podpihovanje razlik med Slovenci na Videnskem, Tržaškem in Goriškem”. Drugi ukrep, ki izhaja iz obveznosti iz zakona 27/07 in je namenjen slovenski manjšini, zadeva 180 tisoč evrov za deželni finančni sklad za Slovence. O namembnosti teh sredstev bo deželna vlada odločala v dogovoru in na predlog slovenske deželne posvetovalne komisije, ki nastaja prav v teh dnevih. V sredo 23. julija je namreč potekala na Deželi v Trstu skupščina slovenskih izvoljenih, ki so izvolili tri efektivne in tri nadomestne člane komisije, dva za vsako pokrajino. Pismo iz Rima Stojan Spetič Umberta Bossija poznam še iz senata, kjer sva skupaj sedela celih pet let. Odtlej ga imenujejo »senatur«, čeprav je ostalih 16 let presedel v Mon-tecitoriu. Bilje sramežljiv in zaprt, le včasih ga je zaneslo, da ga je moral predsednik Spadolini pokarati. Tokrat si je, kot minister rimske vlade, privoščil vulgarno gesto med igranjem državne himne. Napadel je tudi južnjaške profesorje, najbrž zato, ker so mu sina že drugič vrgli na maturi. Sledilo je splošno zgražanje. Seveda se tudi sam pridružujem grajam, čeprav ima on prav, ko trdi, da so besede italijanske himne anahronistične, na primer ko slišimo, da je »zmaga rimska sužnja«. Medtem je Silvio Berlusconi vesoljnemu svetu sporočil, da je Neapelj očistil smeti in da bo tja popeljal voditelje najbogatejših držav sveta z zasedanja G8, da to preverijo na lastne oči. Prijatelj, kije v Neaplju doma, mi je zagotovil, da so smeti pometli pod preprogo, vprašanje pa je še vedno pereče in nerešeno. Kaj si hočemo, Silvio je čarovnik v komuniciranju. Tako si je med tiskovno konferenco dovolil primerjati ministrico Maro Carfagno s sveto Mario Goretti, deklico iz rimske okolice, ki se je uprla posiljevalcu s krikom, da Bog tega noče in je obrambo svoje kreposti plačala z življenjem. Zlobni jeziki so takoj pojasnili, da so časnikarji kot vedno slabo razumeli in da je Silvio hotel reči »Mara Godetti«... Kakorkoli že, zaradi petelinjenja se je moral Silvio nekako spraviti z že- no Veronico, s katero sta minuli konec tedna preživela v vili na Sardiniji z vsemi sinovi in hčerami ter prvimi vnuki. Zanje je hišni gospodar postavil pravi luna park. Veronica pa je zanikala govorice, da se želi ločiti. Kar je gotovo res, saj je znano, da že sedaj živi ločeno od moža, želi pa rešiti problem lastnine, oziroma dedovanja, saj Berlusconi ni večen in nosi že 72 križev. Spor je zaradi tega, ker ima Silvio dve družini. S prvo ženo je imel dva otroka, z Veronico pa tri. Sklenil je, da lastnino po svoji smrti razdeli na dva dela, kar pomeni, da bi sin in hči iz prvega zakona prejela pol premoženja, ostali trije pa drugo polovico. Veronica pa baje zahteva enakopravno razdelitev: pet otrok, vsakemu petino. Kdove, ali jim bo kdo pomagal poiskati rešitev. V poletni vročini se rimski politiki čedalje bolj pogosto zatekajo k vedeževalcu Branku, ki je doma iz slovenske Istre in sedaj živi v Ciociariji, piše horoskope in redi koze. Obnovitvena dela, počitniški promet in zastoji Zaradi vse bolj naraščajočega cestnega prometa in ob hkratnem “hiranju” železnice so tisti, ki se vsak dan vozijo po glavnih slovenskih prometnicah, še posebno slabe volje. Soočajo se namreč z zastoji, ki so pogosto posledica vzdrževalnih in obnovitvenih del. Čeprav je bilo tudi pred letošnjo turistično sezono slišati, da na glavnih prometnicah v najbolj prometnih poletnih mesecih ne bo večjih vzdrževalnih in obnovitvenih del, je slika precej drugačna. Sodeč po Darsovem zemljevidu o-mrežja državnih cest je Slovenija pravzaprav eno samo cestno gradbišče. Na avtocestnem križu je namreč ta čas 12 gradbišč, dodatnih 20 pa na glavnih cestah prvega reda, med njimi tudi nekaj delnih in popolnih zapor. Še precej več dela so si cestarji naložili na regionalnih cestah prvega in drugega reda. Največ slabe volje seveda povzročajo skoraj vsakodnevni zastoji na najbolj prometnih cestah, kjer se med osebnimi avtomobili valijo tudi številni tovornjaki. Vozniki, ki se vsak dan vozijo po ljubljanski obvoznici, kije “padla” v vinjetni režim cestninjenja, bi se najbrž težko strinjali, da je ta nepogrešljiva prometna žila najmanj obremenjena julija in avgusta ob začetku obnovitvenih del na južnem delu avtocestnega obroča v smeri proti Primorski. Že v prvih dneh, ko je Dars zaradi obnove zaprl polovico ceste (dobre tri kilometre), so bili zastoji dolgi več kilometrov in so ohromili tudi promet, ki je prihajal iz štajerske smeri. Obnovitvena dela bodo zaradi spremenjene prometne ureditve in zoženja prometnih pasov vplivala na pretočnost prometa, priznavajo v državni avtocestni družbi, pri čemer pa so očitno pozabili na skokovito povečanje predvsem tranzitnega tovornega prometa na slovenskih cestah. Poleg številnih zastojev na najpomembnejših prometnicah si je Slovenija v lanskem ocenjevanju ce- stnih gradbišč, ki ga je opravilo 16 evropskih avtomobilističnih klubov, med njimi tudi slovenska AMZS, prislužila kar nekaj naj slabših ocen. Od 50 ocenjenih gradbišč na evropskih prometnicah jih je 13 dobilo zelo slabe ocene, med njimi sta se na drugo in tretje mesto črne liste uvrstili tudi dve slovenski. Pregledovalci gradbišč so med največje pomanjkljivosti zapisali pomanjkljivo varnostno opremo in naprave ter opozorila o preredko postavljenih obvestilih o meritvah hitrosti Z vedno večjimi prometnimi obremenitvami, staranjem zgrajenih avtocest in dograjevanjem avtocestnega omrežja raste tudi obseg potrebnih obnovitvenih del. Obnovitvena dela so zahtevnejša in obsežnejša vzdrževalna dela, ki se izvajajo periodično glede na stopnjo dotrajanosti ali poško-dovanosti vozišč in objektov ter glede na potrebo po izboljšanju njihovih promet-no-tehničnih lastnosti, njihove zaščite, varovanja okolja in varnosti prometa. Letnim načrtom razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2007 je bila skupna vrednost vseh obnovitvenih del in naložb v obstoječe avtocestno omrežje, ocenjena na 45,37 milijona evrov. Po napovedih najbolj kritična točka bo na južni ljubljanski obvoznici, kjer bo stanje prometa do konca avgusta blizu infarktu, čeprav so odgovorni na osnovi lanskih izkušenj prepričani, da je ta prometna žila prav v obeh glavnih prometnih mesecih najmanj obremenjena. Očitno se je pri tem pozabilo na dejstvo, da se promet na slovenskih cestah zadnje čase vsako leto poveča za najmanj desetino, in da se številni vozniki iz štajerske smeri proti morju peljejo prav po južni strani prestolnice. Sicer, tudi v drugih državah, začenši z Italijo, ne gre nič boljše. Gradbišča, kolone in večurna čakanja sodijo v poletno tradicijo (avtocestnega prometa, (r.p.) Il sindaco di Isola Klokočovnik ha stravinto Isola, ha stravinto Klokočovnik I cittadini di Isola, chiamati anticipatamente alle urne, domenica 20 luglio, in seguito alle dimissioni di 13 consiglieri su 23, hanno rinnovato la fiducia al sindaco uscente, il cardiochirurgo Tomislav Klokočovnik. Il suo partito “Izola je naša” è il primo partito e secondo i dati ancora non ufficiali si sarebbe aggiudicato 7 seggi. Secondo posto per i social-democratici, che ne avrebbero 5, 2 seggi alle liste Isolani e Mef. Sconfitta invece la lista “Slovenija je naša” del sindaco di Capodistria Boris Popovič che aveva condotto una campagna elettorale molto aggressiva, non priva di colpi bassi, e che era dato per uno dei favoriti. Avrebbe ottenuto solo due seggi. Le liste Zares, Ulivo, Izola zbudi se (Isola svegliati), Desus e Partito democratico avrebbero ottenuto ognuna 1 seggio. Bassa l’affluenza alle urne: 50,47%. Nuove assunzioni Il governo sloveno, a poco più di due mesi dalle elezioni politiche, ha deciso di affettuare 47 nuove assun- zioni. Si tratta di personale di grande qualità e professionalità, si sottolinea negli ambienti della maggioranza, messo alla prova durante i sei mesi di presidenza slovena dell’UE e scelto tra i circa 300 addetti, impiegati temporaneamente proprio per l’importante impegno internazionale. In 61 alle Olimpiadi La piccola Slovenia sarà rappresentata alle prossime Olimpiadi in Cina da 61 atleti, 41 uomini e 20 donne. Compresi staff tecnico ed ac- compagnatori, saranno 110 le persone che da Lubiana partiranno alla volta di Pechino. Guai ad alzare il gomito Nella notte tra domenica e lunedì, la polizia slovena ha fermato per guida in stato di ebbrezza e trattenuto una donna di 82 anni. L’anziana aveva provocato un incidente e nonostante il divieto della polizia proseguito nella guida. Finora è la più anziana “vittima” delle nuove misure introdotte in Slovenia. Viene fermato chi ha più di 0,80 grammi di alcool nel sangue oppure più di 0,38 milligrammi nell’alito, misurato con l’etilometro. La polizia può fermare e trattenere nella cosiddetta “stanza dove far passare la sbornia” anche chi rifiuta di sottoporsi alla verifica del tasso alcolico. L’addio ad un grande E’ morto all’età di 88 anni Zoran Kržišnik, critico d’arte e storico. E’ stato tra l’altro promotore ed organizzatore della Biennale di grafica di Lubiana e fino al 2000 uomo di punta della manifestazione che a partire dal 1955 ha aperto la Jugoslavia alla creazione artistica internazionale. Tra gli anni 1947 e 1986 Kržišnik è stato anche direttore della Moderna galerija di Lubiana. Ora è la volta di Sajeta Terzo appuntamento estivo musicale a Tolmino in località Sotočje. Dal 28 luglio al 2 agosto si terrà la nona edizione del Festival di musica, sperimentazioni e nuove espressioni artistiche, diretto da Miha Koyorog, che prevede anche molti concerti. Info: www.sajeta.org Kultura Srečanje vDrec “90 liet po te pervi vojski, eldje an dogodki”, tel je naslov, k’ društvo Kobilja glava je dalo srečanjam, kijihparpravja mie-sca luja an vošta, v katerih se bo gauorilo od Perve svetovne vojske gledane z očmi navadnih eldi: vsakdanjo življenje u trinčejah na liniji II armade, kuo so se obnašal’ sudati z eldmi, problemi izika, an takuo na- priej. Tel je program: v četertik 31. luja, na Solarjeh ob 20.00 uri bo gauoriu Marco Mantini o “Poteh mieru - Sentieri di pace”. Srečanja bojo še v četertik 7. vosta le ob 20.00 uri v oštariji par sv. Stuoblanke, kjer bo gauoriu Elpidio Ellero od Italijanskih vojaških oblastieh, civilne družbe an duhov-nikou v Benečiji, an v četertik 21. vošta na Solarjeh, kjer bo zaparu srečanja Gabriele Donato s konferenco: “V hišah eldi, vojska an notranja fronta”. Za viedet vic moreta klicat na n. 0432 729466 al pa pošljat e-mail na naslov: kobiljaglava@yahoo.it Michelina Lukcova na predstavitvi an dolzdol pa vsi, ki so guorili Nje želja je, de bi sparjel vsi ku an Šenk sviet besied, zbranih an napisanih, de se na zgube. An tuole posebno ti mladi, katerim želi, de bi pošpegali v podobo Nadiških dolin od ankrat, de bi “prebrali na glas besiede, ki so ble okuole korita u vasi ali piesmi u cierkvi, takuo, de bi zamerkali lepoto, duševno bogatijo tistih cajtu, kar bogatije sudu nie bluo”. Michelina Blažutič - Lukcova iz Sauodnje je liep Šenk nardila nje vasnjanom an vsiem našim dolinam z nje zadnjo knjigo, zadnje bukva, An sviet besied ... šenkanih - Un coro di parole, an tudi z liepim srečanjem v sauo-denjski šuoli 11. junija, ko je biu vaški senjan. Zbralo se je puno ljudi za poslušat nje besiede, za se varnit v cajte nje mladuosti, kadar so ble vasi pune judi an je bluo vse buj živuo, na momente usa-kdanjega življenja, ki so nam vsem skupne an tudi na spomine an emocije, ki so sa-muo nje. Kar jo potiska v telem svoje diele pa nie nostalgija, je želja pokazat nje ljubezan "p=Z?.