37. števil „EDIN 0? i k h a j a dvakrat ni» teden, loboto ob 1. uri V Trstu, v sredo 7. maja 1890 Tečaj X E Hk<. 3rcdo m poludne „Edinost""stane: /h TRO loto g). i»*en A vat. 9,- gl. za polu leta * 3.—; * , 4.o0 „ za četrt leta „ 1.50: „ „ 2.25 „ Posamične Številke so dobivajo v pro-dajalnicah tobak« v Trstu po 1» no*., v (Jorlci in v Ajdovščini po « nov. Na naročje brez priložene naročnice se ipravniitvo ne ozira. EDINOST Oglasi in oznanila Ht> račune po 8 nov. vrstica v petitu ; za naslove t. debelimi črkami »e plačuje prontor, kolikor bi gA obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. *e rai'une po pogodbi. Vii dopisi ne poSiljajo uredništvu v ulici Carintia At. '25. Vsako pismo mora biti frankovano, ker net'rankovana ne ne sprejemajo. Hokopisi hm ne vračajo. Naročnino, reklamacije in iti«erafe prejema upravništvo v uliei Carintia 28. Odprte reklamacije ho prottte poštnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V rdimst m č Poziv! One gospode naročnike, gospodje pri zelenej mizi — vs.jeti vedno katerim smo doposlali rutleče listke, napeti držati. Ta fikcija našla je varnega poživljamo danos se enkrat, da takoj zavetišča pri v*ih avstrijskih vladah, im store svojo dolžnost. Ponavljamo, da iavzemši Taaffejeve, o karerej hudobni smo si v svesti dolžnosti svoje do ljudje trdijo, da favorizuje Slovane. Nc-častitih naročnikov in da nam je trdna davno smo nekje čitali o takozvanrm volja, v polnej meri vršiti to dolžnost, „Gevvohnheitsreht". A.ko je to pravo odlo-ali z druge strani smemo pa tudi mi čilno tudi za našo Tržaške razmere, po-zahtevati, da se naročniki zavedajo teni si jo seveda rečena fikcija pridobila svojih dolžnosti da nas. Prosimo torej, domovinsko pravico. Ako je pa tako, bilo ne prezirajte nase prošnje! Uredništvo in upravništvo „Edinosti**. Straža pred spomenikom. bi res hudo zlodejstvo, kar se očita Taaf-fejevi vladi: da namreč protežira Tržaške Slovane. Toda mi smo dobri prijatelji nj. ekscelenci in kot taki mu radi priskočimo se svojini »pričevanjem na pomoč : n i re», k a r s e očita n j e g. Na trgu pred kolodvorskim poslopj eni ckscelenci; glede tega zlodej-stoji krasen spomenik, plod divne novo- 8 t v a ima gospod minister čiste dobne umetnosti. In ne le krasen, ampak r 0 k e, tako ciste, kakor novorojeno dete. tudi pomemben je ta spomenik ; kliče nam Ju tw spričevanje nesrno izgovorili kar v spomin prevažen zgodovinsk moment, tje v en pota vladina nevarna, kajti ugajajo lo onim, ki so sovražniki čuta hvaležnosti do avstrijsko države. Taktika vladina je pa tem absurdnejša, ako pomislimo, da rečena fikcija je res samo fikcija brez vsake reelne podlage, kajti tudi mi Slovani imamo tu svojo domovinsko pravico, tudi mi smo del prebivalstva, del, ki je jednakoveljaven vsim drugim delom. Tudi mi smemo zahtevati, da so nam v istej meri hleb reže, kakor vsim drugim. Toda Italijani postavili bo si svoj poseben monumentalen spomenik, kateremu bi rekli „italijanska nehvaležnost". Ta spomenik bodi vladi opomin, da je na krivih potih in da dela krivico onim, ki so jej4najzvostejše vdani. Straža pred spomenikom | k a t o r i bi moral biti svet vsakemu patrijotu, je pa vsakako krasna ilustracija Tržaških razmer! —t—. Govor poslanca Iv. Nabergoja r *eji državnega zbora i/ne HO. aprila 1890. Visoka zbornica! Večina Vas, prečastni gospodje, potovala je že kedaj v Trst. Nikakor ni mogel pozabiti naivnega vprašanja : pa, ko bi se Vam posušila ? Se jeden globok pogled, Še jeden mehak pritisk nežne ročice in Stanič je bil na cesti. Mudi se mu dalje. Delo je važno in in vsak trenotek potrata. * * * Minila je nedelja, minila z dobrim uspehom tudi veselica novoustanovljenega družtva. Vseh mrtvih dan jo danes. Včeraj popoludne je začelo mesto mirovati in miruje še danes. Spomin je to nam drazih ranjcih ; ta spomin praznuje so v Trstu prvi dan po prazniku mestnega patrona sv. Justa. Vzlic