^vv/ V. 0 V v Odgovorni SVetlKlIi: profesor Valentin Htaveimlio novm« |iriJojo eolerloli »vitli: raoa r.a iolorthiko lotu 10 kr. j po pošli : gol. U /.a plovilo no ludi oznanila rocgla*ijo. »ccij H. V Celil SO. mailga Scrpaur. Življenje. IJC. Vir *c hladni 'z /.o »alj o ii nujo, In navadili Pol pol nje; Dete iz naročju te oi tia Sterga, /m ir tre/a ne pozna, iti, če ravno rni'e* mu obeta, Ter nje vrv d m ta J nji,- /e podu. Dali« i.j« S«, c planini, liit/-0 reuča, Hamotlahtost ga te le uči. Vir iztvka Se iu mine, Zadnjič reka '/* i:jiu odrine; Ura ti ločitve je odbila. So ti aiar želje spol.tile te? Zdaj te te te zemlja bo ptatUa, — Mir ti dala, ki nar bo tj i i je. ( Vudež.) A. I.ikar Imeli smo v Celji eno du: veliko lepa, kakor hrasti zrasleuih grcuauirjov, ■•!ci/ sl> veedc.i sami Slovenci. Leti gre-•':a».:r:;!ii bataljon ima U kompanij: dve • o ou Ilrajuskcga, dve od i-oroškega, in »Ive od Primorskega regimenta. Primorci govorijo tako gladko slovenski jezik, de jc veselje jih poslušati; ua vidi se pri njih dc ludi radi laško govorijo, če jim ravno ne gre gladko; pa zato, ker menda laški jezik za imenitnej-iga imajo pred slovenskim, kak or ludi naši vojaki radi nciaš-kiga za iiueuilncjšiga imajo iuo koikor »e da. tajiš liga rabijo iu lomijo. — Govorilo »e je, de, ker jim je bilo odpovedano ua Pmji iti. kamor so bili od začetka v Terslu ko-maudiraiii, bodo v Celi ua s vi; liga cesarja 1'Vaue.a ..Jožefa čakali, kteri bi imel skoz spoduo Štajersko, iu Kcrvaško k bauovi armadi se podati; pa lega ni verjeti, iuo bi tudi dobro no bilo, zakaj kako len ko bi se znalo našimu mladimu vitezkiiau cesarju kaj pergoditi J Kolka uesreča, ko bi v roi.e sovražnika prišel! — llogga vari vsega huuiga! Kakor sc vidi iuo sliši, bo vendar mesca Septembra želcsuica do Ljublanc že povožena: 7Mik.'tj povsod delajo urno iu hitro, koikor za morejo, iuo vlada jc razpisala, de bodo I. Septembra v Iraškim terju, ino ua zidanim mostu pošte že postav lene. V Laškim lergu bo samo pismobira {llricfcimm-luiig); ua zidanim mostu pa bode os ker I m;.', pošte moral ludi poštne konje imeti. i>oš(u nojdo na južne kr.-.je po krajaski stn.iii skoz ilcrško, Kosiajuovco i. t. d. '.'ako bode pri-hoduič po Slovenskim vse leuše in za kuo-• ijo pripravuejšc, ker »»o na nekih krajih Idapou potajoče urno kakor bli.sk od krav. do kraja prepeljal, — po drugih straneh jih bo pa poštni rog sprt mial .jc, kamor hočejo sc podati ino svoje reči opraviti. I'r»v živo gibanje se iio začelo v nasii. kr.vih, tie iii ie tudi se Slovenci v lo gibanje iiteii vplesti, drugače bodo zopei sami piuji vse*zt-sluškc na se potegnili, iuo revni domači Sloveuci kakor dozdaj večdci jim za berbtum stopali. J. J u g o s 1 a v j a u s k c M r c * t o u« a t i j e. !5o pravilu ravaopraver.Mi !>:.»!,* • ; slavja:.. ki učcuci u.. višjih aeiiuiea:! l.j. laiin-:ki!i šolah iu ua vseučilišča*! tudi učili ma- jc lir.ii, i*c hi so ta bolezen bolj razsiiula, il.t hi iml po naših mlndcučih segla. klor i mi lini /.