(c^ Venček pomladnih spevov. ^g) Majnikovi kraljici. Češčena Marija! Zvonovi zadoneli, In romarjev krdelo In duša, srce moje, na lepi Sveti gori stopilo je hitreje, z velikim upom moli; ob prvi mladi zori — molilo je srčneje, kot še poprej nikoli nebeško so zapeli: gorečneje zapelo: navdušeno mi poje: ,Češčena si, Marija!' »Češčena si, Marija!" »Češčena si, Marija! Milosti polna. Odšel je sin v tujino, In tnamica let sedem Pred Tolažnico tožnih v tujino prevarljivo, motila je za sina, je vsak večer klečala: doma pa pustil mater, da ne bi ga zmotila, „0 milosti ti polna!" oj, mater staro, sivo. prevarala tujina. je vsak večer klicala. ,V tujini vari sina! Minilo let je sedem: Tam so nevarna pota. sin vrnil se vesel je. Ne daj, da bi zvabila Uslišane goreče ga v svoje mreže zmota!' — nje prošnje so in želje! Gospod je s teboj! 0 Pred krutim Herodovira mečem Skrbljivo z osličem gre Jožef, Marija in Jožef bežita sedi na osliču Marija, v Egipet, tja v daljno deželo, pa gleda in pazi na Sinka, objeto od solnčnega svita. Ijubeč ga na prsi privija. Čez tuje le romata kraje, kjer vedno je lahko nezgoda; a vodi vsemočna ju roka — oj roka vladarjev Oospoda. Blagoslovljena si med ženami! Tam v tihi svoji sobi, od Juda, bo pognala In glej nebeSki žar tam v mestu Nazaretu mladika zelen cvet! obda vso sobico kleči Marija sveta Takrat konča se reva, in angel bel, in bere pismo sveto: ki v širni svet odmeva, nadangel Oabrijel, ,Ko žezlo bo odvzeto rešenje pride Ijudstvom." stoji pred njo: ^Pozdravljena, pozdravljena, Marija pa ponižno devica med ženami, na prsi glavo skloni ti najbolj slavljena! in tiho šepeta: Izbral te je Gospod ,Le dekla sem Gospodova." za mater Sinu svojemu, ki rešil bo človeški rod!1- In biagoslovljen je sad tvojega telesa. »Kaj je, kaj je danes pač Eudijo pastirčki se Danes zarja vstaja , okrog Betlehema, tatn na trati betlehemski. čista bolj kot solnce, da je vsa obžarjena, Pa priplava angel bel danes se poraja z žarki vsa obdarjena in zapoje z rajskim g-iasom: odpuščanje vsem Ijudem, pokrajina nema, ,Naj se veseli ves svet, danes je iz raja ko je vendar noč?" v bedo prej in greh zaklet! prišel božji Sin sam na grešni svet!" Jezus. Pred tabernakljem, glej, utriplje ,Otroci, pridite sem k meni; samotne večne Iuči žar, pod moj stopite božji krov, in pramene iskreče siplje vi mali in nezadolženi, na kamenit oltar. da dam vam blagoslov!" A v tabernaklju milo kliče Hitite urno v cerkev, mali, in vabi dobri Jezus-Bog, nedolžni vi in jasnih licl nedolžne kliče otročiče Kaj bodo angelci dejali, ljubitelj On otrok: če bo zaman ta klic!? Sveta Marlja. Majnik prišel je, Deklice zale Deklice srečne majnik vesel je šmarnic nabrale, ve ste nedolžne! zvabil iz tal v venec povile, Bolj kakor šmarnice, šmarnice bele, pa okrasile vas je veselo rožice tvoje, tvoj so oltar, gledala Mati, — sveta Marija! sveta Marija! sveta Marija! Mati božja. Že mesto Betlehem krdelo plava in moli Sina svojega — Boga brezskrbno sladko spava ... krilatih angelov, vsa srečna ... A tatn za Betlebemom ki pevajo: In sveti Jožef tam vlada dan, »Bogu v višavah slava!" se blaženo smehlja ves z žarki obsejan, In v hlevu tam in gladi dolgo brado in tam nad hlevcem kleči deviška Mati vso od srebra... Prosi za nas grešnike zdaj! V cerkev je prišel »Božja Mati ti, Da, grešil