ar^zz.^ ;. - AÑO (LETO) XXVII. (21) No. (jjtév.) 18 Starim in mladim Nekaj misli, ki jih je povedal pisatelj dr. Jože Krivec v svojem govoru na prireditvi v San Martinu 28. 4. 1968- Vse bolj nas prešinja zavest, da so slovenski domovi v prvi vrsti namenjeni našim potomcem, nasim otrokom. Če smo še pred leti sami vstopali čez njih prag pa danes hodijo z nami že mladi. In ta mladina ob nas V domovih išče svojo vsebino, nekaj, kar bi jih vabilo, mikalo, priklenilo vanje. Domovi morajo živeti, morajo nuditi svojo bogatijo, za katero so bili dvignjeni iz taj, drugače bodo ostale stene mrtve, ker se bosta v njih razgrnila hlad in praznota. Mi pa na vso moč želimo, da bi plal v njih živi slovenski duh, gorel plamen slovenske preteklosti, da bi jih ogreval ogenj naših mladih in da bi za njihov mladostni vrisk bile stene pretesne. Da bi se žar ljubezni, ki nas da ne bodo izvoljeni. Zakaj ? Komunisti so znani po svoji disciplini. Pri zadnjih volitvah so kandidirali slovenskega predstavnika tudi v parlament in so ga dejansko, čeprav indirektno, izvolili. Letos pa ni dala partija nikakega navodila v tem smislu, zaradi česar vsi opazovalci jasno napovedujejo, da je slovenski kandidat le vaba za glasove. Tudi za deželo bo verjetn0 njih število oz. kvaliteta okrnjena. Socialisti pa so še bolj prebrisani. Postavili so slovenske kandidate na taka mesta, da že vnaprej vedo da ne morejo biti .zvoljeni. Zato je vsak slovenski glas :em listam nekoristen in zapravljen. Slovenska zamejski politična panorama je torej zelo zapletena. Mislimo, da v tem mozaiku ni drugega izhoda kot opredelitev za resnično slovenske sile, ki bodo le z vedno večjo podporo svojih volilcev in somišljenikov vodile manjšinsko politiko v gotov prid slovensko manjšine. A. B- Boj za ohranitev naravne lepote Bohinja Zatem prof. Avčin ogorčeno ugotavlja: „žalostno je, že prav tragično za našo bodočnost da naraščaj projektantov ni hkrati s strokovnim znanjem dobil tudi osnovne osebne etike čistega odnosa do slovenske pokrajine na eni strani in na drugi do sodobne poplitvene ultrapas-ikulbure, ki tudi Slovenijo naskakuje z vseh strani, če bi to etiko imel, ne ‘bi bil prijel računala in svinčnika za tak projekt. Ne bi bile nastale npr. številne znane skrunitve lica naših harmoničnih naselij z nebotičiki, ki naj prevpijejo lepa stara poslopja; ne bi naravnost pred kapelico ob cesti nad Kobaridom smel Petrol postaviti svoje pločevinaste reklame — v malem; ne bi skromni stari bohinjski Sveti Janez — oprostite mi nehotni odmik v misticizem Janez samo seveda! > ’ moral kloniti pred gabaritom veličastnega hotela — v velikem. Tako razprodajati vrt Evrope, Slovenijo, je prostituiranje celega našega naroda. Ne, tovariši! Za to se partizani nism0 borili. Oba edinstvena soseda Triglavskega narodnega parka Bohinj in Gornjo Sočo, je treba z’ neomajnim zakonom proglasiti čimprej za širše zaščiteno področje, če je narodu svoj čas uspelo zaščititi jezero pred pohlepom energetikov po kilovatnih urah, ko so mu vodo hoteli speljati .skozi turbine v Sočo, bo to znal tudi danes pred vsemi levi in sex-turizmi. Difficile est satjrram non seritoere. Est modus in rebus.“ Republiški sekretariat za urbanizem se zagovarja in brani Navajat da je republiški upravni organ 1. 1961 izdal odredbo o zavarovanju zemljišč ob Bohinjskem jezeru, 1. 1966 se je ipa občinska skupščina v Radovljici lotila izdelave urbanističnega načrta za Bohinj in okolico. Republiški sekretariat za urbanizem je to let0 zavarovanje tega področja še razširil. Zavarovanje zemljišč velja p0 tej odredbi ves čas, dokler ne bo sprejet ur-| banistični načrt za območje občine Radovljica. Dopustil pa je, da so na zavarovanih zemljiščih „izločena posamezna zemljišča, ki s0 potrebna za gradnjo družbenih objektov in za organizirano stanovanjsko graditev.