~)£tJS ***■ •<*»? Šenkane besiede an naša odgovornost Predstavitev knjige Micheline Blasutig v Sauodnji do svoje zemlje, daržat živ spomin an grede vabilo vsakemu od nas k odgovornosti, naj naredimo kiek, de naš jezik ne umarje za nimar. Knjigo, ki jo je izdala za- druga Most iz Čedada, an nje avtorico sta pohvalila šindik Lorenzo Cernoia an Germano Cendou za Pro loco Vartača, predstavu pa jo je Riccardo Ruttar. Biblioteche, nasce a Cividale un progetto volto all’Europa Al polo storico-archivistico aderisce anche Ylvan Trinko La giunta comunale di Cividale ha approvato, ad inizio mese, una bozza di intesa tra il Comune, le Soprintendenze titolari della Harmonika v Tartiniju Do danes so italijanski harmonikaiji, ki so želeli pridobiti uradno priznano diplomo, morah polagati izpite v Castelfrancu Venetu, v Pesaru ah v Mantovi. V letošnjem letu je tržaški konservatorij Tartini odprl svoj 27. študijski program, in sicer program za harmoniko. Novi študentje se lahko vpišejo do 6. septembra, za prehod iz drugega konservatorija pa je rok 31. julij. Ob starih tečajih, ki jih danes imenujejo tradicionalne, ponuja “Tartini”, tržaški državni konservatorij, številne študijske programe, ki predvidevajo tako triletni dodiplomski kot dvoletni podiplomski študij, od harfe, bibhotekonomije in glasbene bibliografije, petja, kitare, klarineta, klavičembala in starih glasbil s tipkami, kompozicije, zborovske kompozicije in dirigiranja, kontrabasa, glasbene didaktike, fagota, kljunaste flavte, flavte, orgel, klavirja, saksofona, roga, tolkal, trobente, pozavne, violine, viole, violončela, orgel vse do jazza in novih tehnologij. biblioteca del Museo archeologico nazionale cittadino, la parrocchia di Santa Maria Assunta, la Fondazione De Claricini Dornpa-cher, la Fondazione Niccolò Canussio, la Somsi, il Circolo di cultura slovena “Ivan Trinko” e il Convitto Nazionale Paolo Diacono per favorire una sinergia tra le rispettive biblioteche nella prospettiva di dar vita ad un grande, unico polo storicoarchivistico e bibliografico-codicologico. Al progetto ha dunque aderito anche il circolo “Ivan Trinko”, che può contare su una biblioteca che conta oltre 7 mila volumi, attualmente catalogati con il sistema informatico sloveno Šolska knjižnica e collegata, in modo passivo, con la banca dati del sistema bibliografico sloveno COBISS da cui trae i dati per la catalogazione. L’iniziativa, il cui fine è la valorizzazione complessiva dei beni conservati dalle varie biblioteche esistenti in città, rientra nel quadro delle azioni previste dal piano di candidatura Unesco. Indagine congiunta sulle tre comunità linguistiche Si è svolto lunedì 14 luglio, presso la sede della Regione in via Sabbadini a Udine un incontro tra la Società Filologica Friulana, l’Istituto Sloveno di Ricerche e l’assessore regionale alle Identità Linguistiche Roberto Molinaro nel corso del quale sono stati presentati i risultati di un’indagine statistica commissionata dalla Regione (un campione di 3000 persone intervistate nel corso del 2007 nei comuni delle aree rispettivamente friulanofona, slo-venofona e germanofona) sul grado di soddisfazione dei cittadini nelle rispettive aree linguistiche del Friuli Venezia Giulia in merito alle normative di tutela. Come è stato ricordato nel corso della presenta- zione dei risultati da parte dei presidenti dei due istituti, Lorenzo Pelizzo (Filologica) e Milan Bufon (Slori), “è la prima volta che viene realizzata una indagine congiunta sulle tre comunità linguistiche regionali su un campione così ampio di intervistati”. A settembre sarà programmata una conferenza stampa nel corso del quale saranno presentati i risultati dell’indagine, risultati che successivamente saranno oggetto di pubblicazione. Infine l’assessore Molinaro ha garantito l’interesse della Regione a dare continuità a questa attività di ricerca sulla conoscenza della situazione delle minoranze linguistiche nelle rispettive aree di riferimento in Friuli Venezia Giulia. “Princ Kaspijan” v soboto v Bovcu Film so ga delno posneli na Bovškem Un altro bel traguardo per Ana Ligia Ha conseguito il master in Interpretazione fiautistica Film “Princ Kaspijan”, ki so ga lani poleti delno posneli na Bovškem, bodo premierno prikazali pod zvezdami 26. julija v Bovcu, redno bo v kinematografe prišel 30. julija. Pred dvema mesecema je v slovenščini izšla predzadnja knjiga v seriji zgodb o Narniji, Srebrni stol, kmalu pa je pričakovati še zadnjo knjigo iz serije, Zadnja bitka. Zgodbe iz Narnije sodijo med stebre klasične fantazijske literature za bralce vseh starosti. Odlikujejo jih drzna domišljija in brezčasne usode njihovih junakov. Avtor C.S. Lewis je napisal serijo sedmih fantazijskih romanov, v katere je vpletel tradicionalne krščanske teme, like in ideje iz grške in rimske mitologije ter starih britanskih in irskih pravljic. Doslej so v slovenščini izšle naslednje knjige: Čarovnikov nečak, Lev, čarovnica in omara, Konj in njegov fantič, Princ Kaspijan, Potovanje potepuške zarje (film po tej knjigi bo v kinematografih na ogled leta 2010), Srebrni stol, konec jeseni pa prihaja še Zadnja bitka. Ana Ligia assieme al padre Francisco ed alla madre Ana Maria Ana Ligia Mastruzzo, brava flautista argentina ma originaria, per parte di madre, delle Valli del Natisone, ha ottenuto un altro importante traguardo in campo musicale: mercoledì 16 luglio ha conseguito al conservatorio Tartini di Trieste la laurea di secondo livello in Interpretazione fiautistica con una tesi dedicata a Rainer Bischof e ad alcuni aspetti della sua poetica compositiva. Del compositore viennese è stato eseguito in prima assoluta il quartetto “Felice volto” per flauto, violino, violoncello e piano. Relatrice è stata l’insegnante di flauto Luisa Sello. La giornata, di per sé importante, ha avuto anche, per Ana Ligia, un sapore affettivo, visto che per l’occasione era accompagnata, ol- tre che da Giorgio e dalla sua famiglia, dai genitori giunti dall’Argentina. Ana Ligia, assieme alla madre Ana Maria Linares, originaria di Obenetto, e al padre Francisco Mastruzzo, di origini calabresi, ha fe- steggiato in serata, nella trattoria “Al Colovrat” di Clabuzzaro, oltre che l’ottenimento della laurea, anche i sessant’anni del padre. Ad Ana Ligia i complimenti anche da parte della nostra redazione. Aktualno La sede della scuola media di San Leonardo Agli interventi interessati Comunità montana e alcuni Comuni Messa a norma delle scuole, presto l’accordo con la Regione Su proposta dell'assessore per le Relazioni internazionali, comunitarie e autonomie locali Federica Seganti, nei giorni scorsi la Giunta regionale ha approvato tre bozze di accordo: due da stipulare tra la Regione e la Comunità montana del Friuli Occidentale, una con la Comunità montana del Torre, Natisone e Collio nonché con i Comuni di Atti-mis, Faedis, Lusevera, San Floriano del Collio, San Leonardo, San Pietro al Natisone e Tarcento. Tali accordi, che saranno sottoscritti dalla stessa Seganti, delegata dal Governo regionale con lo stesso provvedimento, riguardano la valorizzazione di percorsi ciclabili e interventi sull'edilizia scolastica. In particolare, la Comunità montana del Friuli Occidentale intende avviare la realizzazione di itinerari turistici per la valorizzazione dei siti complementari al percorso ciclabile sul territorio di competenza. La Comunità montana del Torre, Natisone e Collio e diverse amministrazioni comunali hanno invece formulato alla Regione la richiesta di interventi di messa a norma, manutenzione e ammodernamento di edifici scolastici situati ad Attimis, Faedis, Lusevera, San Floriano del Collio, San Leonardo, San Pietro al Natisone e Tarcento. Tale intervento riguarderà in particolare lavori per il rispetto delle norme antinfortunistiche, il superamento di barriere architettoniche, l'adeguamento dei servizi igienici, la messa a norma dell'impianto GPL, l’adeguamento antisismico, la coibentazione delle pareti, la realizzazione di impiantistica e l'adeguamento di interni e coperture. Enti locali, ripartiti oltre 5 milioni di euro Per consentire agli enti locali del Friuli Venezia Giulia di esercitare funzioni e compiti amministrativi in diversi campi (agricoltura, foreste, ambiente, energia, pianificazione territoriale ed urbanistica, mobilità, trasporto pubblico locale, cultura, sport) la Giunta regionale nella sua ultima seduta ha proposto la ripartizione tra Province, Comuni e Comunità montane di risorse complessive per circa 5 milioni 650mila euro. La deliberazione, approvata in via preliminare su indicazione dell'assessore alle autonomie locali, Federica Seganti, sarà sottoposta all'attenzione