mnogim nerodnostim in nerodnostim, kojo so obično posledice dveh ali celo treh praznikov, odhaja vender mnogo ljudstva na grobje molit za svoje drage pokojnike. Tudi narava sama J nas spominja v tem času s svojo jodna-ličnoatjo in s svojim na pol uvelim obrazom minljivosti na svetu, spominja nas smrti in ž njo konca vsim zmotam, vsemu trpljenju, vsej novošČljivosti in vsem krivicam, ki nam jih je trpeti vsled človeške brezsrčnosti; ta dan nas spominja, da nam onkraj groba zasveti lepšo solnco popolnejšega in srečnejšega življenja v jedinosti s prevzvišenim Stvarnikom, z ne-dosežno pravico in resnico satno. . . Nebo je oblačno, morje lahno pljuska Mejpotoma ozrli ste se gotovo po našej Kraškoj krajini. Ako primerjamo krajino to z drugimi [ deželami, nam vspeh gotovo ni posebno J ugoden. Većino avstrijskih dežela oblago-darila je narava: dičijo jih bogata polja,' krasijo jih razsežni gozdovi in pretekajo se po njih za plovbo ugodne reke, ki so naravne prometne žile prebivalstvu, ali j pa jim podzemeljske rude nudijo svoja bogatstva. Vsega tega nema Kraška planjava in osobito je oni del Krasa, ki leži mej Sežano in višinami nad mestom Tržaškim, tako neopisno gol in žalosten, da se potovalcu vsiljuje vprašanje: O ćem žive tu prebivalci in kako je sploh mogoče, da obstoje? In je res tako, da ne bi se mogel krepki Slovenec, prebivalec te krajine,! za dolgo preživiti, navzlic dejstvu, da z železno pridnostjo obdeluje vsako ped zemlje, da ztrajno nosi — katerej vztrajnosti ni vzgleda — gnoj na svojem hrbtu na ona mesta po zatisjih, kjer je poljedelstvo so mogoče, da nema tudi Kras posebnega svojega bogastva. To bogastvo naše je: poznani Kraški marmor, katerega razpošiljajo po vsih deželah cesarstva in celo tudi v inozemstvo. Toda to naše bogastvo bi se lahko v veliko večjej meri izkoristovalo v prid prebivalstva, nego se to do sedaj dogaja. Naloga mi bodi, da pokažem vladi pot, kako bi se dalo to doseči. Največji do-j bičck imajo sedaj naseljeni italijanski j d e 1 a 1 c i, dasi opravlja domačin najtežje j delo. Slovenec naš mora kamenje lomiti in je ven vlačiti — katero delo se mora | prištevati najtežjim in najutrudljivejšim, ■ osobito ob žgoćej vročini južnega našega poletja — ali obdelovanja, poliranja in likanja z malimi izjemami on ne razume, ker se teh del ni učil, radi česar mora mirno gledati, kako si iz kraljestva Italijanskega sem naseljeni Italijan še enkrat toliko prisluži, da-si delo tega poslednjega ni niti primerno tako utrudljivo. Ptujec služi na škodo domačinu — in zakaj ? Ker naučna uprava ni do sedaj nič Btorila za obrtno izobraženje našega ljudstva. V Trstu so sicer pred dvemi leti na državne stroške ustanovili obrtno šolo, toda poučni jezik te šole je izključljivo italijanski. (Posl. Vitežić : Čujte !) Mi Slovenci moramo se svojimi davki pripomoči, da se vzdržuje ta šola, ali koristi nemamo nikake od nje. Jaz privoščim zavod ta italijanskim svojim rojakom, ali zahtevam od naučne uprave, da se slednjič tudi nas spomni in da tudi za naše ljudstvo kaj stori. Ustanovi naj v T r- ob breg in pere nerazrušljive skalne stene.: Visoko tam gori nad morskim bregom stojita na konci Skočirjevega vrta naša znanca, Radivoj in Olga. Ljubo se ona oklepa mladeniča in solzne ima oči ; Radivoj bi jo rad tolažil, a neizmerno hudo jo tudi, njemu pri srcu. Komaj da sta si pred ( nekaj dnevi razkrila iskreno ljubezen, že ; trže kruta osoda od srca srce. On mora: na Dunaj dovršit svoje studije in izpite,' da doseže v javnem življenji toli čislano in potrebno samostojnost. Slovo je pa tako britko, dani ni za prav dolgo časa. Stari Skočir je odšel molit na pokopališče, Olga je bila zjutraj tam. Nekdo domaČih pa mora biti v hiši, da nadzoruje posle. To priliko je uporabila Olga, da še jedenkrat vidi, še jedenkrat objame svojega Radivoja. Posloviti se mora ž njim, saj ga ne bode videla več tako dolgo, da se