sem res, In sladak ogrel in pred kip je pal prosi ti za nas, mnogo sem grešil. žar mu je srce, božje Matere, za nas grešnike! A čez dušo vso odpuščenja žar; tamkaj zdihoval, Milosten obraz se mi je razlil, in iz cerkve je tarakaj je ihtel: nam pokaži ti! Mati, bridekkes ..." potolažen šel... ln ob naši smrtni uri. Še eno rožo V tujini, Mati, A ti Marija, naj v venec ti povijetn, ob, so nevarna pota, mi zvezda jasna bodi, še eno pesem ob vsaki stezi ti ine, o Mati, naj iz srca izlijem! preži lokava zmota. po pravi poti vodil In ko potrka natn mrzla smrt na duri — j oj prosi za nas 5 ob naši smrtni uri. Amen. Bogumil Gorenjko. A^^m J CŠS 82 S53 I | Potoček. I Potoček v gorski strugi Prijetno žuboreva. In pride deca trgat veselo v dol hiti; veselo skaCe v dol, — v očeh čistosti žar — ne zraeni se za petje, da tudi tatn osveži in Majniški Mariji ki z gore se glasi. cvetice naokol. jih nosi na oltar. MokriŠkL. Veseleje kot nekdaj! Solnčni žarki sevajo Srce moje vse mileje, pesmi poje srca spet ogrevsjo veseleje kot nekdaj. vse topleje, Kdo bi pač ne pel, ptičke spet prepevajo ko miloben vetrec vse sladkeje spet nam je zavel, kot nekdaj. ko prinesla vesna spet je maj vesel? Bogumil Gorenjko. Zopet pomlad! Na perutih lahnih, rožnih Kakor nova zlata zora, In s pomladjo nada vzhaja,. zopet plava k nam pomlad, ki se vzpenja Cez nebo; bije srce živo spet, kakor ptica lahkokrila jasnočista, rajskomila in oko jasneje nsše prek dehtečih cvetnih trat. kakor deteta oko. gleda v prenovljeni svet. Moknški. Spet ozelenele so livade . . . Spet ozelenele Spet je vsa narava Krasna nas pomlad je so livade, oživela obiskala, gorki dih so občutile in prostrana vsa planjava da pri nas le dolgo vesne mlade. zadehtth. bi ostala! Ratislav Selski. Škrjančkovo slovo j Škrjanček je zletel ,Oj vesna vesela, Kaj bode brez tebe n,Če tu bi ostala, pod sinje nebo, zakaj že bežiš, zelenje vseh trat, kje bil bi kak sad, pa pesetn zapel je zakaj že, o vesna, metuljčki in ptički, povej mi, škrjanček!'"'-pomladi v slovo: nam cvetje sušiš? povej mi, pomlad?" je rekla pomlad. Bogumil Gorenjko. Starčkova zahvala. J Zahvalim te, mogočni Bog, Oj dragi vnuk, poskoči zdaj, 1 ker si podaljšal mi življenje, da se potresla bo poljana, * da gedam zopet, kak se log saj tebi klije dvojni raj, ogrinja v cvetje in zelenje! mladosti zorrie ura rana. V osorni zimi za pečjo Raduj se zdaj, ko cvet brsti, 1 obupal sem, da bi učakal da tudi meni radost tnlada, I pomlad — in menil sem, da bo ko zrem te, nada se vzbudi, ] za mano kmalu zvon zaplakal. čeprav tni zadnji las odpada. - I Zahvallm te, dobrotni Bog, I ki z mlad m žarom me ogrevaš. I Zahvalim te, da hrib in log i na radost meni v cvet odevaš! Mokriški CL2 83 g» "____________________________1 Večni nas ogrevaj maj! Gora je ozelenela Lažje srce, lažja noga, Ne premini, doba zlata, in poljana se razcvela. skrb izginila je mnoga, ne uveni, rožna tratal SolnCni žar ogreva nas, da hitimo čili spet Ne uveni, zelen gaj, Sluh nam boža ptičji glas, trgat v polje pisan cvet. večno nas ogrevaj maj I Mokriški. Pomladno cvetje. 9 Škrjanček poje, žvrgoli... 