del Consiglio delle Autonomie locali prima dell'approvazione definitiva, previa informazione alla competente commissione del Consiglio regionale Federalizem, zakaj ne? Ko Umberto Bossi prične uporabljati težke besede na račun Rima, Italije, državne himne in podobno, pomeni, da je nemiren in se nečesa boji. Bossi se danes upravičeno boji, da bo njegov federalizem, to je osnovni cilj Lige, ponovno ostal med papirnatimi načrti. Razlog je preprost. Berlusconijeva kreatura, to je PDL, ki je pogoltnila Fini j evo AN in ima svoje odločilno jedro na jugu in na Siciliji, ni enotna glede federalizma. Načrta ne more sprejeti v devetih minutah in pol. Bossi, ki je odločilen partner vladne večine, pa ne more čakati na obljubljeni federalizem, kot smo Slovenci na globalni zaščitni zakon. Moje osebno mnenje pa je, da federalizem ne bi smel biti argument, ki skrbi samo desnico. Ne vidim nobenega razloga, zakaj bi decentralizacija Italije in določen federalizem ne smel zanimati levice in reformistov. Ne vidim zakaj, bi se morale vse poti zavozlati v Rimu. Prejšnji predsednik deželne vlade Furlanije Julijske krajine Illy je pričel uvajati elemente federalizma. S Prodijem se je domenil, da bi del davkov na pokojnine ostal v deželi, namesto, da bi se vračal preko Rima. V sami deželi je Illy želel povečati pristojnosti in odgovornosti posameznih občinskih uprav. Predvsem pa je Illyjeva vlada bila pobudnica osnutka novega deželnega statuta, ki je krepil pristojnosti Dežele, povečal je vlogo manjšin, širil je vlogo Dežele tudi v odnosu do sosednjih držav, upošteval je mnenje Dežele glede nekaterih zakonov itd. Giovedì 10 luglio si è svolto l’annuale pellegrinaggio, organizzato dall’Anpi di Lu-cinico e Piedimonte a Rovt sul monte Blegoš nei pressi di Škofija Loka dove sono sepolti 28 garibaldini della Brigata “Gramsci” caduti nel corso dei violenti combattimenti del marzo 1945. Tra di loro spicca la figura del ci-vidalese Manfredi Mazzocca “Tordo”, Medaglia d’Oro al Valor Militare (in onore del quale sono intitolati anche i giardini di Piazza Resistenza della città ducale). Alla cerimonia hanno partecipato le delegazioni del-l’Anpi di Lucinico, Piedi-monte, Gorizia e dell’Anpi di Cividale, rappresentata dal partigiano Zorzenone Valter “Vipera” e da Marcolini Provenza Luciano. La comitiva è stata accolta dal sindaco di Škofij a Loka Igor Draksler e dalla vicesindaco Mirjam Jan-Blažič, nonché dalle locali rappresentanze dei partigiani sloveni. Lo Annuale appuntamento dell’Anpi presso Škofija Loka Sul monte Blegoš per ricordare i garibaldini caduti nel 1945 Zanimivo je, da so v parlamentami komisiji za ustavna vprašanja odločno zavrnili predlagane statutarne spremembe prav člani iste koalicije, ki je v FJK podpirala Illyja. Jasen veto je postavil predsednik komisije Violante, pridružil se mu je strankarski tovariš iz naših logov Maran ter seveda deželni prvak AN Menia. Proti so se izrekli tudi pripadniki radikalne levice in vsi skupaj odvzeli Illyju močan argument. Mižali bi, ko ne bi videli, da je na severu Italije, predvsem pa v Lombardiji, Venetu in Furlaniji federalizem magična beseda z različnimi in hkrati odrešilnimi pomeni. Zapreti vrata temu vprašanju, pomeni odreči se številnim glasovom na severu. Obenem pomeni zavreči možnost, ki ni nujno negativna, konservativna, desta-bilizacijska in ne vem, kaj še. Razumem, da je za levo sredino težko sprejemljiv federalizem, ki bi zadržal vse davščine na severu ter ekonomsko in socialno za vedno razklal Italijo. Verjamem, da ni interes Demokratske stranke razstaviti državo na fevde. Prav tako niso sprejemljive ksenofobne in protie-vropske podmene določenega federalizma. To pa še ne pomeni, da ne obstojajo federalistične oblike, ki ohranjajo čvrste državne okvire in vsedržavno solidarnost. Predlog o senatu dežel je sprejemljiv, saj je v Italiji preveč parlamentarcev, kise ukvarjajo z istimi vprašanji in samo zaustavljajo zakonske procedure. Vrsta sprememb, začenši z volilnim zakonom, bi morala ljudem omogočiti, da izbirajo predstavnike z glasom in torej take, ki imajo vez s teritorijem. Danes se vse politične župe skuhajo v Rimu. Ne bi bil škandal decentralizacija birokracije in seveda pristojnosti dežel. Tudi razumen davčni federalizem bi bil za Italijo koristen. Ne moremo si prikrivati dejstva, da v resnici že obstajajo razlike med severom in jugom. Vsak turist lahko opazi, daje na jugu več tolerance kot na severu, čeprav so za večino Italijanov davki zlo. Večja samostojnost z upravljanjem resurzov bi morda zvišala raven odgovornosti. Krajevne javne uprave bi imele manj možnosti, da zvračajo krivde za vse na Rim in še kakšno prednost bi našli. Nisem ekspert, ne zagovarjam federalizma s čudnimi predznaki, ne razumem pa, zakaj ne bi ta argument postal pomemben tudi v razpravah, načrtih in programih reformistov in levice. Države z manjšim nacional-centralističnim nabojem se mi zdijo prikladnejše evropski integraciji, kot strogo centripetalne oblike. Evropa pa je v globalnem svetu za nas edina resnična šansa. Federalizem ni skregan z Evropo, kot to menijo skrajni ligaši. Ni torej razlogov, da bi nanj gledali z nezaupanjem, ko pa si ga velik del državljanov želi. spirito di cordialità e amicizia che lega le associazioni combattentistiche e le autorità civili dei due popoli (alla cerimonia era presente anche il presidente della Provincia di Gorizia Enrico Gherghetta), è stato suggellato dal dono del libro contenente le risultanze della Relazione della Commissione mista storico-culturale italo-slovena, dal ricco spuntino offerto dalla municipalità di Škofija Loka e dalla consegna di una targa da parte delle Anpi goriziane a significare il ringraziamento per la cura con la quale vengono conservati i monumenti che ricordano i partigiani italiani caduti in terra slovena. L’amministrazione comunale di Cividale, per diretto interessamento del sindaco Attilio Vuga, ha inviato una corona da deporre sul cippo che ricorda “Tordo”. I ’ *tini um ----- LANri intornia Domenica 13 luglio 2008 è scomparso a Udine Pieluigi Visintin, aveva 61 anni. E’ stato il primo curatore di questa rubrica, che ha seguito con la sua solita costanza e precisione, fino al forzato abbandono per cause di salute. Laureatosi in chimica, ha intrapreso la professione di insegnante di materie scientifiche e successivamente è stato autore di numerose pubblicazioni sulla storia par-tigiana. Appassionato di letteratura, di storia e di arte ricordiamo alcune delle sue opere maggiori: “Romano il Mancino e i Diavoli Rossi”, “I giorni del Cormòr”, un testo in forma di dramma teatrale sulle grandi lotte bracciantili avvenute nel 1950 nella Bassa Friulana, “Che il mondo intero attonito sta” un libro scritto insieme ad Alessandra Kersevan su Giuseppe No-gara, l’arcivescovo di Udine collaborazionista dei fascisti e di un altro libro sulle organizzazioni antesignane di Gladio e il loro intervento nelle elezioni del ‘48 nella nostra regione, dal titolo “Come si vincono le elezioni” (insieme con Faustino Naz-zi). E stato inoltre, negli anni Novanta, il direttore della collana di storia e politica “I quaderni del Picchio” della Kappa Vu. “Picchio” era divenuto il suo sopranome, per la tenacia e persistenza con le quali approfondiva la ricerca storica. Aveva una grande passione per la letteratura e per la lingua friulana, che lo spinse a tradurre autori latini e greci in friulano e a cimentarsi con la traduzione integrale, in collaborazione con Alessandro Carrozzo, della Odissea di Omero, l’opera a cui ha dedicato gran parte del suo tempo negli ultimi anni, un lavoro molto importante anche dal punto di vista filologico, oltre che linguistico. Fu anche curatore della mostra dell’artista An-giolino Filiputti, di cui per primo riscoprì le opere. Collaboratore attivo dell’ANPI di Udine, divenne membro del Comitato Provinciale, da cui fu costretto, per motivi di salute, a rassegnare le dimissioni. Planinci Tudi za cerkvico na vrhu Matajurja in kočo na Marsinski planini Prijatelji in helikopter na pomoč Planinski družini Zaloge hrane in pijače v shrambi Doma na Matajure so ponovno polne. Člani Planinske družine Benečija bodo še naprej vsem obiskovalcem, ki se čez vse leto ob sobotah in nedeljah iz dolin podajo na beneškega očaka, postregli s prijetnim toplim zatočiščem in slastnim obrokom. V torek, 17. junija je na vršnih pobočjih Matajurja potekala delavna akcija s pomočjo helikopterja. Zrakoplov je poleg koče Planinske družine s tovorom oskrbel še cer- kvico na vrhu Matajurja in planšarsko kočo na Marsinski planini. Helikopter družbe Elifriulia je s celotno ekipo v Benečijo priletel v popoldanskih urah. Na uglajeni površini ob cesti pod kočo Pelizzo pa je nanj, skupaj z že vsem razporejenim tovorom, čakala skupina članov Planinske družine Benečija in prijateljev Slovenskega planinskega društva iz Gorice. Skupaj z ekipo, ki spremlja delo helikopterja so poskrbeli, daje vse potekalo v najboljšem redu predvsem pri deli- katnem postopku privezovanja tovora na helikopter. Le-ta je v desetih poletih pred dom na Matajurju raztovoril petinosemdeset stotov hlodov, ob hrani in pijači pa še vreče cementa in vse potrebno za prihodnja obnovitvena dela fasade koče. V prihodnjih dneh so torej vsi, ki si želijo preživeti svoj dopust v naravi in svežem zraku in želijo po svojih močeh pomagati klati polena, toplo vabljeni v kočo na Matajur. VaS Triglavski narodni park ob 150. letnici njegovega rojstva V spomin na Juliusa Kugyja Pred 150 leti seje rodil Julius Kugy, ki velja za "odkritelja" Julijskih Alp. V Informacijskem središču Triglavskega narodnega parka (TNP) v Trenti so mu posvetili celoten konec tedna. V nedeljo je potekala spominska slovesnost, v soboto zvečer pa so v informacijskem središču TNP Dom Trenta predvajali odlomke iz filma Kugy, Scabiosa Trenta režiserja Marjana Cigliča. Pesnik in pisatelj Kugy je znan po svoji ljubezni do alpinizma. Tudi ta del njegovega življenja je bil prikazan na nedeljski osrednji spominski prireditvi. Rdeča nit prireditve je bila Kugyevo življenje in delo, s