vrne z doktorsko diplomo v žepu v naročje svojej ljubljenej nevesti. Z roko v roki stojita ter si šepetata najslajše besede. „In če bi te oče hoteli kam po sili možiti, recimo, da bi Ti kazalo bogatstvo, blesk in sloveče ime, Olga11 ? „Za me se nič ne boj, Radivoj. Očeta poznam dobro. Nekoliko pohlepni so res na bogatstvo, a opomnim, da sem njihova jedinica in gledali bodo menda najprej žaškej okolici strokovno šolo za obdelovanje kamenja se slovenskim učnim jezikom, da se bodo mogli naši ljudje in oni iz Goriškega dela Krasa izobraziti v tej obrtnej stroki in da ne bode ptujec odnašal dobička na izgubo domačinca, državljana. (Posl. Vitežić : Čujte !) Selo Prošek je središče celej vrsti vasi, katerih prebivalci si po kamenolomih svoj kruh služijo. V tem selu je čvetero-razredna ljudska šola in tudi pripravljav-nica za srednje šole; slednja z nemškim učnim jezikom. Prosek je torej tako rekoč duševno središče našega, v skromnih razmerah živečega prebivalstva. Tu bi imeli tudi pripravnih prostorov za tako šolo. Najbolji materijal je v njega bližini; iz bližnjih vasi dohajalo bi obilo mladine, hoteče se izobraziti v ročnih delih te obrtne stroke, kakor tudi v risanju itd. V interesu obrtne izobrazbe naše predlagam torej nasledilo resolucijo : Visoka vlada se poživlja, da potrebno preskrbi, da se na Prošeku ustanovi strokovna šola za obdelovanje kamenja se slovenskim učnim jezikom, in to najdalje v šolskem letu 1891/1892. (Dobro, dobro!) Resolucija ta je bila zadostno podpi- rana. Občni zbor „Delalskega podpor, družtva" bil je v nedeljo popoludne v dvorani hotela „Europa". Občnega zbora udeležilo se je obilo število udov, tako da je bila dvorana natlačeno polna in je vladala 14 kr. torej je izdalo družtvo za podpore in zdravila 9695 gld. 14 kr. Ko je poročevalec omenil smrti družtvenega pokrovitelja, Njeg. cesarske Visokosti cesar-jeviča Rudolfa, vzkliknil je ves zbor: Slava Njegovemu spominu! Kronika orcenja obilega truda, ki ga je imel odbor se sestavo pravil in korakov, ki so bili potrebni v potrdilo teh pravil od strani vlade. Družtvena knjižnica brojila jekrn-cem 1889 leta 2463 knjig. Koncem leta 1889 je imelo družtvo 973 družabnikov in 193 družabnic. Kronika završuje : »Delajmo rajši vsi v prospeh in blagor našega družtva, katero naj nam je skupna družina in gotova zaslomba v potrebi; da je pa tako ohranimo, moramo opustiti osebnosti in zasebno svojo korist ter varovati družtvo, katero more le v skupnem delovanju udov napredovati". Račun blagajnika, gospoda Drag. S c h in i d t a nam kaže, da je imel možki oddelek 13.812 gld. stroškov. Da so se ti stroški pokrili, moralo se je vzeti 1000 gld. iz ljubljanske hranilnice. Ženski oddelek je imel 2010 gld. 12 kr. stroškov in so je v pokritje isto tako moralo vzeti j iz hranilnice svoto 517 gld. 60 kr. Poročila tajnika, blagajnika, pregledo-valcev in pregledovalk računov, gospodarjev in knjižničarja so se odobrila. Tem točkam je sledila volitev novega odbora. Voljeni so bili naslednji gospodje: predsednik: Mandič Matko; tajnika: Ka-lister Vekoslav in Polič Fran; blagajnik: Schmidt Dragotin ; odborniki: Živic Matija, Macher Ivan, Hervatin Miha, Gorup Jakob, Perhavc Jakob, Žitko Franjo, Lo-višček Franjo, Fabjan Franjo, Krapeš Ivan, Novak Jernej, Klun Anton, Indihar Franjo, Lotrič Gregor, Vertovec Andrej, Slajko Anton, Čarga Franjo, Prele Josip in Lavrenčič Vincenc ; namestniki: Pegan uprav tropična vročina Ob 5. uri odprl je predsednik gosp. Ivftn7 Besednjak'lvan," Rep prof. Mate Mandić zborovanje s primernim nagovorom ter je zaključujoč Bvoj govor vzkliknil krepki „živio" podpornemu družtvu. Temu vzkliku odzval se je zbor s trikratnim živio-klicem. Po nagovoru predsednikovem prečital, je tajnik g. Fran Polič družtveno kroniko za pretečeno leto. Kronika konstatuje, Anton, Čuk Ivan in Kalister Ivan; pre-gledovalci računov: Pitamic Ivan, Kosovel Valentin in