«? li:»l.'li.ili začeli hili. Ta okoljslava ic hila krožno v.dravuišivo primorala opomnili m-ilclsko prcdstoj -Ivo, da naj so hilro šolo sklenejo; kar seje Iml hrc/. odloga storilo. Nemškim šolam ui hilo ircha loga storiti, ker so si to rež eu malo pomislile, iu viuoil leiu jc kolera hcujnla. J. Kolera vlc'jl. Mnogo se povsodi govori, kako ila v Celji kolera ljudo davi, in gerde laži so sile skovale , ktere iz ust v ušle po deželi gredo. Hila sc jc v resnici ta huda hoicv.cn tud v našemu kraju prikazala, pa hvala llogu je zdaj sopet heujala, lud ui imela take moči, ktere ima v drugih krajih, lako da seje vsak, kterga jc bila popadla,- lahko oicl, ako se ui l»il preveč v svojemu živlenju pregrešil; iu razuu tistih, kleri so v sadnih No-v mali vmed merličami na koleri alali , po-zuej še nihče ui na koleri v Celji vuicrl. Da sc hudo pa ljudi vedli lo bolezni varovali, je uasa mestna politiška vrada (magistratJ sledečo oznanilo razglasila: .t. OzttAtti&O, „lver sc v sadašujemu času kolera tu iu tam prikazuje, torej je sklenila mestna vrada razzuauili sledeči poduk, kako da se za::io-re človek te hclczui obvarovati, da bi sc prevcifci strah le bolezni odvcruil. 1. Iver jc bolezen kolera ic griži tukej domači podobna, klora ob svojih časih v ua-' šili krajih vlada, torej naj se v temu času vsak varuje tako jedi vživati, klora mu, kakor že po svoji skušnji ve, drisko pripravi. *Jploh naj so vsak varuje nczmcruosli v jedi iu pijači, vžilja nezrelega iu slabega »nuja, s oči ve posebno s a late iu kumar (murk), potem žerkih, ter dih jedil, klerc želodec težijo, slabe iu spridcuo vode; varuje naj sc vsak p r c h I aj c ii j a pri r a z g r e j t c iu u ž i v o t u, i u kadar u a g o r k i dau h I a d ii a ii o č sledi; — kopanja v m e r z I i vodi, hudega dušnega pregiba, kakor jezo itd., nezmernega ž i v o t u c g a dola iu p o-ii o č u e g a rojenja; vsak naj se tedaj pravucga, /.mirnega iu pokojnega živieuja derži. m. tJkerbno so priporoči vsakemu pre-bivavcu suažiti hiše m prebi/ališa, koljkor je mogoče, kakor tud život obleko iu p o hišno orodje, prezrakovanje (pro-luiuitjoj hiše skoz lo d i se okna odprejo, po hiši z j o z i h a m iu brinja m pokadi, iu ila večkrat z jcsiuam pokropijo ; vse smer-dlive reči se morajo iz hiše iu tud okolj prebivališ odpravili. i'»scboo jo vsakemu hišnemu gospodarju iu njega namestniku ojslro zap-ivc.Iaao po mogočnosti za snažuoat pohištev si;er-beti ia .-»kerbiio odvemili iieosnažeiijc očit-uih prostorov iu ulic pred svojimi hišami, kar jc že brez loga prcpovadauu bilo; Iml jim je prepovedano, majhne slabo prezračene prcliivališa v lomu času preveč z ljudmi napolnili. & Tud se v lemu času vsakemu priporoči, herž po zdravnika poslali, čc se ga (ud kaka bolj majhna sl.ibost alj driska loti, ker zamorc samo zdravnik, v začetku to bolezni nar lajše iu nar bolj gotovo irj nevarnosti vokom priti. Ako bi pa zdravnik dalječ- stanoval, ledaj naj sc bolnik v posj.— lo vleže in naj pod navadno odejo leži: glava mora le lahko alj po u;tva:li do nič pokrita hila, v probivališe se mora hladni zrak spustili; bolnik naj pije mlačni a j h i š o v alj ■ k a iu i i č u i le, — kake dve alj tri šal-oc — iu okolj trebuha sc mu naj dene g orli o z c ii o i'o v o l e s t o, iu lako naj zdravnika pričaka. -1. Vsim soscskuiiu prcdstojuikain je zapovedano prod a j a v c e po hišah ('lausio-ror). berače in ljudi, kteri si: brez službe okolj potepajo, po mogočnosti odvračati iu zaslrau potrebne suazuosli večkrat hiše pregledati. .">. Navadno obiskovanje m c r I i-č c v je za sadaj prcbivavcaiu