poudarkom na njegovi ljubezni do Trente in Julijskih Alp. To prireditev so pripravili skupaj z občino Bovec in Meddruštvenim odborom Posočje pri Planinski zvezi Slovenije. V nedeljo se je pri Ku- gyevemu spomeniku ob cesti na Vršič v Trenti, ki ga je Planinska zveza Slovenije (PZS) postavila ob svoji 60-letnici, odvila krajša slovesnost, po kateri so se udele- ženci lahko pridružili vodnikom TNP na krajšem sprehodu po Soški poti. Ta velja za najstarejšo pot v parku, povezuje pa naravnih vrednot in kulturne dediščine v dolini Soče od izvir proti Bovcu. Sicer pa je 150-letnica rojstva Kugy a le ena izmed okroglih obletnic, kijih letos praznujejo slovenski planinci. Mineva namreč 230 let od prvega vzpona na Triglav in 200 let od takrat, ko je Valentin Stanič izmeril njegovo višino. Pred 150 leti pa se je rodil tudi velik ljubitelj gora Henrik Tuma. I---------------------------------------------------------------------- 1 V nedeljo, 20. julija ob 150. obletnici rojstva Juliusa Kugyja sta na pobudo odbora Julius Kugy, tržaška občina in pokrajina s finančno podporo Fundacije CRTrieste v tržaškem Ljudskem vrtu Muzio de Tom-masini odkrili njegov doprsni kip. I______________________________________________________________________ I Postaja T Jančar o Titu, Jugoslaviji, o vojni in novi Evropi V kulturni prilogi italijanskega dnevnika II Sole 24 Ore z dne 20. julija je Cristina Bat-tocletti objavila srečanje-intervju z Dragom Jančarjem, ko je pisatelj prišel na srečanje v Topolovo. V okviru Postaje je predstavil svoje Zapiske iz Schiavonie, ki so nastali lani, ko se je slovenski pisatelj za več dni zaustavil v Benečiji v okviru projekta Koderjana. Članek poroča o Postaji Topolove, o novem ozračju, kije sledilo padcu meje med Italijo in Slovenijo, o slovenski prisotnosti v Benečiji ter o sami Postaji, ki se je z leti razvila v mednarodno umetniško srečanje. Avtorica primerja sedanjost s časom trde meje, graničarjev in Gladia in se seveda odloča za sedanjost. Intervju z Jančarjem, kije bralcem II Sole 24 Ore poznan avtor, pa seje dotaknil predvsem bivše Jugoslavije, balkanske vojne in pojava, ko mnogi mladi z nostalgijo mislijo na nekdanjo Jugoslavijo. Kdor pozna življenjepis Draga Jančarja, kije letos dopolnil 60 let, ve, da je bil proti režimu že za časa Jugoslavije. Zaradi svojega novinarskega pisanja je bil leta 1974 aretiran za tri mesece, nato pa je moral služiti vojaški rok v kazenskem bataljonu v Srbiji (ni bilo enostavno). Nato je imel probleme s službo in z objavami svojih pisateljskih del, saj se je posvetil pisateljevanju. Resnici na ljubo je nato pomembnejša dela objavil že za časa Jugoslavije in postal znan avtor pod režimom. V Sloveniji in Jugoslaviji so mnogi disidentski intelektualci vendarle objavljali svoja dela, čeprav niso imeli besede izven literarne govorice, ki je “dajala glas” tudi politični opoziciji. Kot zapisano, pa je v Topolovem Jančar jasno povedal, daje sovražil Tita, do bivše Jugoslavije pa je nihal med ljubeznijo in so- sud dalla chiesa di Topolò. La voce di Antonella che “guarda al dissolversi di un paesaggio”; quella di Gian Luca Favetto nel suo peregrinare tra le proprie radici da qui allTndocina. E ancora i doni, come quelli portati da Jan Cvitkovič o da Teho Teardo con la doppia esecuzione (in Juljiova non ci stavano tutti) della colonna sonora de II Divo, dopo aver esplorato nei giorni precedenti le sonorità ambientali di Topolò per un progetto basato su quei suoni. E poi i sogni e la fantasia della Battaglia del Potok, della comunità ebraica svanita nel nulla e quelli decisamente più invasivi e rischiosi di Samir a Visoko, dove le montagne tentano di riciclarsi come piramidi pre-egizie. La piccola Stazione, per restare nel mondo dei sogni, si è ritrovata anche una intera pagina sul più importante inserto culturale italiano, il Domenicale del Sole 24ore, grazie a Drago Jančar che per il progetto Koderjana ha esplorato con la chiarezza da grande scrittore qual è la Schiavonia, risiedendo a Topolò nell'agosto del 2007. Ho citato solo alcune delle cose che il paese, formidabile come sempre, il vero protagonista, ha accolto, vedendo triplicare i suoi residenti, dando ristoro grazie all'Associazione Topolò-Topoluove e agli amici a coloro che, numerosissimi, si sono avventurati fino a Topolò, pur nell'incredi-bile scelta di festival e iniziative che impreziosiscono il mese di luglio. Per chi vuole saperne di più, basta sintonizzarsi su Teletopolò o avere tra le mani tre libri, stampati in questi giorni dalla Stazione, tre storie che sono un'unica storia, (m.m.) La visita dell’assessore regionale alla cultura Molinaro: “Pochi luoghi al mondo come questo” L’assessore regionale alla cultura Roberto Molinaro ha fatto visita, venerdì 18 luglio, alla Stazione di Topolò. Accompagnato dagli organizzatori e dal sindaco di Grimacco Canalaz, Molinaro ha avuto modo di conoscere la realtà del paese e la forte impronta che questo ha ricevuto, dal punto di vista culturale ma anche archi-tettonico, grazie alla Postaja. “Non è facile trovare nel mondo ed in questa regione - ha detto durante un intervento che ha preceduto uno degli appuntamenti in programma - luoghi come questo, dove l’incontro tra arte e paesaggio sembra così naturale. Siete riusciti a dimostrare che posti come questi, considerati al limite, possono diventare una straordinaria risorsa.” Molinaro ha anche aggiunto di aver riconosciuto, nelTesperienza della Stazione di Topolò, la presenza di un aspetto che in altre situazioni culturali manca: “Qui il luogo ispira la creazione, l’arte non viene realizzata altrove per poi veni- Tra “operazioni Fitzcarraldo” e l’arrivo di nuove generazioni Un bilancio dell’edizione della Stazione di Topolò appena conclusa Gianluca Favetto ha raccontato il suo ultimo romanzo assieme a Davide Casali e Paolo Bembi, sopra la sala d’aspetto che ha ospitato Ivan Crico, Marina Moretti e Stanka Hrastelj L'assessore regionale Roberto Molinaro a Topolò re mostrara qui.” Infine, Mo- polo i complimenti “per un linaro ha fatto agli organiz- traguardo che è una tappa.” zatori ed agli abitanti di To- (m.o.) dalla prima pagina Proprio casa Juljova è da quest'anno il baricentro di ciò che accade: casa - laboratorio, rifugio, luogo d'incontro, sala d'aspetto, auditorium interno ed esterno, centro telematico, stimolo per attività da realizzare non solo nel mese di luglio. La Juljova hiša, con i dipinti ancora freschi di Jan van der Ploeg al suo interno, è davvero la marcia in più. Quest'anno, come d'altra parte quasi tutti gli altri spazi del paese, ha accolto le riflessioni sui paesi, quelli che per noi sono paesi, cioè quelli con anche zero abitanti come la Ci-sgne di Mala Apokalipsa o l'istriana Abitanti, e quelli che di persone ne devono avere almeno seicento per dirsi “paesi”, come sostiene l'inventore della paesologia, l'irpino Franco Arminio; i paesi ai quali, sempre parole sue, non viene data la bandiera blu e nemmeno la bandiera verde ma “quelli della bandiera bianca, della resa, i paesi dello sfinimento”. E' stata, questa, la Stazione dell'antiretorica, del riflettere sui pregi ma anche sulle malattie della montagna tutta come ha ribadito Thierry Toscan, il protagonista de “Il vento fa il suo giro” e di come sia importante, direi vitale, per le piccole comunità aprirsi, accogliere, far circolare aria dentro le stanze, con i piedi sulla terra ma con lo sguardo che arriva fino in Nuova Zelanda. Le piccole comunità hanno un'arma benefica che i grossi centri non possono permettersi: possono essere avanguardia per progetti di vita, proprio per le ridotte dimensioni e l'omogeneità che fa la forza. Una opportunità formidabile per rilanciare un nuovo e sano modo di vivere, al passo con i tempi senza lo stress dei tempi, contemporaneo senza la distruzione delle origini, come suggeriscono in musica i BK evolution. Una piccola conquista topolonautica è stato il coinvolgimento dei ragazzi e delle ragazze nelle varie attività: una quindicina di adolescenti hanno vissuto la Postaja da dentro facendosi motore dei laboratori per percussioni dei futuri Tambours de Topolò: mani piene di vesciche, dita incerottate ma guai suggerire di smettere...! E ancora, per loro, la bella esperienza sui confini, quelli delle proprietà, quelli del proprio corpo e della propria testa, in forma di gio- co, con tre semplici gessetti. Topolò, con la sua secolare esperienza sull'argomento, si è anche fatto punto privilegiato per ascoltare i peccati del confine grazie a un Videoconfessionale e per gettare lo sguardo su confini bollenti come quello dell'ex Sahara Occidentale o quello inestricabile della striscia di Gaza grazie a persone che veicolano con l'arte il loro reale impegno in difesa di chi, oppresso, fatica nel trovare attenzione. E' stata anche la Postaja della seconda generazione. Era un bambino, Rocco, quando suo padre, Gianni Osgnach, costruiva la sua installazione per la prima Stazione di Topolò. Era un ragazzino Cian, quando affrontò con altri quattro il primo cantiere di percussioni. Quest'anno Rocco ha realizzato un suo progetto, Cian ha di- retto il corso per percussioni. E' di “seconda generazione” anche Cosimo, che ha disegnato un bestiario in diretta, sulle musiche di Cian, inventandolo dalle mappe catastali di Topolò, Brida, Slapovicco, Costne, Arbida. I ragazzi de Les Tambours de Topolò facevano la terza media al loro esordio in Postaja, quest'anno hanno dovuto anticipare il loro concerto al giorno inaugurale perché molti di loro in queste settimane si sono laureati: Les Docteurs de Topolò, insomma. Ma alla Stazione si è capito che anche l'età è un fattore relativo: chi pensa che sopra gli ottanta ci si possa definire “vecchi” ha dovuto ricredersi ascoltando Giacomo Scotti e se Scotti non fosse bastato c'è sempre Alfonso Trusgnach a dimostrare che la curiosità verso la vita e le altre persone è in grado di fermare il tempo; anche il tempo di Topolò, di 65 minuti variato rispetto all'obsoleto meridiano di Green-wich. L'operazione Fitzcarraldo (se l'intera Postaja già non lo