Furlani Ljudevit. In poleg teh je bilo voljenih 39 nadzornikov. Ženski oddelek je vol.l odbornice: Kronawetter Uršulo, Majcen Margarito, Rotel Josipino, Kumar Ano, Anderlič Ano, da je družtvo v tem letu v gmotnem ob-1 Berne Emilijo, Metlikovič Terezo, Schmidt žiru nekoliko nazadovalo in našteje tudi | jiarjj0 ; namestnice: Braukovic Amalijo, vzroke neveselej tej prikazni. Sprejeto je Kogličer Jerico, Fabijan Viržinijo, Anderlič bilo 77 novih družabnikov in 28 družabnic; jreno . pregledovalki računov : Winkler izbrisal pa je odbor zaradi neplaćanja | Elviro, Mikota Marijo, tednin 63 inožkih in 25 ženskih. Bolnikov | Pripomniti nam je, da je bila huda je bilo lansko leto 564 in 760 slučajev voii|nft borba, ker so v družtvu nastali bolezni ter se je podpore izplačalo 8537 dve 8tranki; oddanih je bilo 480 glasovnic, gld. Za zdravila se je potrošilo 1158 gld. se meni ugoditi. Toda, kaj si beliva glave o tem, kar niti ne bode". Nadaljevala sta pogovor, poln najčistejše ljubezni, prisegala večno zvestobo, in tako so jima tekli kratki trenotki slo- A se zadovoljstvom konstatujemo, da je občni zbor vršil doBtojno in vzgledno in da ni bilo ni najmanjšega nereda. Tim svojim pametnim in dostojnim ponašanjem počastili so naši delalci v prvej vrsti le sami sebe. Doba novoizvoljenemu odboru bode le kratka, ker je uprav te dni došla vest, da je slavna vlada odobrila nova pravila. —t—. vesa, da sta skoraj zabila na ločitev. Ni česar nesta čula, kaj se godi okolu njiju. Sklicati bode treba nov občni zbor, kateri Negode je bil šel po nekem opravilu v si bode izbral novi odbor — na podlagi bližnjo vas B. ter se vračal tod mimo po po vladi potrjenih novih pravil cesti domov. Ugledavši zaljubljeno dvojico, bila mu je šala na jeziku, vender gre tiho mimo, misleč, da bi ne bilo prav, če bi jo motil v tako važnih pogovorih : Bog ve, kaj si neki pravita, da se zdi obema tako Pol laični DPeClIeC! strašno imenitno; kar ne moreta se do- < meniti! Notranje dežele „Ni slabo izbiral Stanič. Dober mla- Uradna „Wiener Zeitung" javlja, da denič je, predober. Za svoje rojake dal bi je presv. cesar potrdil deželni zakon, skle-vse, tako Brce ima. Bog mu daj srečo! njen v deželnem zboru Goriškem glede SkoČir ni brez nič, deklica bode dedovala troškov za zidanje in vzdržavanje kato-premoženje po očetu in iz izšolane Itali- liških cerkva in farovžev. janke bode izvrstna Slovenka, ha, ha, ha! V 397. seji državnega zbora Iz Savle Pavlina! Negode še kaj prav po- pričela se je debata o proračunu finanč-godi*. Tako je premišljeval izkušeni rnož nega ministerstva. Tega dne bil je zna-in okoli usten so mu je počasi zavil pri- menit le govor opozicijonalnega poslanca jeten nasmehljaj. Zadovoljno udari s pa- Neuwirtha. Ta poslanec je kritizoval lico ob tla, mrmrajoč : „Nesmo še propali finančno politiko vlade. Rekel je, da je in ne propademo še, če Bog da. To bo ta politika nadahnjena neko mirnostjo: morala biti zopet odločno slovenska dru- zadovoljni so, da le pokrijejo potrebščine žina. Le zvijaj se lahonaka kača" ! s posrednimi dohodki. Državna uprava (Daljo prihodnjič). zahteva vsako leto svoto 545,000.000 gl; nikdo pa ne misli na štedljivost. Govornik graja davčno zistemo, slonečo na neposrednih davkih, ter zahteva davčne reforme, V 398. seji izrekel se je posl. baron M o s c o n jako pohvalno o ponašanji de-lalcev dne 1. maja. Govornik je potem tolmačil, kako bi si on mislil davčno reformo. Pri odmerjenju davka ne bi smela biti odločilna velikost prostora, ampak resnični dohodek. Posl. Abrahamovi c z zahteval je v prvej vrsti reforme zemljiškega davka. Huda bremena občuti ljudstvo tem hujše, ker je cena žitu zadnja leta padla. Konečno je zahteval govornik postave o odpisu davkov ob elemetarnih nezgodah. V 399. seji zagovarjal je minister-jalni svetnik vitez Bo hm davčno zakono-dajstvo proti raznim napadom. Rekel je, da se vlada trudi, da kolikor