“ Tako je sam republiški sekretariat za urbanizem dopustil skrunitev lepote z zakonom zaščitenega naravnega področja. To je še bolj potrdil s isvojo odredbo, ki jo je izdal na predlog občinske skupščine Radovljica in komisije za izločanje zemljišč iz zavarovanja po omenjeni odredbi, ter določil zemljišče za gradnjo hotela A-kategorije na VrtovL' nu, ki ga misli postaviti hotel Lev iz Ljubljane. Tako je bil republiški sekretariat tisti, ki je povzročil sedanjo ogorčenje ljudi v Sloveniji ko je dopustil možnost, da pohlep po devizah skuša uničevati naravno lepoto Bohinja. Dejstvo, da je za postavitev hotela postavil gotove pogoje in da zanj še ni izdal gradbenega dovoljenja, na stvari nič ne spremeni. To izjavo je dal republiški sekretariat za urbanizem 16. marca, odn. t. dne je bila objavljena. Istega dne je bila v ljubljanskem hotelu Lev tiskovna konferenca, na kateri so funkcionarji hotela dajali pojasnila glede nameravane graditve hotela na Vrtovinu. Bil je navzoč tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Danilo Dougan, ki se je ¡pa izražal tako, da se ne bi zameril na nobeno stran. Je za postavitev hotela, je pa tudi za ohranitev naravnih lepot. Za “kulturni ali bordelski turizem” Priznanje republiškega sekretariata za urbanizem, da je bil 0n tisti, ki je dopustil možnost graditve novega hotela na Vrtovinu, je dalo pobudo da se je v “Delu” z dne 17. marca oglasil Matjaž Kmecl iz Ljubljane. Odločno in ogorčeno zavrača namero po postavitvi hotela na določenem mestu. Navaja vse poskuse v predvojni Jugoslaviji za pozidavo Bohinjske okolice, ki niso mogle nikdar uspeti, pa naj so prihajale še s tako visokih mest. O-menja žičnice ki jih je sedanja oblast postavila na raznih mestih po planinah ter se odločno zavzema za ohra- ■rirni "VTiiliBlirilMil il I Sodobni nemški pisatelj Ernst Wiechcrt obravnava v svojem romanu „Missa sine nemine“ vprašanje časa, krat ga. doživlja človek, ki ne ljubi, ki mrzi ali celo sovraži, človek kS ne ljubi, ne prenese sedanjosti, ker ne more biti prav in polno pričujoč ljudem, stvarem in dogodkom, ki se danes razvijajo okrog njega, kajti za pričujočnost je treba ljubezni. Kdor nas nima rad, ni rad z nami in če se že mora muditi z nami, nikdar ni popolnima z nami to se pravic nikdar ni popolnoma prisoten, vedno je nekoliko odsoten; z glavo in srcem je drugje. Nasprotno pa, kdor nas ima rad, je z nami, rad se pomudi v naši družbi, njegova prisotnost je polnovredna: je z m mi, kot pravimo „z vsem srcem“. Samo ljubezen je zmožna take polne pri-čujočnosti. Zato pa, kjer ni ljubezni, so si ljudje, kljub telesni bližini, v bistvu med seboj odsotni in zato drug drugemu daleč. (Dr. Milan Komar in mu po ¡kratki spovedi podelil odvezo. Pa že spet so zarožljali ‘ključi na vratih vstopil je paznik, Francej u vklenil roke in ga odvedel v odhodno celico. Tisti dan je vladala med nami tišina in potrtost. Pretresla nas je smrtna obsodba dragega tovariša in drugih. Ne vem več, kako in kam smo ¡naslednji dan v spremstvu paznika šli po hodniku. Za trenutek sem skočil k vratom odhodne celice in pokukal vanjo skozi malo okroglo okence. Videl sem Florijana in Francija^ kako sta kleče molila z visoko dvignjenimi rokami. Dobil sem vtis, da molita križev pot. Tretji dan, v nedeljo smo preko dvorišča videli obsojence, ko so odhajali nesoč ¡svoje deponirane potrebščine. Janez Dovjak nam je zaklical: Molite za nas! Odpeljali s0 jih na Dunaj. Še 18 dni življenja jim je bilo na Dunaju prisojenih 10 dni priprave na smrt-Dobro so jih izrabili, vdali so se v božjo voljo, kakor izpričujejo njihova poslovilna pisma. Prejeli so svete zakramente in boguvdani šli v smrt. Kako se je izvršil0 krvavo obglavljenje, ne vemo. Leto pozneje je bil med nami jetniki v kaznilnici v Strau-bingu v Nemčiji močan mož, po poklicu mesar. Ta nam je pripovedoval, da s0 ga ne vem kje, večkrat porabljali kot pomočnika krvnika pri obglavljanjih- Tam nam je pripovedoval, da so jetnike v celici slekli in jih oblekli v dolgo papirnato srajco (haljo). Takega so vedli v smrtno sobo. Ko je vstopil, je vsak začuden obstal ob pogledu 'na lepo rdečo zaveso, segajočo od stropa do tal. A že sta ga za obe Zbornik Srvobodne Slovenije 1968, stran 5) rami zgrabili posebni mehanični roki, ga potegnili naprej, da se je spotaknil in padel ¡po dolgem tako, da je z glavo obležal čez prag pod zaveso. V tem hipu se je sprožila velika ostra giljotina (sekira), z vso težo z rezilom padla na prag in glavo odsekala; ta je obležala za zaveso. Vse to je trajal0 le nekaj trenutkov, smrt