fosse) di quest'anno è stata l'esecuzione della Suite in C, un capolavoro del minimalismo che richiede nello stesso tempo doti di improvvisatore e di esecutore. Antonio Della Marina e Michele Spanghero hanno raggruppato attorno a sé un ensemble di diciassette musicisti che senza volerlo rappresentavano buona parte dei generi mušicah, dalla classica alla popolar-tradizionale, dal free jazz allo ska al rock; da navigati professionisti come Massimo Falascone a Vida che frequenta la Glasbena di San Pietro, nessuno di loro si conosceva fino a pochi giorni prima, men che meno mai avevano suonato insieme (quella era la vera scommessa); con alcuni giorni di prove la Topolovska Minimalna Orkestra era bell'e pronta e con il risultato che si è potuto ascoltare. Molti gli ascolti legati allo sguardo, quest'anno: le voci della chiesa (il santuario di Marija Cel) che sta all'orizzonte guardando verso «Se qualcuno proponesse la pulizia etnica in una democrazia non accadrebbe nulla. In Italia il fascismo non tornerà» ■ «Ragazzi, con Tito era peggio» L'autore sloveno, ospite al Festival di Topolò. critica i nuoti nostalgici dell'ex-Yugoslavia: «Rimpiangono la normalità, ma allora non c’era libertà. Fu proprio quella dittatura a scatenare la carneficina balcanica» vraštvom. Z bolečino je opazoval (ne pasivno) njen krvav razkroj. Krivdo za balkansko morijo pripisuje pisatelj pomanjkanju demokracije in totalitarizmu. Miloševičevi načrti o Veliki Srbiji, teorija in praksa etničnih čistk, divji nacionalizmi so se po Jančarjevem mnenju udejanjili, ker je v Jugoslaviji vladal režim, ki ni do svojega konca dovoljeval politične in drugačne svobode. V demokratični državi, kot je npr. Italij a, j e nemogoče, da bi prišlo do ponovnega fašizma, saj je v demokraciji dovolj protistrupov proti takšnim perverznim oblikam totalitarne oblasti. V tem smislu Jančar razume nostalgijo mladih, ki pa nima realnih osnov. Tudi mlajši intelektualci, pravi pisatelj, niso doživeli tistih časov in ne vedo, kaj konkretno pomeni režim brez svobode. Jančar zavrača ideje edinstva in enotnosti in jih raje nadomešča s sodelovanjem in prijateljstvom. Kot dokončno rešitev balkanskih vozlov pa vidi Jančar v odpiranju držav bivše Jugoslavije Evropi in v evropski integraciji, v katero odločno verjame. II Sole 24 Ore je na isti strani objavil tudi odlomek iz Jančarjevih Zapiskov iz Schiavonie. •rum Mirno! — Mittelfest V soboto 19. julija pred veliko množico odprli 17. izvedbo čedajskega festivala Mittelfest, s pogledom v bodočnost in zasidran v večkulturni prostor Poklon umetnosti in kul- turi, poklon veliki čedajski dramski igralki Adelaide Ristori, ki je v 19. stoletju zaslovela na evropskem in svetovnem prizorišču in, seveda, poklon Mittelfestu. S temi besedami in nameni je čedajski župan Attilio Vuga v soboto 19. julija sočasno odprl prenovljen trg Foro Giulio Cesare, ki se ponuja kot nov prireditveni prostor in letošnji 17. Mittelfest. Pod spomenikom umetnici, ki je bil postavljen ob začetku prejšnjega stoletja in nikoli uradno odprt zaradi vojnih dogodkov, in pred veliko množico ljudi -med njimi čedajski poslanec Carlo Monai in senatorka Tamara Blažina deželni svetovalci Novelli, Pustetto in Brandolin - je umetniški vodja čedajskega festivala Moni Ovadia podčrtal pomen kulture še zlasti kot potrebno orodje za mlade generacije. Kultura ne pripada desnici ali levici, a je od vseh, je dejal Ovadia in nato odločno zanikal, da bi bil njegov odhod po petletnem vodenju prireditve odvisen od političnega preobrata na deželi. Zavzel seje zato, da bi dežela dala nov zagon če-dajskemu festivalu, kar bo najboljši dokaz, da “smo dobro sej ali “, je dejal in se nato zahvalil vsem, ki so Mittelfest snovali in ga podpirali, od prejšnjega direktorja Pressburgerja in Carla Incontrere do predsednika Illyja, ki mu je publika toplo zaploskala. Osrednja tema letošnjega festivala je čas in odnos do njega v trenutku, ko nas vse sili, da živimo v sedanjosti brez korenin in vsebine, brez pogleda vnaprej, kar bremeni še posebej mlade ljudi. Graditi čas torej pomeni ohranj ati zgodovinski spomin in obenem si prevzeti odgovornost za bodočnost, jo načrtovati in dela- Stevilna publika in predstavniki oblasti na otvoritvi Poetični koncert in potovanje po Balkanu ti zanjo. In to vsak od nas, kot je dejal predsednik Mit-telfesta Furio Honsell, kajti “globalizacija pomeni, da dejanje vsakega posameznika ima planetarno vrednost”. Svojemu klicu k odgovornosti je dodal vabilo mestu in vsem gledalcem, naj se prepustijo emocijam, ki jih ponujajo predstave, “najboljše med tistimi, ki nastajajo v novi Evropi.” Tukaj se gradi Evropa, je nadaljeval Honsell in navedel primer Slovenskega stalnega gledališča, ki na Mittelfestu predstavlja v slovenščini delo španskega avtorja v interpretaciji nemškega pisatelja in pesnika, s slovenskim ansamblom in polskim režiserjem. “Mittelfest je prireditev, ki se ji ne moremo in ne smemo odpovedati v deželi kot je naša, ki želi biti mesto srečevanja in prepletanja narodov, jezikov in kultur”, je nato dejal deželni odbornik za kulturo Roberto Molinaro. Moni Ovadia je utisnil močen pečat manifestaciji, ji dal vidljivost v mednarodnem okviru ter jo vsebinsko močno okarakte-riziral, je nadaljeval deželni odbornik, ki je poudaril Semiramida in njena sla po oblasti Babilonska kraljica Semi- vezana kot pes, trpi in vpije. Vanjo se zaljubi deželni vladar Menon, jo reši in tako se začne nasilna in neizprosna bitka Semiramide za oblast, katere prva žrtev je sam Menon, kasneje kralj Ninive, mesto katerega prevzame nekdanja sužnja in celo lasten sin, njen dvojnik, ki doživi isto usodo, zaprt v temi in privezan kot žival. Aktualna metafora o absolutni oblasti in njegovi nevarnosti, kot je dejal umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča Marko Sosič na predstavitvi, je težišče predstave Hči zraka, s katero se je SSG predstavilo na čedajskem festivalu. Gre za koprodukcijo z Mittelfestom, s tržaško manifestacijo Gledališče v gledališču in Primorskim poletnim festivalom, režijo je podpisal pa Poljak Janusz Kica. Avtor teksta je tiemški pisatelj in pesnik Hans Ma-gnus Enzenberger, ki je obdelal mitološko delo španskega avtorja Calderon De La Barca iz srede 17. stoletja. Delo je v verzih, kar mu daje posebno moč in kvaliteto, predstavlja poseben izziv za igralce. V glavni vlogi Semiramide je nastopila igralka Silva Čušin, ki je uprizorila tudi svoj dober dvojnik, sina. Kljub pozni uri in dejstvu, da je bila zaradi slabega vremena prenesena na ponedeljek, si je predstavo ogledalo lepo število ljudi. ramida je bila neznanega izvora, spočeta v nasilju in zaprta pod zemljo, kjer živi pri- Drug prizor iz predstave Hči Zraka različnost pogledov in u-smeritev, a je umetniškemu vodji priznal intelektualno poštenost. Izziv, ki ga ponuja tema festivala, je treba sprejeti, je dejal Molinaro. “Graditi čas namreč pomeni postaviti v ospredje človeka in njegovo odgovornost, brez katere ni prenove in razvoja. Vse to se na Mittelfestu udejanja z veliki umetniki in mnogimi mladimi ustvarjalci. Dežela sprejema ta izziv, saj sta kultura in ustvarjalnost tudi temelj kompetitivnosti in prihodnosti". Takoj zatem se je publika, potujoč po reki Donavi, znašla v prostoru srednje Evrope, v balkanskih zgodbah, kjer se prepletajo različnosti kultur in izrazov ter konflikti in vojne tragedije. Po knjigi novinarja in pisatelja Paola Rumiza “E’ Oriente” so namreč flavtistka Caterina Goriup in kitarist Fabio Cascioli ter igralka Barbara Polla ustvarili poetični koncert, na katerem so glasbeno potovanje po Balkanu dopolnjevali pripoved o srečanjih in izkušnjah v tej ranjeni zemlji ter skrbno izbrane podobe narave, mirnega toka reke, vzorci na tepihu in beli nagrobni bosanki kamni, (jn) Res velika množica ljudi se je v nedeljo zvečer zbrala pred čedajsko stolnico, da bi sledila posebnemu dogodku, vertikalnemu plesu na zvoniku. Stenske plesalke (wall dancers) Marianna Andrigo in Alessia Grillo, z glasbeno podlago (sax, loops in live elctronics) za katero je poskrbel Marco Castelli in koreografijo Wande Moretti, so ponudile izjemno eleganten balet, drzen in lahkoten, ki so mu dajali posebno moč in čar svetlobni efekti in bliski prihajajoče nevihte. 0 grdih sanjah in zaslepljenem umu Gledališka predstava, dokumentarni filmi, razstava in video dokumentarci Ena od rdečih niti letoš- njega Mittelfesta je spomin na psihiatra Franca Basaglia ob tridesetletnici sprejetja zakona 180, kije odprl vrata umobolnic in vrnil v družbo in k življenju duševne bolnike v Italiji. Temu je bil posvečen torkov program Mittelfesta tako v vzporednih manifestacijah Mittelimma-gini in Mittelincontri kot v gledališki predstavi “Lina, quella che fa brutti sogni” Massima Salvantija. Lina je v umobolnici že trideset let, mučijo jo grde sanje, ki so jih leta in leta zdravniki krotili z močnimi zdravili in tudi elektrošokom. Pojavi pa se zdravnik, ki odklanja take terapije in hoče priti zlu do dna z besedo, s tem, da razvozla klopčič travm, skritih V torkovem programu poklon psihiatru Francu Basagli bolečin, in potlačenih spominov. Kajti v izvoru bolezni je očitno zamolčana skrivnost. Najprej se mu Lina upre, nato pride na dan umor moškega, kije zlorabljal njeno mladoletno hčer. Predstava je vsa osredotočena na liku Line, ki jo igralka Fulvia Carotenuto mojstrsko posto- poma gradi in čeprav nima Linina zgodba (žal) nič nenavadnega ali nepričakovanega, ustvari močno emocijo in rastočo napetost. Poklon Basagli v torek 22. se je odprl z okroglo mizo v dvorani Somsi, na kateri so razpravljali o aktualnosti in nedorečenosti zakona 180. Le v istih prostorih je tudi fotografska razstava Claudia Erne o delu Basaglie v Trstu od leta 1971 do leta 1980, ko je umrl. Zvečer pa so vrteli dva filma na temo duševnih bolnikov, njihovih izkušenj v psihiatričnih bolnicah, a tudi o njihovem odnosu do umetnosti. Četrtek, 24. julija 2008 V glavni dvojni vlogi je igrala Silva Čušin (slike Luca D’Agostino) Week-end pieno di iniziative culturali nelle Valli del Natisone, venerdì 25 e sabato 26 luglio, grazie