prepovedano." Zgodovina kolere. (Konec. J Pervi prihod kolere žeje pokazal, de narostrejši tako i«euovani kordoni iu druge naprave zoper njo uič ne pomagajo. Zavoljo lega so tudi vladarslva, iu po pravici, vso drage, kupčijstvo iu vzajemnost overa-jočo zaporiije opustilo iu so timveč pravila postavile, ki so so že o pcrviui prihodu ko-rislue s kazale. »volera sc vgujezdi posebno rada v globoko ležečih, mociruih krajih; ao zanese pa -zavoljo tega visokeje iež •čim iu suhim krajem, sauio število od njo napadenih iu mert-vili je v poslednjih krajih manjši, tlada gre ob rekah, vočih cestah, wakor ludi rada kardcia iu armade spremlja. V mestih prijema posebuo rada prcbivavce nizko ležečih, z ljudmi preveč naseljenih, viažuih mcsi-uih krajev, uied temi pa zopet posebno ulice iu hiše, kjer nosna j;;;. prebivanje preveč ijudi v eni koči v tesnim prostora zrak okuži, kjer siromašiiia, stradanje, mra&in rcvšiint. preobilno vživanje žganjine ži»ot oslabi iu tako vsim škodljivim uaaajiiu tizro!. m vrata iu duri odpre. k.olera pa uima sianovi.i. i g a« ena-ko aieru I ga hodu: rada skaee. se dostikrat popoluaina v. t;:»i i,t se zopet prikaze veliko miij dalječ od ia.it. kjer so je vstavila. urez de o; vme» jožeče kra*c prijela: iu še ceio v ravno (i«!i:a kraju gre do ..-.oje mejo iu se zgubi če/, n .* bre/. si<:du. •Ve prime po«iuo rjušc.t iu i.».iii a Tr.*vna jc 'v velikim Travnu nnrltujAi. pojamo v Uožuiku iu malim Scrpauu, iu zgine * v začetku Ivozopcrska, ko so mraz začne. t t a r o «i vtiče, se je ravnala umerjočuosi v pcrviui prihodu le posebno po številu let; kolikor stariši, toliko beržeje je napadciicr. umeri. Tudi otroke. ktere je o pervil: zobeh driska napadla, je navadno umorila. O zadnjim prihodu kolere je pa ravno narobe: ljudje v mladosti radi zbole, de-i-ravuo starih uarveč umerje. ker število napadenih k številu p r c-hivaveov, iu ozdravljenih k številu meri-vili zadene, je, kakor skušnja kaže, po deželah. šegah iu navadah razno. Število ua dan napadenih raste do sredujiga časa bolezni, potem odjenjuje, u-merjočnost je začetkaiua narveči, in de-siravno jih pozneje več zboli, jih vunder uieuj umerje. ivar šega iu navade in umcrjočuost po njih uliče. se povzame iz že rečeniga. /mstrau primero umeri h do ozdravljenih velja po srednji meri: V deželah, kjer koleri vse ua roke gre. kjer ladaj hudobna, umerje te po srednji meri dve tretjini, v deželah pa, kjer boleziu nima toliko podpore, jih umerp; ena tretjina, k vcčinin polovica. (I'r. Slev.) litiieiijsivo. Ali nezrel krompir zdravju škotljc 'i .\e! \ektcri časopisi priporočajo uar-*eči previdnost pri v ži vanju uezreliga krompirja* i-v h: bil tak krompir nevarn iu zdravju škodljiv. bi prebivavei nerodovitnih krajev v slabili dragih časih v nesreči kopcrucii. — Sadeži, med kieriuii se saiuo pečk-tči. kakor jabolka, hruške, češplje. :.li zernje »a.n.». kakor žila. ali pa oboje; kakor zeleno sovi* je. uuiejo, znajo rc* zdravju škodo'.ali. krouioir se na ue šteje v verslo je>lvinih sadežev. ampak v versto jest vinih korenov; med tem iu med uiiiuii je pa velik razločc!:. a t ura pozna .nezrelo sadje, ne pa nezreli!. korenin. Ce so jcMvini sadeži (razuu ) liruvcatn. ktori.ii so te dežele neznane. •pomnimo. dc hc v !