Je bila torej lahka in ‘brez bolečin. Truplo z glavo vred so potem dejali v pripravljeno rakev za pokop ali sežiganje. Na tak način so smrt verjetno prestali tudi naši obsojenci. Dr. Fraissler, ki je iz sovraštva na stotine zapornikov obsodil na smrt, je dve leti pozneje že proti ‘koncu vojne, umrl nasilne smrti. Ob nekem bombnem napadu je z drugimi vred prihitel v zaklonišče. Kot krvolok je bil splošno osovražen, tam pa je bila prilika, da s0 se znesli nad njim. Zgrabili so ga in zadavili. Trupla naših mučenikov so pokopali ia dunajskem centralnem pokopališču. Ko sem leta 1947 obiskal njihove gomile, sem bil prijetno presenečen ob pogledu na rdeče cvetlice, ki so rasti e na njih. V začetku novembra 1949 so telesne ostanke teh trinajstih žrtev v štirih krstah prepeljali v Sele, 6. novembra smo jih pa slovesno položili v domačo zemljo. Vsako leto na smrtni dan 29. aprila opravimo zanje slovesno zadušnico. (Po opisu župnika Alojzija Vauti ¡ja v r celovškem Našem tedniku. G. župnik 'e bil sam v zaporu med nesrečnimi žrtvami.) »•••••■'•••••••■••••••••■•«•■•■■H»» Boris Pahor ljubljanskim akademikom Na povabilo fakultetnega odbora Zveze študentov Jugoslavije je imel dne 8. marca na filozofski fakulteti v Ljubljani tržaški slovenski pisatelj Boris Pahor predavanje o temi „Manjšina — del telesa“. Predavanje je razdelil na tri dele. V prvem je prikazal sedanji položaj slovenske naarodne manjšine v Italiji, pri čemer je naglašal, da je postopanje italijanskih oblasti z njimi različno na Tržaškem, Goriškem in v Slovenski Benečiji. Poslušalce je seznanil s sedanjimi političnimi ‘kulturnimi in gospodarskimi organizacijami Slovencev pod Italijo. iDrugi del je bil namenjen prikazu povojnega političnega razvoja med Slovenci pod Italijo. Ta razvoj je tesn0 navezal na razvoj slovenskega šolstva na tem področju. Opozoril je na negativno vlogo, ki ga ,e do tega šolstva zavzemala komuni- nitev nepokvarjene naravne lepote slovenskega gorskega sveta. Omenja dalje kako številni inozemski turisti po končani sezoni naravnost iščejo takih planinskih krajev po Sloveniji, ki jih še ni oskrunila moderna tehnika in nakazuje, da bi prizadevanja morala iti v gojitev takega kulturnega turizma, da bi nam “vrt Evrope vsaj za silo ostal še cel”. Nato pa ogorčen nadaljuje: „Naši argumenti in naše strune pa so najnižje vrste; z nočnim življenjem pod Vrtovinom bi Bohinj postal kamenček v našem hotelsko-bordelskem konglomeratu: enak tisočem drugih takšnih — žensko slačenje je povsod enako in enako interesantno: pod Slonom ali Vrtovinom. Za en tak kamenček — ali za ¡nekaj takšnih pisanih malovrednih kamenčkov, če bi namreč novi hotel sprožil verižno reakcijo, in najbrž bi jo —, bi plačali ceno, ki se je tehnokratski načrtovalci očitno ne zavedajo, ali pa se je nočejo zavedati: pogled na enega najlepših, nenačetih koščkov slovenske pokrajine s prastaro zgodovino in polnega mitov.“ „Vprašajm0 se za zaključek, ali tiči dovolj trdno v naši zavesti, da današnja nezazidanost bohinjskih obal ni rezultat zaostalosti naših prednikov, marveč dragoeen0 zavestno izročilo in dragocena dediščina ki je kot generacija nimamo pravice enkrat za zmeraj zapraviti. Za ¡nobeno ceno!“ (Se nadaljuje) stična, partija. Zatem je odločno pribijal, da ©e danes Slovenci v Italiji lahko uspešno bore za svoje pravice samo s svojimi 'lastnimi (političnimi strankami, nikakor pa ne s pomočjo italijanskih, ki zasledujejo ¡samo koristi italijanskega naroda. S tem je odločno obsodil v vsakem pogledu škodljivo ¡politiko Zveze komunistov Jugoslavije, ki svoje somišljenike na Tržaškem in Goriškem usmerja v italijansko komunistično ali socialistično partijo. V tretjem delu je pisatelj Boris 'Bahor govoril 0 odnosih med matično domovino in zamejskimi Slovenci. Tudi tu je kritiziral zadržanje sedanjih komunističnih oblasti v Jugoslaviji, da se za narodne manjšine ali sploh niso brigale, ali pa premalo. Zahteval je da slovenska narodna manjšina v Italiji ne sme nikakor postati žrtev dobrih sosedskih odnosov, zlasti ne za dosego večjih gospodarskih koristi. Odločn0 Je ■nastopil tudi proti načelu recipročnosti pri reševanju vprašanj slovenske manj-šine v Italiji, ¡kakor