moči zmanjša stroške eksekucije. Vlada je sjima po sebi administrativnem potem uvela mnogo olajšav pri iztirjanju davkov. Istega dne je bila večerna seja, ker je finančni minister želel, da bi zbornica dovršila celi proračun finančnega ministerstva. Pri tej seji sta poslanca Stadlober in W o 1 d f i c h zahtevala cene soli za živino. Vnanje države. Nek poročevalec pražke „Politike" imel je pogovor z vodjem srbskih radi k a 1 c e v, gospodom P a 8 i č e m. Ker imajo radikalci ogromno večino naroda za Babo, je vsa v ako važno veduti, kako misli njih vodja. Pašič je rekel: „Dolgo smo se morali bojevati, da smo pripomogli pravej narodnej politiki do zmage. Nova ustava in nove institucije zavarovale so deželo proti vsakemu napadu na nje pravice in svoboščine. Naš narod je demokratišk in moč naša leži v kmetskem stanu, v n a-rodnej duhoščini, katera je čuvarica verskih in narodnih tradicij, in slednjič v mladem, napredujočem učiteljstvu. Mlajša inteligencija je vsa v naših vrstah". Glede svojega potovanja v Peterburg rekel je Pašič : „V svojej lastnosti kot župan be-ligradski obiskal sem vsa evropska velika mesta in je naravno, da sem šel tudi v Peterburg. Res je, da so me jako simpatično vzprejeli, ali ono, ker jo pisalo avstro-ogrsko časopisje o mojem potovanju, ni osnovano. Mi smo narodni politiki in ne bi žrtvovali srbskih interesov nikakemu tujemu uplivu. Mi i š č e m o v Rusiji isto, kar iščemo v Avstriji; naša ruska politika je ista, kakor avstrijska — na Dunaju in v Peterburgu želimo varstva in dobrohotnosti našej novoosnovanoj narodnoj državi. Cvetoča, politiško in ekonomiško razvijajoča se Srbija mora biti tudi Avstriji dragocen sosed. Srbski narod je plemenit in hvaležen in ne pozabi dobrot, ki so se mu skazale. Mi vemo prav dobro, da more avstrijska država obilo storiti za narod srbski. V Kaselu na Nemškem je izišla neka brošura, katera zahteva, da Nemčija najpoprej obračuna z Fran-cozko, po tem pa prične vojno z Rusijo. Radi svoje mornarice in svoje trgovino mora Nemčija vzhodno morje dobiti v svojo oblast; to je pa le mogoče po vojni z Rusijo. Domače vesti. Osobna vest. Dne 3. t. m. umrl je v Pulju med Kranjskimi vojaki obče poznani gosp. podpolkovnik Albert S t r o h m a y « r. Bil je na glasu kot izboren, jako strog, ali tudi na vse strani pravičen častnik. Za podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu nabrali so člani „Delalskega podp. družtva" pri volitvi novega odbora in pri občnem zboru rečenega družtva, t. je 3. in 4. t. m. 21 gld. 50 kr. S prisrčnim veseljem javljamo svetu ta rodoljubni čin naših delalcev in izrekamo željo, da bi jih ob primernih prilikah posnemali tudi drugi stanovi in druga slovenska družtva. Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški v Rojanu se je nabralo iz pušice v krčmi pri Josipu Pertotu v Rojanu do dne 5. t. m. 5 gld. Popravek, V zadnjej številki smo priobčili vest, da se je v gostilni g. Tenceja na Prošeku nabralo 1 gld. 63 kr. za družbo sv. Cirila in Metoda. Ta je bila pomota. Nabralo se je v Nabrežini in ne na Prošeku. VI. izkaz darov za zidanje nove župne cerkve v Trstu doseza svoto gl. 5447.25 v bankovcih in gld. 2150 v vrednostnih papirjih. Državnozborskej delegaciji odposlalo je predsedništvo političnega družtva „Edi-noBt" prisrčno zahvalo na odločnem postopanju ob priliki proračunske debate na korist narodnosti naše. Trebanski kaplan č. g. Pahor neki obeča svojim volilcem na Opčinah, da jim kmalu pridobi živinski trg v tem selu. Tako nam je namreč pravil nek Openc. Mi smo gotovi, da se bodo vsi okoličanski poslanci potegnili za ta semenj, kateri je očito potreben. Nedoumno nam je torej, da se gospod poslanec petega okraja s tem toliko baha ter prilizuje svojim volilcem, katere je nedavno se svojim postopanjem tako osramotil, da bi mu kmalu dali nezaupnico. Ako g. Pahor hoče vestno in dosledno zastopati svoj slovenski okraj