«. je pa že i.uliaa, se mora razdrobiti iu uii.tdi u: dobro, ga vročiga jesti, zalo, dt: se veči del škodljivosti izpuhteli more. Narbojjši je krompir, kteri v lahki, pešnati zemiji raste. Krompir se ne smo v vlažnim, premalo -/.ročnim iirauu iu ne preveč ua kupu braniti. Ce sc v preveč vlažnim, prema.o zračnim hramu brani, nosta.ic škodljiv : če pa preveč ua kupu leži, se začne sogrevaSi in kali poganjati. To je pa tudi zdravju škodljivo. (i*r. SluvriM*.) C$£Ci'SM«i VOjSaU. Od vsiii krajev .-»e bližajo naše armade Huda - !*eslu, iu dasiravno pnntarski glavarji veliko oti zmag »overijo, ktere so puu;ar-ske araiailc črez naše vojšake z:-, dobile. veu-tiar teb laži niliče več ne verjame; odpirio so se oslcpeuemu iuadžar>kem:i ljudstvu oči, in začel * je spoznavati, kako grozGvituo «ia jc o^ohifaiit! otl puularskib giavarjov. i'red enimi mesci ni v Huda - i'c:«tu niliče verjeli hotel. :J i so lltisu našemu eesnrju m jioinoi' prišli, zalo ko je ivošul raz/.naail bil. dam ue enjfa i;u»a ua Av s t »"lanskim. ..:n;;au i.a jo naša vlida lo nek »j . »lovr.kov ;io .lusov-sko obl-kl.i. tla bi Madžare strašila. »'*»"-peno ljudstvo je »o laž verjelo nekaj pa ko s.i Humi mesto iiavtvo prema ;ali m tud že ilo t>cbrceiua prišji. zdaj je_l.uo.>:vi» še le spoznalo, ila so glavarji nar vect za-peijivei in »oeii*i. (:im vali. iu :ue>:o Dcurecin. Uiero .eskoro v sredi .".la.Ižar-ke-a. n. je po .i-ula-«'estu ua Ogcrskim nar veče mesio, se jc Utisatn brc/, bilvc podverglo, iu kadar bo-deic ta brali, kar sada pišemo, bo gotovo ic nar vecc Ogcrsko mesto — Huda — Pest — v cesarskih rokah; v.nknj Košut je i o iz tega mesta pobegnil, in za v up v njega ui samo omajan lom teč vničen. Tud je prišel vei-raj kurir na Dunaj, kler je \esolieo prinesel, da sta mesta Ivreiuuiee iu Scmniec, kjer se zlata ruda kopic, llusnin se podvergla. Puuturska armada povsodi nazaj beži. Naš junaški Cesar so ono dne blizo terdjave Ivoiuorn sami našo vojšakc vbitvo peljali, iu so sovražnika nazaj zaguali. Ako so Jih ravuo generali prosili, sc uc v tako nevarnost podati, vendar uiso nič marali; — ena krogla jo ravno pred Nje padla iu se jo razrušila, lako da so se kosi okolj in o-kolj razleteli, pa hvala Bogu nobeden ni cesarja zadel. Naši vojšak i svojga junaškega Cesarja vidili, so se kakor oroslani (levi) ua sovražnika vergli, iu so ga premagali. Pri armadi jc kolera heujala. i\cmš!ia dežela. Tu 1 ua Nemškim so puutarji več del že premagani. Nekaj puutarskih glavarjovjo na Kraucosko pobegnili, nekaj ua Švajcar-sko, nekaj se jih je polovilo, iu kuialo bo lud ua Nciuškiiu mir; — bog ga daj! Velika nesreča, Mr.ko nevarno iu skodlivo jc, meso bo-!ane živine vživati, to nam je več ko stokrat skušnja spričala, to so po šolah uči iu pri mnogih drugih priložnostih ljudem pripoveduje; alj žali bože vsi poduki so zapstonj! Človeška lakomnost iu požrcšuost bo še uiuo-50 ljudi pod zemljo spravila, proden da bodo spozuaii, da nauki, kteri se v šolah raz-zuauujejo iu bukvah berejo, uiso nrazui. Glejte kaka nesreča seje pred ciiimi dne-uii ua ilervaškim blizo lirapinskih toplic zgodilo. Neki kmet imel je holaucga vola, iu ker ui vedel, na kteri bolezui je vol bc-iehal, ga zakole; nekaj mesa poproda, nekaj ga sam obderži: alj ljudi, kteri so od togi mesa jedli, so vsi zboleli; kmet ujegota žena iu d»a otroka sta še iisto noč vmerla, iu v