tudi italijanske v Jugoslaviji. Pisatelj Boris Pahor je končno mlade poslušalce na ljubljanski univerzi opozoril na veliko nevarnost, ki grozi slovenskemu narodu: ¡na padanje narodne zavesti v Sloveniji sami, t. j. v matični domovini Slovencev. Ta pojav zelo kvarno vpliva na narodno zavednost Slovencev v zamejstvu- P0 predavanju se je razvila živahna .debata v kateri je več govornikov zlasti razvijalo svoje misli o vseh problemih, ki danes zadevajo slovenski narod, njegov jezik ter 'kulturo in poslanstvo doma i,n v svetu! POPRAVI! V velikonočni številki Svobodne Slo-/enije z dn.e 11. aprila smo objavili na drugi strani članek dr. Mihe Kreka, Trnjeva pot naroda v k vstajenju v svobodo. V članku pa is0 ostale tri tiskovne napake, ki delajo misel nerazuml'ivo. Te so: v 34. vrsti prve kolone mora »iti redno namesto realno; v 10. vrsti druge kolone od spodaj bi moralo biti »napadali, namesto propadli; v 30. vrsti tretje kolone od spodaj pa bi morala biti beseda liste, namesto sile. Vse naročnike; ki hranijo letnike Svobodne Slovenije opozarjam» na te napake in prosimo, da jih popravijo. PMCWHCC 8ae 3SlOW^B^BÍ@ V Ptujski občini je 20. marca učiteljstvo na sosednih šolah .prekinilo pouk ter poslalo otroke domov. Do štrajka v osnovnih šolah je prišlo zaradi neizpolnjenih zahtev učiteljstva glede zvišanja in rednega izplačevanja mesečnih prejemkov, štrajk je bil na šolah v Markovcih, v Gorišnici, v Kidričevem pri št. Lovrencu na Dravskem. polju, v samem Ptuju pa na šolah Franca Osojnika, Toneta Žnidaršiča in Ivana Spolenjaka na Bregu. Osebne spremembe. Tito je imenoval za svojega tajnika Jožeta Smoleta, dosedanjega glavnega urednika Dela v Ljubljani. Smole je Lj.ubljačam v partijo je stopil 1943 in je končal njeno šolo v Beogradu- Nekaj časa je bil dopisnik Tanjuga v New Yorku, nato zunanjepolitični kasneje pa glavni u-rednik Borbe v Beogradu, odkoder je odšel za glavnega urednika Dela v Ljubljano. Je član. CK ZKS, član republiške konference Sov. zveze delovnega ljudstva in republiški poslanec-Sedanji glavni urednik Dela je Drago Selinger. Druga sprememba je med slovenskimi člani zveznega izvršnega sveta. Dosedanji član tega sveta, Janez Stanovnik, je dobil imenovanje za izvršnega tajnika Ekonomske komisije ZN. Na njegovo mesto je bil imenovan ing. Miran Mejak, ki je bil pred tem v Ljubljani na sestanku vseh zborov skupščine SRS izvoljen za člana republiške delegacije v zveznem zboru t. j. v zboru narodov. Dosedanji član tega zbora ing. Edvard Perhavec je bil „naprošen“ za odstop. V kranjski tovarni Iskra so znova v težavah. Ne dobivajo zadosti in pra-vočasino .deviz ¡za nakup surovin. V začetku leta so celo predvidevali, da bodo samo pri nabavi surovin prihranili 4 do 5 milijonov dinarjev. Računali so, da jih bodo pravočasno dobili ter so surovine dobro izbrali, pravočasno naročili in tudi plačali. Sedaj pa znova zastoj v dovoljevanju deviz, zaradi tega pa zastoj tudi v izdelovanju električnih izdelkov, zlasti električnih števcev. Tovarna si je doslej mogla pomagati na ta način, da je pač izdelovala tiste vrste izdelkov, za katere je imela surovine na razpolago. Delavstvo je v strahu, da bodo V podjetju morali vsaj v nekaterih oddelkih ustaviti delo, če Iskra ne bo pravočasno dobila surovin iz inozemstva, zlasti kvalitetne mase, ki je doma ni mogoče dobiti. Prijatelji obtožencev so pred sodno dvorano uprizorili bučno demonstracijo ■ko je sodišče po poldrugo uro trajajoči ■raiz(pravi objavilo, da zavrača priziv •proti sodbi moskovskega sodišča, ki jo je izreklo januarja t. 1., ko je bil Jurij Galanskov obsojen na 7 let ječe, Aleks Ginsburg ma 5 let Aleksej Doibrovsky na 2 leti in Vera Laskova na 1 leto. Vsi so bili obtoženi, da so vzdrževali „kriminalne zveze“ s protisovjetsko emigrantsko organizacijo v tujini. V ljubljanski Operi so 14. marca «prizorih Haydnovo opero v 3 dejanjih Svet na mesecu. To je bila prva izvedba te opere v slovenski Operi. Nova zasavska cesta je odprla pot turistom tudi v ta del Slovenije. Zanimiva turistična točka je zlasti grad Bogenšperk, ki stoji ob cesti iz Litije »kozi Šmartno mimo Črnega potoka. Poslopje je dobro ohranjeno, v zadnjem času s0 ga pa še