ter vršiti svojo sveto dolžnost, postopal naj bi v smislu programa, katerega si je napravil pred volitvami ter izpolnil, kar je volilcem svojim slovesno obljubil tudi glede njih narodnih potreb. Gospod Pahor ! položite roko na srce ter izprašajte avojo vest, ni bilo-li Vaše dosedanje vedenje res nasprotno mislim in pravim potrebam Vaših volilcev ? Nekaterim osebam ste pred volilnim činom slovesno obljubili, da boste tirjali narodne pravico slovenskim svojim volilcem, slovensko uradovanjo, odpravo kapovil itd. Kje so dane objube P Pač neste delovali jednomiselno s svojimi volilci, kader ste glasovali za prenos pepela židovskega pesnika Revere, niti kader ste ostentativno zapustili zbornico, ne da bi odločno so postavili v bran, ko so divji Lahoni napadali Vašo duhovsko čast in čast Vaših sobratov — slovanske duhovščine ! O Pahor e, Pahore, conver-tere ad. .. nationem t u a m ! . . . Udom „Delal. podp. družtva". Kakor smo doznali, je vis. ministerstvo z malimi izjemami potrdilo nova družtvena pravila. Ta pravila so sestavljena po zahtevah postave z dne 30. marca 1888. Sedaj je to družtvo jednakovratno državnim okrajnim blagajnam za zavarovanje delalcev v slučajih bolezni. Zato pa priporočamo gospodarjem in delodajalcem, da vpišejo svojo delalce v to družtvo. Tudi delalcem samim priporočamo, da pristopijo k temu družtvu, ker so tu v svojem domačem krogu. Udjo tega družtva ne bodo v bodoče zavezani plačevati v državno okrajno blagajno. Mesec maj. Znani Matevž de la Drome, čeprav jo že davnu v grobu, še vedno prorokuje. V tekočem mesecu bodemo imeli: od 1—5 mirno in mrzlo vreme; istotnko od 4—11 t. m. Nič slabše ne bode od 11 —18, lepo vreme po vsej Evropi, morje mirno; lepo in toplo od 18—26; toplo proti koncu meseca; od 27—31 viharji. Ves mesec bode tedaj vreme lepo, ako ne bo . . . grdo. Delalsko gibanje. Dne 1. maja se je menda stoprav začelo gibanje mej delalci. Česar so se zadnji omenjenega dne zdr* žali v očigled velikim varnostnim pripravam in močnemu vojaštvu, zamenjajo sedaj. Iz Francoskega poročajo : V Robaix je delo odpovedalo 125.000 delalcev; v Turcoing jih štrajka do 50.000, ki ropajo in pustošijo po mestu. Na licc mosta je prišlo 12 tisoč mož pohote. — Na Dunaju so so vprli delalci v javnih skladiščih ; v Mari- boru atrajkajo delalci v tovarnah južne železnic« ; tovarne so zasedli vojaki. — V Budapešti odpovedalo je delo 1500 pekovskih pomočnikov. Delalci v nckeui mlinu so hoteli istega napasti ; v mestu že jako pomanjkuje belega kruha; vojaška pekarna proizvaja ga do 50.000 kg. na dan ter ž njim preskrbuje mesto. — N« bel-gijako-francozkej meji je položaj resen ; 3000 delalcev je v nedeljo napadlo neko tovarnico v Turcoing ter jo čeloma opustošilo. Tovarniški ravnatelj Surmont. kateremu so izgredniki pretili s smrtjo, izročil jim je ves denar in vrednosti; nečega nadziratelja so umorili. Štrajka se je dosedaj vdeležilo do 150.000 oseb. Enaka poročila dohajajo tudi iz Spanjskega in od drugod, l'ovsod zahtevajo oscmurno dnevno delo in povišanje plače. Socijalno prašanje je zmiroui bolj resno in nevarno. Postavo-dajalci se bodo v prihodne morali ozirati na delalski, toliko važni stan. Drugo je pa prašanje, je-li ee hode občni položaj zbolj-šal ali shujšal. Izgredi V Trstu. Trgovci in prodajalci raznega blaga na drobno so odločili, vsaki večer zapreti svoje štacune ob 8 uri. Temu odloku so vsi pritrdili razun nekega Ileiss-a, ki ima svojo prodajalnico na korzu. Minuli petek zbrala se je množica pred njega prodajalnico ter mu pobila okna. V soboto po osmi uri nakupi-čilo se je raznega občinstva pred židovo butiko ter glasno zahtevalo, da tudi on zapre prodajalnico ob osmej uri. Množico je policija kmalu razpršila. Tržaško higejeniško družtvo obdrža-valo bode danes ob 7 Vi uri zvečer v velikoj borznej dvorani svoj občni zbor. Pri tej priliki predaval bode gosp. dr. B. Schiavuzzi o preskrljevanju