alla sinergia tra Pro Loco Nediške Doline-Valli del Natisone, il Mittelfest e la manifestazione “Marionette e burattini nelle Valli del Natisone”, che culminerà con la possibilità di visitare insieme con il grande musicista e attore Moni Ovadia (direttore artistico del Mittelfest) il sentiero degli artisti di Topolò, innovativa e ricchissima esposizione all’aperto permanente di opere di arte contemporanea. Si parte venerdì 25 luglio con un pomeriggio/serata imperdibile per gli amanti del teatro. Alle 16.30 a Pe-gliano (frazione di Pulfero sopra S. Giovanni d’Antro) andrà in scena “Lungo il fiume, tra gli alberi”, innovativa esperienza di passeggiata teatrale alla scoperta delle Valli del Natisone, con Giovanni Walter Coren e Michele Polo nell’ambito della manifestazione “Marionette e burattini nelle Valli del Natisone”, curata da Roberto Piaggio e Antonella Carezzi promossa dal Centro Teatro Animazione e Figure di Gorizia. Alle 20.30 nella grotta di S. Giovanni d’Antro (sempre in comune di Pulfero) andrà in scena la prima assoluta di “Storia filosofica dei secoli futuri. La tragicomica fantascienza di un garibaldino”, dal testo di Ippolito Nievo letto e commentato da Vanni e Antonio De Lucia. Si tratta di un testo di fantascienza e fantapolitica, così come si immaginò nel 1860, il giovane Ippolito Nievo, il nostro presente. A seguire, cena con gli attori Vanni e Antonio De Lucia presso il ristorante “Al Vescovo” di Pulfero, con piatti tipici delle Valli del Natisone. Sabato 26 luglio una intensa giornata di appuntamenti culturali accoglierà i visitatori nel comune di Gri-macco. Alle 10 a Topolò (vicino alla chiesa) inizio della passeggiata sul sentiero degli ar- puntamento assieme a loro per il terzo Kries della Lob- tano numerosi la prossima sarà datato 6 gennaio 2009 bia. E, chiaramente, vi aspet- estate! Un gruppo spontaneo di amici rawiva la festa del patrono Calcetto, chiosco e musica, per S. Pietro l’impegno dei Ragazzi della Lobbia Nato nel 2005 come spontaneo gruppo di amici, i “Ragazzi della Lobbia” giungono con successo al terzo anno di attività nell'ambito dei festeggiamenti paesani di San Pietro al Natisone. A piccoli passi i Ragazzi della Lobbia sono riusciti ad accogliere, per il secondo anno consecutivo, il torneo di calcetto delle frazioni “Memorial Zigil”, nonché a proporre nel loro Kiosko un evento musicale ospitando il gruppo Fandango, cover band di Ligabue. I ragazzi dunque ringraziano di cuore tutti coloro che hanno reso possibile questa brillante impresa e che nel corso degli anni hanno prò- mente la crescita del Kiosko. mosso e sostenuto attiva- Ricordano che il prossimo ap- Passeggiata con Ovadia, teatro e degustazioni con erbe Ricco programma tra Pegliano, Antro e Grimacco Sul sentiero degli artisti a Topolò 17.30, a Topolò, la compagnia “Tiriteri, teatro dell’innovazione”, presenterà “La luna e il topolino”, spettacolo nell’ambito della manifestazione “Marionette e burattini nella Valli del Natisone”. L’intensa giornata si chiuderà con lo spettacolo “Me-deculis: curarsi con le erbe”, che avrà un prologo alle 19.30 presso la Trattoria alla Posta di Clodig per una degustazione enogastrono-mica. Alle 20.30 partenza della passeggiata fino al borgo di Sverinaz (chi vuole può raggiungerlo autonomamente in auto) dove alle 21, in piazza, inizierà lo spettacolo, organizzato e ideato dall’associazione “Furclap” per la regia di Giovanni Floreali. Medeculis (in friulano significa autocura) rappresenta la medicina di un tempo, tramandata oralmente da una generazione all’altra, che a volte confinava con la “stregoneria” alla quale ci si affidava, mescolandola con la religiosità popolare. Toccava alle donne, generalmente, “farsi carico” dei problemi di salute della propria famiglia e di non far mai mancare in casa, a supporto delle “terapie profane”, quanto era divenuto “sacro” con la benedizione del sacerdote: l’acqua, l’olivo, le candele od altro. Informazioni e prenotazioni: tel. 0432/727975, cell. 338/1260311; e-mail segrete-ria@nediskedohne.it. tisti (che da Topolò raggiunge Passo Brieza, sul confine con la Slovenia) guidata dal grande attore e musicista Moni Ovadia. Tutti i dieci gli artisti invitati a creare un intervento su questo sentiero hanno preso parte a Stazione di To-polò-Postaja Topolove nelle edizioni trascorse, dal 1994 a oggi, realizzando, ognuno, uno o più delle centinaia di progetti direttamente ispi- rati al paese e alle sue molteplici peculiarità; questa è la condizione essenziale per essere “viaggiatori” della Stazione. I temi predominanti del sentiero sono il tempo e il suo trascorrere, il respiro corto, il suono, il riposo, il confine. A seguire, dopo un ristoro presso il chiosco di Topolò, si potrà scendere a Clodig per visitare il museo etnografico Ruttar. Alle Sverinaz. Sopra, l’interno della Grotta di S. Giovanni d’Antro Se že vie, de vsako lieto, drugo saboto luja, vasnjani iz Jagnjeda an njih parjatelji se srečajo za preživiet vsi kupe an liep, posedan dan. Jagnjed je mikana vas, kjer je ostalo malo vič ljudi... pa kar je kaka posebna par-ložnost, vas zaživi. V saboto 12. luja jih je bluo zaries pu-no, paršli so ku nimar vsi tisti, ki imajo tle njih koranine pa žive kje drugje, kajšan buj blizu, kajšan buj deleč, pa vsi z željo srečat paijatelje an va-snjane. Zbral so se par sveti maši, kije bla v cierkvi svetega Miklauža. Za telo par-ložnost so poskarbiel jo lepuo napravt tisti od asočjacjona “Amici di Iainich - Jaginski Zbral so se kupe vsi vasnjani V Jagnjedu posebna sabota parjatelji”. Sveto mašo jo je zmolu monsinjor Lorenzo Caucig, ki služe v Moggio Udinese, pa se je rodiu an preživeu puno liet svojega življenja pru v Jagnjedu. Praznik je šu napri, ku nimar, na Petarnielovim tnale. Bluo jih je vič ku 120! Vičerjo za vse so jo skuhal Teo, kije skarbeu za jedi z ribam, Marco, Gianni an Nicola, ki so pa pekli mesuo. Žene so poskarbiele za napravt vse druge dobruote. Potrudile so tudi, de vičerja je bla lepuo spejena do konca. Njih imena jih na moremo napisat, zak jih je bluo zaries puno... Jih muoramo pa posebno pohvalit an zavhalit! Sevieda, j aginski parj atelj i so poskarbiel tud’ za muziko an za ples takuo, de senjam je šu napri do drugega dneva! Vse lepuo, vse dobro.... vsi pa so bli žalostni, kar so za-viedel, de an velik parjateu tele vasi, fratei Oreste, puode iz Stare gore, an tuole pride reč, de zapusti tudi Jagnjed, za iti služit Bogu kam drugam... “Je an naš velik parjateu, je an naš človek, bo manjku vsiem nam. Vsi mu želmo, de kamar puode se ušafa dobro, troštamo pa se tudi, de ga bomo mogli srečat še puno, puno krat!”, so nam j al vasnjani iz Jagnjeda. r n Smo bli napisal, de društvo / asočjacjon Jaginski parjatelji skarbi za puno stvari, tudi za cierku svetega Miklavža. Smo bli tudi napisal, de so kupil novo štubo, zak tista, ki je bla, so jo bli ukradli. Nie bla štuba, je biu kip (statua)! Na zamierta, če smo se zgrešil! Četrtek, 24. julija 2008 Un saluto affettuso a frateI Oreste che lascia la comunità J Marco e Nicola han cucinato assieme ad altri per tutti i paesani Riceviamo e pubblichiamo Ci sono anche le Valli del Natisone! Dopo nove giorni il Messaggero Veneto ha scritto un trafiletto riguardo alla tempesta dell’8 luglio nelle Valli del Natisone (nella foto: Ponteacco). Forse ciò è stato fatto dopo una telefonata di protesta da parte di qualche valligiano. Anche il Novi Matajur ha pubblicato la notizia dopo otto giorni: purtroppo esce so- lo una volta la settimana, ma il Messaggero veneto no, esce giornalmente. Comunque noi ci siamo, e non solo per pagare tasse o durante le elezioni, ci siamo anche se dimenticati da Dio e dagli uomini. Grazie Novi Matajur per non darci solo le notizie negative riguardanti le nostre Valli. Sara Je zaries nimar buj riedko videt kope tle par nas, an kar kajšan jo runa, se tudi posname, se nardi fotografijo... Fotografijo jo je naredu tudi Paolo Caffi, kar gor mimo Špietra je zagledu Pia Specogna an njega sina Federica, ki sta se maltrala s sienam. Ne pa za ga “imbalat”, pač pa pru za ga diet v kopo. Pio se je navadu runat kope v Čarnimvarhu, kjer se je rodiu an preživeu mlade lieta. Seda, ki živi v Špietre, se nie pozabu, kakuo se jih diela an je navadu jih runat tudi sinu! CcHt r&e/> zte$d/ z/je/?Z*/ 858 Ték ma dayo ojà -11 - rn.Mi.i-, tist mòre ki - zuàt. Tist - kb zubì ojb - ai* - màtbr uidjxaii, ^kadwó ya-Jé-nawàdbt? 859 Kàrsam-mò devét-desét ljét, saii - mwóru xodìt petjàt po 860-svjète. Sàri - xodù po-Kràgskeii àiyu po - Kràèkeri àipn po-Tfstè zd-iivjèt. tàii me-sò-wjèl àipn me-sò-pvpejàl sàii-Polraàdo. 8Gi3ii tàn - w - gradišč nan-sò-dàl móògk rjédak, k e-bìw màio Imi -Y&st kù žOpa, an màio à* mdg *pòku kù-Y0jiri (ku-Yojbii); àrj 862 smo - Ya - rawórlb jjèst. An tà - s Polmàde sàm - pfšu damù YÓr - w 863 Mažarw61a. 3ri sdri-nalw6žu ài\-kbznénik pepóla, àg salica 864 - nàsu w - Óbdàt. Sàii-poteYnft Stir-sówde zàg. Ali sài^ - kilpù no-libico kròxa bobóveYa, ari s - tistiq - krfìxaij sar^ - §ù spè tjé 865 - u - Tfst. 3ri tàri ssii-stàw tiste ljéto. 3i\zàt sàra-pySù damò, 866njécaii-ušdfu nè ojb, nè màty. Àii kakwó móreii-tjet znàt-kì, kàr njésag-mù teYà, kf> ma - bìw - uèìw, tàko ku tìstr», kb inojó ojb - aq - màtr do-dwójst- tridesèt - Stirdesèt Ijèt, àq ua-znàjò mòre - bit še - màg, ku - 5st (ku - àst). *) 867 Smó - xodìl - prjet z - ojàn - ag - z - màtvjo. 868 Takwó, kb saij - jdii - povjèdu at, tiste tildi nje-nì>è, vjedò. 6. OcTpoTbi. (Witze). 889 Mólbmo pò - slovégsko, pridYO marnò pò - slovégsko, dotrino marnò pò-slovégsko, dawkè plajùjemo po-ldško, aii trudimó-sè po - slovégsko, dii pjànimo - se po - ldško, zawòj - teYà - kb Slovèg njémarao vina. 870 Kumàt majó màio sòwdu, njémajo kublaYÒ, zà* nebàsa «kupìt. 871 Te - bit - mjét dostb - sòwdu za* màSc »kupuàt. 872 Kurnàt na-mórbjo kupit nebòs, zak njémajo sòwdu. ') 878 Sàm-bi-Sù jiYràt* nacó »tii-Jàrte àii 83ii-zùbu sii - cvàncer; 3il kàr sam - pfSù damù pò - nojè spàt, e - blà jézna žčna, mé - vbYnàla wóii - s - pastéje, aii cjéw mjésac njé - Ywarila z - màno potlà. J) 874 Donàs sari - Sù kràwo mòst, àii ms-dàla no-cabàdo, ké-me - wfYla tjé - po - xljéve. 