popravili. Umrli so. V Ljubljani: Anica Mlinar roj. Stenovič, Karel Levičnik, generalpodpolkovnik v ¡p- Anton Pavček, Monika Rumpret roj. Bon Ana Koren, knjigovodkinja, prof. Pavel Lokovšek, Marija Pirnat roj. Tovornik, Pepca Adamič, Zvone Miklavčič, profesor Jožefa Prešeren, Alojz Kavčič, Feliks Repovž, Jože Škedelj Minka Roglič roj. Kurnik, Alojz Končan, Ivan Gradišek, mizarski mojster v p., Justina Gorjup roj. Zakrajšek Minka Babšek roj. Križaj, dr. Marijan Maček, zdravnik, Slava Gerbec roj. Filipič, Boris Batista, Silvester Krašovec Stanislav Gornik » in Tončka Zore roj. Urbas, učiteljica iz Grahovca pri Metliki, Jože Paliska iz Škoeijana pri Kopru, Roza Juvane v Ribnici, Peter Šubelj v Sostrem, Martin Hočevar v Kočevju Ivana Kunstelj na Glinci, Jože Žnidaršič v Nadlesku, Janez šega v Ribnici, Marija Verbič roj. Modic v Dol. Logatcu, Henrik Bizjak, dimnikarski mojster v p., v Celju, Jože Zelnik v Vikrčah, Anton Lapajne v Novi gorici, Janez Obran v Borovcih pri Ptuju, Drago Kranjc, bančni ravnatelj v p. v Celju Martin Slejko v Sežani, Franc Kranjc, šofer v Novem mestu, Marija Roš roj. Sorčan v Laškem, Neža Ferbežar v Novem mestu, Kristina Brank roj- Virant v Repnjah, Angela Pretnar roj. Strnad v Novem mestu, Franc Bogovič v Krškem. Ignac Hribar v Domžalah, Janez Justin, gradbeni tehnik v Poljanah nad Škofjo Loko in Silva Levičnik, trg. pomočnica v Bernici- PROSLAVA TREM OBLETNIC V SAN MARTINU V San Martinu so imeli v nedeljo 28. aprila lep praznik. Proslavljali so tri idomače obletnice in sicer: 20-letni-co slovenske službe božje,. 20-letnico ustanovitve pevskega zbora in sedmo jbletnico doma. V©e te proslave so dobile še prav poseben poudarek z obiskom generalnega direktorja msgr. Ignacija Kunstlja, tki je v domu daroval sv. mašo, se udeležil skupnega kosila in prisostvoval akademiji. Sprejem generalnega direktorja Izredno lepa sončna nedelja je privabila že pred 11 množico rojakov v Slovenski dom, da sprejmejo dragega gosta in se udeleže sv. maše. Malo pred 11 sta ©e pripeljala v dom generalni direktor msgr. Kunstelj in direktor msgr. Orehar. Msgr. Kunstlja je s krajšim govorom pozdravil slovenski idušni pastir v San Martinu žuiplnik Gregor Mali, nato v imenu doma predsednik Ivan Dimnik. V imenu slovenske šolske mladine je nato pozdravila visokega gosta tričlanska skupina v narodnih nošah in mu izročila slovenski šopek. Sv. maža Takoj nato je msgr. Kunstelj pristopil k oltarju, ki je bil pripravljen na lepo okrašenem odru v dvorani doma. Po evangeliju je msgr. Kunstelj v svoji pridigi razvijal misli, Iki so določene za drug0 nedeljo po veliki no.či, t. j. o dobrem pastirju ter o duhovniških in redovniških poklicih. Povedal je, da računa, da je v izseljenstvu nad 350.000 Slovencev, za katere skrbe izseljenski duhovniki po vsem svetu, ki so pa različno razdeljeni, večje število je v Argentini, v Avstraliji pa le 4 za 15.000 ljudi. Manjkajo slovenski duhovniki tudi v zapadni Evropi, kjer jc na tisoče slovenskih delavcev, 'delavk in dijakov. Od 700 .slovenskih duhovni- SLOVINCI V BUENOS AIRES Na Pravni fakulteti buenosaireške katoliške univerze so v okviru Sovje-tološkega inštituta dne 23. aprila t. 1. dobili za uspešno opravljen dveletni študij slavističnih in sovjetoloških ved diplome naslednji slovenski slušatelji: Milena Mikolič, Franc Logar, Dušan Pipp, Ludvik Osterc, Jože Poznič in Pavel Fajdiga. Za preminulega Antona Kovača je bila diploma izročena njegovi soprogi. Razdelitev diplom je bila izvršena ob odprtju letošnjega že 6. študijskega leta Sovjetološkega instituta, ki ga je pravna fakulteta prav vsled sodelovanja in vztrajnosti slovenskih slušateljev organizirala in spravila v življenje kot prvo in doslej edino zadevno ustanovo v Latinski Ameriki. Ob odprtju letošnjega ‘študijskega leta — slovesnost sta vodila tajnik fakultete dr. Romanelli in univ. prof. dr. Toczylowsky — je imel inavguracijah« predavanje 0 „Narodnih trenjih v ZSSR in Jugoslaviji“ unir. pnof. dr. Tine Debeljak. A « • C N T I N I Osebne novice Umrla je Ana Rode roj. Moder na svojem domu v Lomas del Mirador-ju pri Buenos Airesu 28. t. m. Po težki bolezni so jo dva dni pred smrtjo pripeljali iz bolnice. Rojena je bila v Dolu pri Ljubljani 17. julija 1927. Po končani vojni je šla v begunstvo in je živela v taboriščih Lienz in Spittal. Tu sfi je leta 1948 poročila z Ivanom Rodetom. Istega leta je prišla v Argentino. Zapušča moža Ivana ter štiri o-troke: Marijo, Anico, Helenco in Janeza. Pokopali »o jo v torek. 