z vodo po Istri in Goriškem. Člani družtva morejo vpeljati tudi nečlane. Proti strupene] rosi rabijo po Italiji kot uspešno sredstvo bakreni vitrijol v drobnem prahu, namešan s žveplom. Mešajo namreč en del bakrenega vitrijola s sto deli na drobno zmletega žvepla ter s tem praše trte. Prvikrat trose ta prah, kader se zarod dobro vidi in je perjico že razvito, prodno je grozdje ocvetelo. Prašiti je z mehom ; ugoden čas je zjutraj, kader je j perje rosnato. Isto se ponavlja v cvetju in pozneje, kader se opazi kako znamenje,! da grozdje boleha. Paziti jo pa pri tem! dobro, da je prah bakrenega vitrijola z: žveplom dobro zmešan, da se v enakej j množini jednega prahu nahaja enaka mno-1 žina druzega, sicer bi znal bakreni vitrijol I postati škodljiv. Nekateri trgovci prodajejo' že namešano žveplo, naravno pa dražje. Ta način, ako jo v resnici uspešen, kakor trdč laški izkušenci, je tembolj priporočljiv, kajti kmetu ni treba, da si omisli dragih in čestokrat okornih škropilnic. Prepoved. C. kr. deželna vlada na Kranjskem jo prepovedala v smislu zakona od 29. februvarja 1880 uvažanje govejo živine, volov, ovc, prascev itd. iz Primorskega. Povod temu je živinska bolezen, ki se širi po Goriškem. Pretnja. Nekateri mladeniči v Spljotu so izjavili, kakor čitamo v hrvatskih listih, da prestopijo v pravoslavje, čemur je uzrok netaktno vedenje ovdašnjega novega škofa dr. Nakich-a, o kojem smo nedavno že pisali, da je ugoden italijanskej stranki, a pobija hrvatsko. Zloglasni dopisnik „Kattino", ki s strupenem peresom riše odnošaje v Dalmaciji ter brezsramno blati ovdašnjo slovansko duhovščino in Slovane sploh, ta dopisnik se je že večkrat spominjal novega škofa ter v njem vidoval odrešenika dalmatinskih Italijanov. S svojo čudno Slovanom protivno politiko si pa domišljavi dušni pastir izvestno ne pridobi zaslug za katoliško cerkev; lažiliberalnih Lahov s tem no bodo sprebrnil, pač pa bode istej veri škodil; pristransko sezanje v posvetne, osobito pa narodno stvari, in pro-tekcijonizcm jedne narodnosti napram drugoj je uprav dušnim pastirjem čestokrat v škodo. Učinek dosledno ti rja protiučinek. Enako se godi tudi pri podobnih enostran-cih. Skušnja nas Slovence tega prepriča: lomastenje dr. Mahuiča po narodnih stvareh ostalo je brezvspešno, jalovo! — Omenjena ruladina svojega sklepa menda ne izvrši pač pa se mirno pobota. Javna tombola bode prihodn jo nedeljo na dvorišču velike vojašnice. Čisti dohodek se obrne v prid bolnici za otroke in dekliškemu zavodu v Trstu. Avstro-Ogrski Lloyd. Dunajski časopisi so sedaj jako pečajo s tem parobrod-nim družtvom. Nekoliko let sem stanje tega družtva vidno peša. Uzrok temu pe-šanju so razne druge parobrodne zveze, kojim je možno ccnejšo prevažati blago ; pomanjkljiva železniška zveza z notranjimi deželami, nekoliko morda tudi visoke cene premoga, največ pa menda slaba uprava. Minolo nedeljo se je v seji budgetnega odseka prečitala Lloydova spomenica, v kojej ho prosi večja podpora od vlade. Zvišanju podpore se pa menda vpirajo največ Ogri. Tem je namreč veliko ležečo na Reki ter dovoljujejo visoko podporo pa-robrodnemu družtvu „Adria". Na vsak način hočejo Reko povzdigniti na škodo Trsta. Vsakakor bode morala vlada gledati, da zboljša gmotno stanje pri Lloydu, ako hoče, da po odpravi proste luko Trst ne bode pešal ter zaostal v trgovinskem oziru za druzimi jadranskimi mesti. Kmetijska in gozdarska razstava bode, kakor znano, na Dunaju. Dosedaj se je oglasilo že 1700 izložnikov. Poskus samomora. 18letna zasebnica Josipina Brusavini, stanujoča v ulici Via di Rena št. 8, skočila je, hoteča so usmrtiti, v morje, K areči jo bil njo ljubčok pri rokah, kateri jo, je takoj potegnil iz naše Adrije valov. Zdaj pa naj še kdo reče, da Ijubčeki nošo za nič na svetu! Dva kolesarja sta skušala svojo vrlino tekoč na svojih biciklih iz Trsta v sv. Križ in Nabrežino. Sreča jima pa ni bila mila. Nakrat sc spodtakneta, padeta, ter se oba znatno poškodujeta. Eden jo prinesel v Trst zvenjono roko in rano na nogi, drugi samo rano. Izpred sodišča. 