1 Škrjanček poje, žvrgoli, Škrjanček poje, žvrgoli, Škrjanček poje, žvrgoli, 1 se zore, jutra veseli. da kmetu se obraz jasnf. pod večerno nebo leti. Škrjanček poje v solnčni dan, Mu lažji je napornl trud, Visoko v zraku on pojofi dviguje se nad rožno plan. ko žar pripeka ga sred grud. ratarju vošči: lahko noč! Mokriški. i Pred uljnjakom. I Oj čebele, izletite Dol z neba se žarko smeje Izletite, pohitite 1 v miljeno pomlad v polje solnček zlat prek cvetočih trat, in posedite na cvetje in vas vabi, da bi prišle da v jeseni bom prešteval pisanih livad. sladkih kapljic brat. novcev kupček zlat. Mokriški. J Na polju. I Ah, dan po božji volji — V naravi sveži, novi Ah, dan po božji volji — vse živo ]t na polji, ga ljubljeni glasou oj srečni kmet na polji, kmet trudi se vesel. bodrijo glasnih ptic. kak nada te poji! J Po njivi stopa v nadi, - Oko zelenje pije, Nad tabo solnce sije, i kar bo sejal spomladi, jasnina čelo krije, iz njega duga pije v jeseni bode žel. mu dije vonj cvetic. nadeje srečnih dni. Mokriški. Lastavici. Spet od juga lastavica ,Kaj je novega na jugu, »,Ah, lepo je tam na jugul k nam je priletela drobna Iastavica? Vedno tara kraljuje • in na moje sobe okno Naj mi, naj mi razodene vesna tnlada v fožnem plaščifc kot nekdaj je sela. tvoja govorica!" vedno tam caruje —"" Ali vprašam: ,Kje je lepše, Nič ni rekel kljunček ali v tujem raju, drobne lastavičke — kjer se vedno čutiš tujko, jaz pa sem na mater spomnil ali v rojstnem kraju?" se in rodne gričke ... Bogumil Gorenjko. Sedaj je čas! Kako lepo oko žari, Le rajaj, nežna mladež ti, kako obraz se vam smeji! dokler ne veš, kaj so skrbi, Nedolžnost seva iz očesa, Kaj divji vali so življenja, narava zdrava iz telesa. kaj pota trnja in trpljenja. Čas srečni, ki ga žiješ zdaj, Starost bo tu — in le spomin ne vrne več se ti nazaj, ostane ti sred razvalin prehitro zgasne žar očesa, na srečne ure vrh planin. prehitro mine moč telesa. In solza v oku ti leskeče po dnevih — polnib čiste sreče. MokriškL Kukavica. Kukavica kukala Dvajset je nakukala A Jeseni dedka že v hribu je nad selom, ptica let bodočih. je pokrila ruša---------- dedek naš je tiho štel, O načrtih je razmišljal Kukavica kuka spet, zgibal s sivim čelora. dedek vsemogočih. dedek je ne sluša. Taras Vasiljev. C« 85 S) Koliko še let? "Da bi slišal kukavico, ,Kuku, kuku, kiiku,* z veje »Zdaj pa kar brž drobni vivček •v gozdek šel je ded, Cuj, sred bukovja. napalimo spet da bi slišal drobno ptico, Sliši ded, na prste gteje — za en tanek dimček-sivček; koliko še let pa smehlja, smehlja saj tni Le deset (tnu napela bo. se mu ves obraz: je napela let kukavičica." Bogumil Gorenjko. Le enkrat! Kakšno pesem, draga tnladež, Pa še drugo lepo pesem, naj zapojem na pomlad? mladež, bi zapel ti jaz, Li o solncu, li o pticah, ko bi vedel, da zaupno v čast mar pisanih livad? poslušala boš moj glas. Dobro, dobro! Pa o solncu, Pomni, draga deca moja, ki oživlja cvetni log, da pomladi le enkrat in o cvetkah, ki krasijo sije ti cvetoča doba — nam stezice kroginkrog. le enkrat, oj le enkrat! In o zborih drobnih pevcev, In to mlado nežno cvetje — ki nam l/ufako žvrgole, oj, kak naglo se ospe da s pomlajeno mladostjo in kak hitro žar kreposti jj bije silneje srce. v srcu zvenjenem umre! •( Mokriški. Le spomin. Prišla je pomlad, Prišel spet je maj, K meni v vas priSel pomladila svet, ž njim so ptičice, pa je le spomin jtt zasadila cvet ptičke-pevčice, na radostne dni, I sred zelenih trat. priletele v gaj. na mladostne dni... f Bogumil Gorenjko .