30. aprila ,Po pogrebni maši v Slovenski hiši na Ramón Falconu na pokopališču v Flores v Buenos Airesu. Žalujočim naše iskreno sožalje. Poroka. V soboto, dne 27. aprila sta se v župni cerkvi »v. Juda Tadeja v Ituzaingó poročila g. Gustl Poglajen in gdč- Marija Babnik. Poročne obrede s sv. mašo je opravil pTelat g. Franc Novak, župnik v Ituzaingó. Za priči sta bila ženinu njegova mati ga. Rezka Poglajen, nevesti pa njen oče g. Jože Babnik. Med mašo je pel dekliški zbor pod vodstvom ge- Marije Fink-Gerži-ničeve. Novemu paru ob vstopu v novo življenje želimo obilo božjega blagoslova. kov v zdomstvu jih je več na Koro-šlk'em rn Primorskem, ki so večinoma med Slovenci, okoli 200 jih je v Sev. Ameriki, 40 v misijonih v Afriki in Aziji, 82 v Argentini — toda ti delujejo v veliki večini med drugimi, verskega pouka tudi zelo ¡potrebnimi narodi. Poudaril je, da je njegova naloga skrbeti za zadostno štev.lo dušnih pastirjev v svetu. V Evropi je na razpolago več semenišč, ki bi sprejela tudi slovenske semeniščnike. vendar .se pa poklici vedno pripravijo le v ‘domači družini. Družina je vrt ki zahteva > svoje delo, da more dati polno rast cvetju, tako je tudi v družini, kjer vlada globoko versko življenje. V dobi po koncilu se ureja tudi življenje na novo, k temu moremo vsi ipirispevati. šola in Cerkev daista svoj delež, a glavno breme je na družini. Ob koncu je na zgledu družine ki jo je srečal, pokazal odkod jasn0 spoznanje in močna vera, ki vodi življenje. Iz takih družin prihajajo tudi duhovniški in redovniški poklici. , želel je, naj bi združili posebej še sedaj svoje molitve in delo, da bi med nami zrastlo zadosti dušnih pastirjev za izseljence. Pri sv. maši je prepeval Slovenski pevski zbor iz San Martina pod vodstvom g. Vinka Klemenčiča. Po sv. maši je bilo v dvorani skupno kosilo, katerega so se poleg msgr. Kunstlja in msgr. Orehar j a ter župnika Malija udeležili tudi predsednik Zedinjene Slovenije g. Božidar Fink, zastopniki slovenskih domov ter odborniki sanmartinskega doma in organizacij, ki delujejo v domu. Akademija fNa popoldansko akademijo je prišlo toliko rojakov kot doslej še nikoli Okoli 16 je napovedovalec — kulturni referent doma — g. Smersu začel akademijo. šolski zbor je pod vodstvom g. Borisa Pavšerja zapel slovensko himno „Naprej zastava Slave“, mladinski zbor pa nat0 še Adamičevo ,Tam gori za našo vasjo“, Foerster-jevo „Ljubezen do domovine“ in Mirkovo „Koromandijo“. Sledila je beseda predsednika doma g. Ivana Dimnika, ki je pozdravil visoke goste in zastopnike organizacij in domov ter povedal, kako je rajni svetnik Karel Škulj pred 20 leti začel s slovensko mašo kako se je tedaj sestavil slovenski pevski zbor pod vodstvom g. Pavšerja, pozneje pa sta bila dirigenta zbora g. Tine Duh in g. Vinko Klemenčič, ki še danes vodi zbor. Govoril je o velikem pomeu šole in izredno požrtvovalnem delu našega učiteljstva- Po tem pozdravnem govoru so nastopile naraščajnice SDO z deklamacijo „Slovenskemu domu v San Martinu ob sedmi obletnici“, ki jo je spesnil g. župnik Mali. Nato je, živahno pozdravljen, stopil na oder slavnostni govornik pisatelj dr. Jože Krivec, ki je v krasnem govoru zbranim rojakom razvijal misli o poslanstvu slovenskih domov. Govor Slovenska žena doma in v svetu Zbornik Svobodne Slovenije 1968 Med tolikimi poglavji te čezdalje 'bogatejše ¡knjige-periodike preseneča letos — kot novost — zaglavje za našo ženo. Ne preseneča pa, da ji daje svoje strani na razpolago Zbornik. Najsi že bo v Svobodni Sloveniji ali v Zborniku, je naša žena našla najipirej prav v uredništvu le-teh priznanje in ponudbo za sodelovanje na enaki ravni. Ob enaki meri razumevanja in uvidevnosti ter za časa, bi bilo danes odvisno reševati npr. vprašanje o nenavzočnosti slovenske zdomske in zamejske žene na vodilnih političnih, kulturnih in drugih organizacijskih mestih. To je namreč eden od