875 Tlà-pf-nàs à uawdda takwó Y^arit Yospwódag: jìra-Ywarmó «vi», ne «ònb». 876 Jìx-3 dostb Slavégu, kb-Ywarjó po-ldško, kb po-slovégsko nà-vjedó, ki Je-réjJ kéjSna besjéda. 877 Tànemsàk mó - bi - wzèw ucè, dii se - sma - tukla, kè mb-jbx -njétu- wfntt; 3-jàw, k mò-so-snjédb pòw-kopé send. MASAROLIS MAŽAROLA, 1873 Chi ha potuto godere degli insegnamenti del padre e della madre per lungo tempo, può sapere, ha imparato qualche cosa. Chi invece li ha persi da piccolo, chi può insegnargli a comportarsi, a vivere. Quando io avevo nove, dieci anni sono stato costretto ad andare a cercare la carità per il mondo. A Trieste mi hanno preso e mi hanno condotto a Palmanova dove ci davano da mangiare una polentina rada bollente come il fuoco e dovevamo mangiarla. Da Palmanova sono tornato a Ma-sarolis dove ho riempito un sacco di cenere e l’ho portato a vendere a Cividale: ho guadagnato quattro soldi. Con essi ho comprato del pane di fave e sono tornato a Trieste e lì sono rimasto per un anno, ma quando sono tornato a casa non ho più trovato i miei genitori. Preghiamo in sloveno, ascoltiamo la predica in sloveno, impariamo la dottrina in sloveno ci stanchiamo in sloveno. Ma... paghiamo i debiti in friulano, ci ubriachiamo anche in friulano perchè noi quassù non abbiamo vino. Non abbiamo soldi per comprarci il paradiso e ci vogliono molti soldi per comprarci le messe. Sono andato a giocare a carte ed ho perso un cvancer. Tornato a casa di notte, la moglie mi ha cacciato dal letto e non mi ha parlato per un mese. Oggi sono andato a mungere e la mucca mi ha dato un calcione che mi ha buttato in un angolo della stalla. Qui da noi c’è l’abitudine di dare del “voi” al cappellano in segno di rispetto e non usiamo il lei: “ou”: non si può! Qui ci sono degù sloveni che parlano in friulano ma ignorano cosa significhino alcune parole. Tanemsak mi ha rubato le pecore e ci siamo picchiati perchè non voleva restituirmele: diceva che gli avevano mangiato mezzo covone di fieno. (Traduzione Bruna Balloch) 10 \y Četrtek, 24. julija 2008 Per il giovane Michael successo nella categoria Esordienti Corsa in montagna, a Gubana il titolo regionale FIDAL A fianco la partenza degli Esordienti nella prova del Gortani a Paluzza, sopra il vincitore Michael Gubana del Gsa Pulfero, campione regionale della FIDAL, al termine della prova assieme al suo primo tifoso, il nonno Renzo La terza prova del trofeo Gortani di corsa in montagna, svoltasi domenica 11 luglio a Paluzza e valida per l’assegnazione dei titoli regionali FIDAL delle categorie giovanili, ha registrato il successo nella categoria Esordienti di Michael Gubana del Gruppo sportivo alpini Pulfero. Il giovane atleta di Pulfero, approdato di recente nel mondo podistico, ha confermato di essere il più forte nella sua categoria, conquistando il secondo successo consecutivo su altrettante uscite. Il nonno Renzo Birtig segue con entusiasmo il nipote, come faceva in passato quando i figli Cristian e Pa-trik giocavano a pallone. Peccato che Michael non abbia partecipato alla prima uscita del Gortani. Due i piazzamenti ottenuti per il Gs Natisone: dodicesima piazza per Giovanni Maria Cittaro e diciannovesima per Massimo Equitani. Nelle Esordienti femminili terzo gradino del podio per Francesca Gariup del Gs Natisone. Oliviero Musigh ha ottenuto il tredicesimo posto nella categoria Ragazzi. Nella categoria Cadetti sesto posto di Enrico Stulin, decimo Gabriele Gariup, dodicesimo Ruben Del Zotto, quindicesima posizione per Sebastiano Musigh nella categoria Cadetti. Negli Allievi quarto posto di Fabio lussa, quinto Emanuele Miani, decimo Ric- cardo Calderini. Alberto Catania è giunto settimo e Lorenzo Paussa nono nella categoria Junior maschile. Quarto posto per Erika Domeniš (Gsa Pulfero) e quinto per Erica Rumiz nelle Senior femminili. Nei Senior maschili dodicesimo Amedeo Sturam (Gsa Pulfero), quattordicesimo Raffaele Nardini, sedicesimo Filippo Pagavino, diciottesimo Mattia lussa. Un decimo posto è stato ottenuto da Francesca Rela- tivo negli Amatori femminile A. Quarantasettesima piazza invece per Nadir Causerò negli Amatori A. Tra gli Amatori B undicesimo Guido Costaperaria, tredicesimo Stefano Del Zotto (Gsa Pulfero), ventisettesimo Marco Musigh, trentatreesimo Stefano Paussa, trentasettesimo Gianni Iuri. Infine nella categoria Veterane quinta è giunta Ada Cappelli, nei Veterani ventunesimo posto per Antonino Corredig. Se non ci saranno delle clamorose defezioni all’ultimo istante, dopo le iscrizioni ai vari campionati, la Valnatisone disputerà anche nella prossima stagione il campionato di Prima categoria. Questo il verdetto che penalizza la società val-ligiana vincitrice del proprio girone dei play off per la Promozione. Il presidente Andrea Spe-cogna ed i suoi collaboratori hanno assorbito il colpo con filosofia. Piuttosto, i dirigenti sono preoccupati per la composizione dei gironi di Prima categoria che la FIGC regionale vorrebbe stravolgere, costringendo la squadra a costose trasferte. Pochissimi i movimenti in uscita per quanto riguarda i calciatori. In tre hanno lasciato le valli del Natisone: De Canio, Bottignolo e Valeri. A queste partenze la società ha contrapposto gli arrivi di Quercioli dal Capriva e di Petrello dalla Union ’91 e la conferma del valido difensore Pellizzari. Inoltre da Salvo defezioni dell’ultima ora disputerà il campionato di Prima categoria Valnatisone (per ora) penalizzata I In agosto ritoma l’appuntamento con il torneo Sly Volley Il Comitato festeggiamenti San Rocco e la Polisportiva San Leonardo organizzano per sabato 16 e domenica 17 agosto 2008 la sesta edizione del “Torneo Sly Volley” in ricordo dell’amico Silvano Bevilacqua. Il programma della manifestazione, che si terrà presso il campo sportivo di Mer-so di Sopra, prevede per la giornata di sabato il ritrovo alle 9. Alle 9.30 inizieran-no gli incontri della prima fase che, dopo l’intervallo previsto per la pausa pranzo, si concluderà nel pomeriggio. Domenica 17 si ricomincia a giocare alle 9. Alle 17.30 si terranno le finali per il terzo e quarto posto, seguite alle 18 dalle partite di finale. Ci saranno quindi le premiazioni. Le squadre saranno composte da un minimo di sei pallavolisti (minimo due donne in campo per squadra). Possono partecipare al torneo atleti di qualsiasi livello senza limiti al numero dei tesserati. Per le iscrizioni si può usare un vaglia postale intestato a: PLS x Sly Volley, Frazione Merso di Sotto, 40 - 33040 San Leonardo (Udine), quota di 10 euro a persona, fino al raggiungimento della trentaduesima squadra, farà fede la data del vaglia postale, oppure presso il gazebo “Sly Volley” presente ai principali tornei estivi della zona (quota 10 euro a persona), o ancora presso gli impianti sportivi di Merso di Sopra sabato 16 agosto (quota 12 euro a persona). Ai partecipanti verrà offerta una maglietta, due buoni pasta, acqua, servizi igenici, docce, ampio parcheggio, ampia area free camping, chioschi enogastro-nomici sempre aperti. Per ulteriori informazioni telefonate ad Elena 328 4650696, Andrea 328 0084003, Marco 348 7007774 o scrivete una e-mail a marco@pasmil.it. Il difensore Andrea Quercioli ritorna alla Valnatisone dopo la parentesi in Promozione con la squadra di Capriva segnalare il rientro del valido attaccante Giovanni Tropina dalla Union ’91. La politica intrapresa dalla società, quella di valorizzare i giovani del settore giovanile, proseguirà dunque anche nel prossimo campionato, con il riconfermato mister Ezio Castagnaviz a tenere le redini della squadra. Venerdì 25, alle ore 19, verrà presentata ufficialmente la nuova compagine sanpietrina. Novità per quanto riguarda la formazione degli Juniores Regionali con il ritorno di mister Pietro Dori- go che avrà a sua disposizione un buon numero di ragazzi: oltre a quelli rientrati dalla Forum Julii si aggiungono gli ex allievi di Azzurra, Moimacco, Valnatisone e Torreanese. Infine, la Valnatisone sarà al via della prossima stagione anche con una squadra nelle categorie Allievi Regionali, Giovanissimi Regionali, Giovanissimi Sperimentali ed Esordienti. Questi ultimi, in collaborazione con l’Audace, giocheranno e si alleneranno a San Leonardo. (p.c.) SPORT PO SLOVENSKO IZLOČITI NASPROTNIKA PRODOR tanta, la carica di presidente della U. S. Valnatisone. Nell’arco della sua lunga presidenza si è fatto benvolere, apprezzare e stimare da tutti, dirigenti, giocatori e sportivi che seguono la Valnatisone. In alcune circostanze, durante gli incontri della sua Valnatisone. Danilo si lasciava trasportare dall’entusiasmo e talvolta mons. Francesco Venuti interveniva per placare bonariamente le sue rimostranze. Era presidente lui nel maggio del 1971 quando la Valnatisone venne promossa in seconda categoria. Lunedì 21 luglio erano diversi gli ex della Valnatisone ad accompagnarlo nel suo ultimo viaggio. Ai figli, ai nipoti ed ai parenti sentite condoglianze. Scomparso Talotti, per un decennio presidente della Valnatisone Danilo Talotti (primo in piedi a destra) con la Valnatisone 1959-60 Sabato 12 luglio ci ha lascia- perto per oltre un decennio, a cari Danilo Talotti. Danilo ha rico- vallo degli anni cinquanta e set- novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 34 evro Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Associato alPUSPI Cravero, campionario di dissesto stradale E’ trascoro qualche mese, non giorni, da quando la ditta appaltatrice incaricata dell’ammodernamento dell’illuminazione pubblica, ha terminato i lavori di interramento delle guaine per il successivo inserimento dei cavi elettrici. Ci si aspettava che le cunette fossero riempite e consolidate adeguatamente, ma le piogge hanno eroso pro- VENDESI a San Pietro al Natisone appartamento tricamere con cantina, orto e garage. Tel. 0432/727767 fondamente i tratti scavati, tanto profondamente, da mettere alla luce le stesse guaine di condotta. Non sono strade poco trafficate, per cui si mette in pericolo l’incolumità della