vesoluiiu jih je osem zavolj tega mesa smert storilo. ^ Ktero bolezen jc pa imel vol ? me bote prnšali — ju jaz Vam odgovorim — vranica so je bila v njemu vnela. To hudo živinsko bolezen, ktera se uc loti samo goveje živine ampak lud koujov. ovac, svinj in tud ljudi, imenujejo Nemci 3)til$britlll», Slovenci jo pa v nekih krajih lov ba zovejo. Loti se ta bole*© u živine v poletnemu času olj liuili I točim, in začne »o z leta, da živini eden alj dva dni noliena pasa nc diši, poleni začne živinče olcLali v časi po prcilnilt, včasi po zadnilt uogali, primeri se tud da je le ena noga iu vrat otekel. Iv a dar se to žalosiuo znauuijc ua živiui vidi. tedaj je malokedaj Natiskar in založi vupati, da bi se otoki. Ta bolezen je kužna, iu se uc samo živine ampak tud ljudi prijema. !tcr sim si pa naprej vzel drugo krat več od Ic bolezni in o.I nje zdravil govoril, hočem tlaus le (o še povedali, kar sim si sam skusil. Jlilo je pred tremMeluii, ko sc jc ta bolezen uiesea velki-serpaua »nekemu kraju . blizo Ntajar>kega prikazala. Jaz |.;ide;n k nekemu kmetu, ki je imel l.i.Iauiga vola. Desiravuo niseiu doveršcu živinski zdravnik, pa veudar o tej reči ravuo p tuje o nisem; nekaj sim so iz bukev naučil, nekaj sim bil pri pogovorih »umetnimi moži pobral. Pogledam jaz bolnega vola, iu^bolczcn sim bil pri ti priči spoznal, zakaj imci jc vol vroč gobec iu bila je leva predua četert zlo otekla; vola suio hitro od druge živine odločili iu v posebni hlev spravli. Vmed tem prideta dva živinska zdravnika (kmeta), jedcu je rekel, da iuia vol čerui volčee, drugi je pa bolezen hitro spozuai, iu rekel jc, da so v ajegovc-iiiii kraju, bil jc 3 ure dalječ prišel, ta bolezen lovba imenuje. .Mi začnemo vola zdraviti, pa uič ui pomagalo, po noči je ccrknil. Ccrkuciicga vola so drugi dau v neko ger-moje blizo vode peljali, iu če sim jiii še tako prosil, da uaj ga globoko pokoplejo z kožo vred, pa nič ui pomagalo, slekli so ga kože. Prcdui konec jojbil ves višnjav iu otekel, na sercu je pa imel dve velike čer-ue pike, vrauca je bila mehka iu kožca o-kolj ujc z belini žuodram oblečena, kakor dc bi bila v mleku ležala. Zadni koucc vola je bil popolnoma zdrav, iu ljudi to viditi, so holli zadne četerti domu uc:,ti iu pojesti. Jaz jih začnem prositi, ua bi toga ne :.eriii, pa uiso za to od kouea marali; kadar se pa začueiii nad njimi hudo rotili ia jim žugati, sim jim vendar vola vbranil in jih go- . tove bolezui, zuabiti tud suicrii Oiel. Slečeno kožo so kotli v potoku obrati, ' ker je zlo kervava bila, pa jaz jim tuu tega nisem pripustil, ker je iz tega potoka druga živina pila; obesli so jo tedaj iu ranto, da bi se posušila. Ilailar grem dru:;i dr a kožo gledati, sim vidil veliko eerkneuui ene so se kože deriale. druge so na ua ti:.h ležale, 2wakor hitro je muha ua kožo priletela, iu se jc ua oteklino vscdla, kutalo je guzuila. i .daj »o še le ljudi prav /.a prav spozuaii, kako strašno strupna je ta bo!e-zen iu v kaki nevarnosti si iis.i bili. kteri so vola'*kože slekli. '/»a llacc. Tukaj v Cclji v ga*po»kih ulicau £llerm-gas.se) '\t. t tU je na prodaj ena Lucija t!j pi-ruč, ktera jc v duh/cciu stanu in r.c dober kup dobi, Cena to kučije se zvo v ravno taisti Uu.* v pervemu nadstronju. J C v li t f k!cr zna brali, jo pusebao v nemškemu ,:r..v. ~i-f>u *\*c