problemov, o katerih razmišljajo v svojih prispevkih sodelavke pri ženslki anketi v Zbor-nikovem poglavju Slovenska žena doma in v svetu. Anica Kraljeva skuša v Svobodni Sloveniji že dodobra dve leti menda, pomagati naši zdomski ženi pri razči-ščenju in pojasnjevanju važnih vprašanj in nalog, na katere naleti žena v svojem ožjem domačem svetu. Tu, v anketi, katero je pripravila, pa zastavlja vprašanja iz širše osnove: čez meje doma, vasi mesta, države, kontinenta. Zanima jo prvenstveno še vedno ženska kot žena in mati. Toda — kaj ¡pa je s slovensko ženo v sočasnem svetu, ko jo vse sili v emancipacijo? Ji bo podlegla? Kako to, po drugi strani, da je po dvajsetih letih zdomstva še vedno ni najti na kakem vodilnem mestu? Od kod ta konservativnost? Kaj bi veljalo prevzeti od drugorodnih sestra in česa se ubraniti? Kje bi mogla žena, razen v družini, tvorno ali vplivno poseči v ‘moško vlado’ s pomaganjem pri reševanju obstoja našega naroda? Tako nekako in še kaj sprašuje Anica Kraljeva slovensko ženo iz Anglije, Belgije, U.S.A., Kanade, Italije,' Slovenije, Argentine. Rekli bi, da spra- | šuje ženo iz Slovenije v svetu. Malone ; začudi, Iko se ovemo, da se moramo v ! ‘velikem svetu’ med nami res še ele- j mentarno ukvarjati s temi že davno j načetimi, večinekje že rešenimi in ne ! več perečimi vprašanji, na katera poučno odgovarjajo v anketi Nada Seko-iec, Slavka Roex-Brečko, Milena šou-kalova, Renata Kozina-Ašič, M. Š-, Zora Saksida, tri neimenovane iz Slovenije, Pavlina Dobovškova, Naca Osterčeva in A. B. Uvod v svojo anketo je A. K. našla — v zapuščini svojega rajnega moža, dr. Janka Kraka: prelepe utrinke o treh materah, o materah slovenske preteklosti in bodočnosti. Kakšen je tedaj, po mnenju imenovanih sotrudnic, danes ¡položaj slovenske žene? Vsaka presoja — kar je razumljivo — iz svojega lastnega zor- nega kota; ta iz širšega, ona iz ožjega-Skoro vse soglašajo v prepričanju, da se tudi morebitni emancipacijski ekstremi s časom uravnovesijo med naravnim, materinskim poslanstvom žene in njeno aktivno vklopitvijo v javno življenje in soustvarjanje. Posebej so prepričane o tem za slovensko ženo, ki so ji komponente ženske nravi močno urejene- Za ženin0 nesproščenost in nepo-javljanje na odločujočih mestih vidijo vzrok v danih zdomskih razmerah in eksistenčnih težavah, v nezadostni vzgoji in izobrazbi v nerazumevanju s strani moških, v okostenelem mišljenju in navadah iz preteklosti, v neza-vedenju svojih pravic. Tu bi veljalo še, vprašati se: mar ni ženski negibnosti eden glavnih vzrokov tudi — vzporedna konservativnost in okostenelost mož ? Sotrudnice iz Slovenije, Z. D. A. in deloma Italije pa ugotavljajo, da je v teh deželah žena že povsem sproščena, priznana 'kot moškemu enakovredni faktor, kar ji je že sama po sebi razumljiva danost. V Ljubljani organizirani kuharsko-gospodinjski-otroško negovalski tečaj za moške pa bi celo kazal na enega izmed mnogih znakov v svetu, da streme današnji moški za — priličenjem ženski... Prispevek treh iz Slovenije je sila razveseljiv pojav, čeprav v danem izboru in iz razumljivih vzrokov ne more dati stvarnega prereza v celovitem prikazu domovinske žene. Na sploh prevladuje med sodelavkami ankete mnenje, naj se žena javno izživlja v dobrodelnosti in vzgoji, a prvenstven© njen vpliv velja lastni družini. Zanimivo je, da nobena ne navaja kakih tujih posebnosti iz ženskega emancipacijskega sveta, ki bi bile nam v škodo. Pač zato, ker se naše žene instinktivno že čutijo del celote v svetu, ki se oži, pa se ožijo tudi razlike v relativnih danostih. Večina pogreša v zamejstvu in zdomstvu kakih ženskih združenj, ki bi ženo vzgajala, prosvetljevala, jo usposabljala in bližala razumljenju zdanje mladine, ki pušča v današnjem tempu rasti včasih starše nekje daleč zadaj in je mnogokrat vzgojno navezana sama nase. (Koliko tega smo' zanemarili in zamudili...!) Od A. B'. ¡pa še zvemo, da se v Buenos Airesu prav ta čas ustanavlja ženska zveza, ki se bo posvečala obravnavanju vprašanj, kot so ‘določitev delokroga doma’ ipd. MnO'g0 tega nam še pove slovenska žena, posejana po širnem svetu. Beri, premisli in presodi. Nemara poveš še svoje! Poglavje bo vsekdkor zanimivo