gente, nonché il rischio di danneggiare i vari mezzi che vi transitano. Gli abitanti del luogo, e non solo, si domandano se è previsto un provvedimento urgente per mettere in sicureza la viabilità interna del paese, o continuerà il palleggiamento di responsabilità tra amministrazione comunale e ditta incaricata dei lavori, così il disagio è destinato a continuare “sine die” (B.Q.) Petak, 25. julija - Liesa Senjam svetega Jakoba CLUB ALPINO ITALIANO - Sottosezione Val Natisone 26 - 27 luglio VALLE AURINA Itinerari adatti per escursionisti ed escursionisti esperti Programma di massima: Sabato 26: dal lago di Neves al rifugio G. Porro, per l'alta via di Neves al rifugio Ponte di Ghiaccio, ritorno al lago di Neves. Pernottamento a S. Giovanni. Domenica 27: da Cadipietra salita al m. Fumo (Rauchofel 2617 m) Sabato 26 luglio ore 5.00 - Ritrovo e partenza da San Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione. Per informazioni: Tullio (0432 726245) ob 19.30 sveta maša po maši vičerja za vse farane an parjatelje v telovadnici bojo tudi godci an bomo igral na tombolo! Kar se zberè, bo vse za cierku Cerkveni svet / Consiglio parrocchiale - Gospuod dohtor, sem zlo zaskarbjen, moja žena se je ložla tu glavo, de je adna kakuoš! - Če je takuo, parpe-jajte jo tle, de jo previzitam. -Ja, ja, gospuod dohtor, jo parpejem jutre zguoda subit potle, ki znese jajca! *** - Gospuod dohtor, mi se gajajo čudne reči. Kadar dielam ljubezan z mojo ženo, mi je zlo mraz al pa zlo gorkuo! - Za glih reč, je ries čudno! Pa poviejte mi: al ljubete pogostu? - Ankrat pozime an ankrat poliete! - Gospuod dohtor, sem zlo zaskarbjen, vi-dem doplih! - Polegnite se gor na tisto pastiejco, de vas previzitam. - Gor na kero od telih dvieh? - Gospuod lekarnar, farmačist, dajte mi pu viagra! - Ja, dragi nono, ist vam dam pu tablete, paštilje viagra, ampak vam muorem poviedat, de vam narede samuo pu efekta, an vaša žena ne bo zadovoljna! - Oh, gospuod lekarnar, ist niemam obedne žene, sem uduovac, pu efekta je zadost, glih tarkaj, de se na zmočim dol po koliena! - Gospuod dohtor, sem zlo zaskarbjen, nomalo cajta od tega imam samuo zmote z mojo ženo! Pomajte mi jo ozdravet, ker mi se zdi, de ima an velik ežauriment. - Ka se vam gaja? Al ne varje lepuo otruok? Al vam na kuha dobre jedila? - Ne, ne gospuod dohtor, za tiste ne morem reč nič slavega! - Ampak, poviejte mi, al imate zmote zaradi ljubezni? Kuo gre vaša žena tu pastieji? - Boh, kajšan prave dobro, kajšan pa slavo! - Gospuod dohtor psihiater, tele zadnje cajte sem zlo živčen, nervo-žast, in lahko zgubim potarpežljivost, pacjen-co z ljudmi! - Povejte mi vaš problema. - Dost krat ti ga bom pravu? Pajaco! *** - Antada gospuod dohtor, kuo stoji muoj mož po operacjonu? - Za vam resnico poviedat, gospa, mi nie pru nič ušeč njega obraz! - Beh, če je za tiste, tudi mene ne! MARINO IUSSIG "Non so come, non so dove, ma tutto perdurerà: di vita in vita e ancora da morte a vita come onde sulle balze di un fiume senza fine" I tuoi cari ti ricorderanno con una S. Messa oggi, giovedì 24 luglio, alle 19.00 nella chiesa di Sa-vogna. Ci manchi tanto! — Kronaka-------- Znamunje v Čamimvarhu Naredu ga je Bepo Specogna Quest’opera, voluta e realizzata da Giuseppe e Maria Specogna di Montefosca, è uno dei classici segni di fede e religiosità popolare presenti numerosi nelle Valli del Natisone, che contribuiscono sicuramente a mantenere viva questa tradizione di arte e fede disseminata sul territorio Četrtek, 24. julija 2008 V sriedo 16. luja zvičer, po sveti maši, vasnjani iz Čarnegavarha so se ušafal z njih gaspuodam nuncam, ki je Mario Qualizza, an vsi kupe zmolil pred lesenim znamunjam, kjer je postavljena Marija iz Lourdesa. Telo znamunje so ga položli, kjer se začne staža od Cai 735 an veže Čar-nivarh s Stupco. Gaspuod nunac je požegnu znamunje, ki sta ga želiela imiet Giuseppe - Bepo Specogna an njega žena Marija. Sam Bepo ga je naredu an takuo pokazu tudi, de je an pridan maringon, tišljar. Je bluo pru lepuo par telim posebnim žegnu: vasnjani kupe zbrani, okuole an okuole naše zelene se-nožeta, hosti an na varhu vsieh an vsega pa naš Matajur. Na koncu žegna an molitvi, so vsi zapiel naše lepe pobožne piesmi, ki so posvečene Mariji Devici. Kronaka Za karst od Giulie senjam za vse! 8. junija na svetim Martine Cristina Bergnach - Te dolenjih iz Hlocja an Maurizio Canciani iz Čedada sta na 13. otuberja imiela diòico. Se kliče Giulia. Mama an tata sta želiela jo okarstit go par svetim Martine, zak Cristina je bla nardila adno obljubo nji ranci noni Matildi. Na vemo, kaj je bla z ad-na obljuba, vemo pa, de malo Giulio sojo zaries okarstil go par svetim Martine. Je bluo v nediejo 8. juni- ja. Tisti dan je bluo tudi opa-silo cierkve. Vsi tisti, ki so se go par svetim Martine zbral za karst čičice an za opasilo cierke, so šli v precesiji okuo-le an okuole nje. Bla je tudi Giulia, na kolonce jo je ne-su nje tata. Potlè pa nje karst... an po karstu, velik senjam za vse, ma pru za vse tiste, ki so se v liepim številu zbral za veselo parložnost. Senjam za cierku, senjam za Giulio, kije imiela zaries poseban karst! Karst na Liesah za malo Emily Emily je adna diòica, ki živi na Liesah, v vasi kjer se rodijo malomanj samuo čičice! Rodila seje novemberja, tele dni sojo pa karstil. Je pru pridna čičica, saj jo videmo, kakuo mier-no spije v naruočju nje mame! Zaspala je glih za narest fotografije! Nje tata je Marco Mari-nig - Ueku z Lies, nje mama je Vilma Masse-ra - Ručkina iz Mašere. Na fotografiji so še gaspuod nunac Federico Saracino, an nunci od Emily Roberto (brat od Marca) an Vilma (sestra od Nadie). Ta spriet sta še kužina od Emily, Catia an Federico. Na fotografiji manjka še te drugi kužin, Matteo... More bit, de tudi on je zaspau v naruočju njega tata, ku Emily! Vsiem telim otrokam žel-mo vse dobre na telim svietu! Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 27. JULIJA Ažla (kjer so fabrike) - Agip Čedad (blizu 3 pietre) Q8 Čedad (na poti proti Šenčurju) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 25. DO 31. JULIJA Čedad (Fontana) tel. 731163 - Povoletto 679008 Premarjag 729012 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Škratove: od 28. julija do 10. avgusta Fuojda: do 27. julija VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it Četrtek, 24. julija Petek, 25. julija Delno jasno do spremenljivo vreme, Prevladovalo bo delno jasno vreme. Pihali verjetnost padavin bo majhna. Temperature bodo lokalni vetrovi, se bodo zlasti v višinah odločno dvignile. Pihali bodo šibki lokalni vetrovi. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 13/16 16/19 Najnižja temperatura (°C) 14/17 17/2 Najvišja temperatura (°C) 25/28 24/27 Najvišja temperatura (°C) 27/30 24/27 Srednja temperatura na 1000 m: 18°C Srednja temperatura na 1000 m: 19°C Srednja temperatura na 2000 m: 10°C Srednja temperatura na 2000 m: 12°C SPLOSNA SLIKA Naša dežela bo v naslednjih dneh pod vplivom severnih višinskih vetrov, ki bodo na vzhodnem robu dežele občasno bolj vlažni. OBETI V soboto delno jasno vreme. Popoldne ni povsem izključena kakšna nevihta. V nedeljo bo vreme verjetno lepše. Ure sonca Sonf megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. .. - . Zmanjšana Megla vidljivost Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) = = 8 ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne c 3-6 m/s >6 m/s i 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Miedihi v Benečiji Dreka doh. Maria Laura 0432.510188-723481 Kras: v sriedo od 13. do 13.30 Trinko: v sriedo od 13.30 do 14. Grmek doh. Lucio Quargnolo 0432. 723094 - 700730 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11.30 do 12. v četartak od 15. do 15.30 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak, sriedo an petak od 15.00 do 15.30 Podbonesec doh. Vito Cavallaro 0432.700871-726378 Podbuniesac: v pandiejak, to-rak, sriedo, petak an saboto od 8.15 do 9.30 v pandiejak, četartak an petak tudi od 17. do 19. Čarnivarh: v torak od 14.30 do 15.30 v torak an petak od 17. do 18. doh. Pietro Pellegriti Špietar: v pandiejak an petak od 9. do 11. v četartak od 9. do 12. v torak od 16. do 18. v sriedo od 16. do 18.30 doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 9. do 11. srieda, petak od 16.30 do 18.30 Pediatra (z apuntamentam) doh. Flavia Principato 0432.727910/339.8466355 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 17. do 18.30 v sriedo an petak od 10. do 11.30 Srednje doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak od 15. 15.30 v petak od 11.30 do 12. do Svet Lenart doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 8. do 11. v torak an četartak od 16. do 19. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 16. do 19. v torak an četartak od 8. do 11. Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do spitata ‘za pre-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 708614). Pridejo oni na vaš duom. doh. Maria Laurà Sriednje: v torak an četartak od 11.30 do 12. Sovodnje doh. Pietro Pellegriti 0432.732461-727076 Sovodnje: v četartak an petak od 11.30 do 12.30 CUP - Prenotazioni telefoniche vi- site ed esami 800 423445 HSA - Residenza Sanitaria Assi-cfoh. Tullio Valentino stenziale (Ospedale di Cividale) 0432.504098-727558 0432 708455 Špietar: v pandiejak, četartak Centralino dell’ Ospedale di Civi-an saboto od 9. do 10. dale ...............0432 7081 Nujne telefonske številke Planinska družina Benečije nedelja, 27/07/2008 CASERA PRAMOSIO(mt 152D nedelja, 03/08/2008 VEVNICA (mt. 2.340) skupaj s SPD Gorica - zelo zahteven (obvezna plezalna oprema) odg.: Igor 0432/727631 - Vanja (Gorica) Ritrovo ore 7,15 a Sorzento e partenza ore 7,30 Ore 9,00 arrivo in macchina all’ agriturismo “Malga Pramosio” dove è possibile pranzare ed acquistare formaggio, ricotta ed altri prodotti locali. - Escursione a Malga Pramosio alta (mt. 1940) ore 1,00 lungo facile carrareccia dove c’è, per gli appassionati, una grande palestra di roccia ed un bellissimo laghetto. - Escursione al monte Creta di Timau mt. 2217 difficoltà EE Informazioni: Alvaro 320/0699486