branje tabo za ženske kot tudi za moške, čeprav je ponekod naleteti na jezikovne pomanjkljivosti. A je to pisanje stvarnih ugotovitev polno dobrega hotenja, polno ljubezni do roda našega. Zato velja zaključiti z uvodnim pozdravom rajnega dr. Kralja: Mati slovenske bodočnosti, bodi pozdravljena! dp Vsak teden ena POLJSKA PESEM Cvetko Golar Poljč sp,. Pšenično klasjle sanja san; e zlate, še enk.at plamteči žarki zablešče čez trate. Zemlja, trudmo> težko diha klanja se pšewicai s: pa in ženjioe čaka naših polj kraljica. In poljubljajo v slovo solnem žarki vroči — srp srebrni že potuje čez nebo ponoči... objavljamo na drugem mestu. Poslušalci so govornika nagradili s krepkim ploskanjem. Sledil je dekliški oktet, ki je pod vodstvom g. Pavšerja občuteno zapel Žirovnikov© Kukavico ter narodno „Ne bom se možila“, „Ko ptičica ¡sem pe-vala“ in „Večerni zvon“, šolska mladina je prisrčno podala Kunčičevega „šolarčka“. — Gospa Potočnikova je v krajšem govoru povabila slovenske žene in matere k sodelovanju pri delu v domu. — Mladinski orkester, ®edaj večinoma v novi zasedbi je pod vodstvom g. Pavšerja zaigral vrsto narodnih pesmi. — članice SDO pa so pod vodstvom prof. Zupana lepo zarajale >b pesmi „šumi, šumi, gozd zeleni“. — Harmonikarji pod vodstvom g. Viktorja Jenka so zaigrali štiri lepe melodije Akademijo je zaključil Slovenski pevski zbor v San Martinu, ki je pod vodstvom Vinka Klemenčiča živahno m lepo podal Jerebovo „Jutranjo“, Tomčevo „Dolenjsko zdravico“^ Bajukovo „Ej zato“ in Flaišmanov „Triglav“, ki vedno vžge. Nato se je ¡dvignil msgr. Kunstelj .n čestital prirediteljem akademije. Povedal je, da je rajni škof dr. Rožman nekoč dejal, da ¡so jubileji znak starosti. Toda sanmartinski jubileji kažej0 prav nasprotno: so znak napredka in vzpona in novega mladostnega zagona Po tej Poti naj Slov. dom stopa naprej. Obisk sanmartinskega župan» Po akademiji se je v domu razvila živahno družabno življenje ob zvokih orkestra Planike. Okoli pol desetih je prišel obiskat Slovenski dom sanmar-tinski župan polkovnik Cesar Clemente Fragni v družbi občinskega tajnika dr. Hraste^ finančnega direktorja g. Foras-tierija in g. Grassa. Prisotni rojaki so goste živahno pozdravili. Odbor doma je imenovane, ki so prišli s svojimi soprogami, tudi pogostil. G. župan je ob tej priložnosti čestital domu in obljubil svojo pomoč. SttVINCI M SVIT« BRASIL — SAO PAULO Inženir Herbert Slivnik — 50-letnik Čeprav bi veselemu sinu zelene Štajerske nihče ¡ne prisodil 50 let, so se Slovenci iz Sao Paula vendarle ¡radi zbrali na njegovem domu, ko jih je povabil na proslavo 50. rojstnega dne. G. inženir se je rodil 8. februarja 1918 v Gradcu. Vso mladost je preživel v župniji Sv. Eme na skrajni vzhodni slovenski meji. V Ljubljani je obiskoval klasično gimnazijo, vedno z odličnim uspehom- Tehnično fakulteto je študiral v Ljubljani. Že med vojsko je odšel v Milan kjer je ostal v službi. Po vojski je odšel s soprogo Milko v Sao Paulo, kjer je zaposlen pri ¡nemški tovarni žarnic Siemens. Pred dvema letoma ga je vodstvo tovarne poslalo v Nemčijo, da se še bolj izpopolni. V vodstvu tovarne jma pomembno in zauipno mesto. Jubilant je od mladih let zaveden narodnjak. Zato v njegovi hiši ne manjka slovenskih listov. Od začetka je zvest naročnik Svobodne Slovenije in njenega Zbornika. Le prezaposlenost ga ovira, da ga ne more razpečavati med rojaki, kakor je delal prva leta. V srečnem zakonu sta se mu rodila hčerka Milenka in sin Maksimilijan. Z družino vedno prihaja k službi božji za Slovence pri kateri vneto prepeva in sploh skrbi za ljudsko petje. Vsak Slovenec, ki je zašel v Sao Paulo, je bil gost v njegovi prijazni hiši: zaradi veselega in vedrega značaja ter zaradi svoje ¡skromnosti, preprostosti in možatosti je pri rojakih splošno priljubljen in spoštovan. Zato je bilo srečanje rojakov ob 50-letnici eno najlepših srečanj v življenju ¡Slovencev iz Sao Paulo. B'og živi g. inženirja še dolga leta! Čestitkam se pridružuje tudi Svobodna Slovenija in želi svojemu zvestemu naročniku in prijatelju še mnogo uspehov v življenju in obilo sreče in ¡božjega blagoslova v ¡družini. 01 CD ■ CD ■ CD H CD S CD I OBOIOIOlOIOIOiOIOIOI ■ CDBCDBC3iOl