24letni pohajač A. Kastelic je dne 16. februvarja zavratno napadel in težko ranil javnega stražnika Fr. Vanik-a. Sodišče ga je obsodilo na tri leta težke ječe. — 371etni mesar J. Živic si jo prisvojil listnico z 87 gld. kojo je nek Mars pustil v krčmi, radi česar je obsojen na 4 meseco v luknjo. — 171etna dekla M. Klajč jo odnesla svojej gospodinji perila v vrednosti 25 gl. za katere se bode 6 mesecev pokorila v temnici. — Nekemu 25 letnemu Andr. Viezzoli bo se dopadale kokoši; kral jih jo, kjer mu je bilo mogoče ter jim zavijal vrat. Za svojo zločinstvo postil se bode v temnici šest mosecev. „Slovanskega Sveta" 8. številka ima naslednjo vsebino: Budgetna debata. — Narodna avtonomija. — O kritiki dra. Mahniča. — Rusko drobtinice. — Dopis iz Trsta. — Pogled po slovanskem svetu. — Književnost. „Kmetovalca" 8. številka ima naslednjo vsebino : Važno za gospodarje, ki vzrejajo težke konje. — Vreča za krmljenje konj. — Kako ravnati s plemensko živino. — Plesniva krma. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — lnaerati. Opozarjamo na inserat gosp. Prossana. Za glasbo vneta mladina nai porabi to priliko. RAZNE VESTI. Kultura na Laškem. Letos obhajajo v blaženej deželi, kjer so cedi voda in polenta, in vlada „la sovrana miseria", petstoletnico po amrti Beatrice Portinari, čije spomin je ovekovečil slavni pesnik Dante Allighieri v svojej „Nebeškej komediji*. Italijani — ornikanci — si pripi avljajo za to slavnost čudesa; »umislili so več izložb, tekmovanj itd. v Rimu in Firenri. Mej druzimi so namislili osnovati v Iiimu razstavo — horribile dietn — žensk, ba-bur in babnic, da s tem pokažejo, da je tudi Rim posvetno in razsvetljeno mesto. Namerovana izložba, v spomin Dantejevega nebeško opevanega idajala, divne Beatrice, vršila se jo minolo nedeljo v glavnem rimskem gledišču. Za tekmovanje v lepoti se je oglasilo nekoliko nesramnic iz raznih delov sveta, mej kojimi tudi znana „lepotica" Nemka Terezija Berger iz Beča. Odličnega občinstva v gledišče ni bilo; samo navadni pohajači so napolnili glediščne prostore ter lepoticam pridno žvižgali. Pametnemu človeku se je ta izložba studila. Z enacimi škandaloznimi predstavami slave kulturonosni Lahi spomin najčistejšega uzora ljubezni in čednosti, opevnne po najslavnejšemu pesniku! Pfui. Prvo darilo so prisodili imenovani Nemki ! Svetovno bogatstvo. Nek angležki ekonomist je proračunil bogatstvo vseh narodov na svetu. Angležka premore 220 bilijonov frankov; Francoska 185 bilijonov; Združene države v severnej Ameriki 160 bilijonov; Nemčija 110.000,000.000; Ruska 75.000,000.000; ostale evropske države 60 bilijonov. Na Angležkem pride na vsakega prebivalca poprečno 8;J5 frankov, v Združenih državah 826, na Francoskem 525, istotako na Nemškem. To premoženje so poviša na Nemškem za 1 bilijon frankov na leto, na Angležkem za 1.165,000.000, na Francoskem za 1.900,000,000 in v Združenih državah za 4,100,000.000 frankov. Ženitve na Francoskem. N« k pariški časopis prinaša statistiko razporok (divor-zio) na Francozkeui od 1. 1884 do 1888, Ločitev zakona jo bilo 15.521, kojih dobra četrtina v Parizu 75% se jih jo ločilo radi „razžalenja in slaboga ravnanja" in 25% radi zakonske nezvestobe. Pa otroci ? Listnica u p r a v n i S t v a. P. I. Spodujibreg in gospa M. S. Zabiče: I Mar iiiio do konec junija t. 1. — A. V. Dobravljo: Poslali sto nam 1. julija 1 gld. f>U kr. in 81. marca t. I. 1. gld. oO kr., torej jo plaeano /.a drugo polovico preteklega lota. Ako pa menite, da je pomota, pojasnite nam. Račun koncerta dne 27. aprila 1890 v gledišču mArmonia* na korist podružnice sv. Cirila in Metoda v Trstu. Prodano ložo, sodeŽi in ustopnico .... 496 gld. 40 kr. Prodano cvetlico ... 62 „ 35 „ Darila......160 „ 60 „ Skupaj . . 719 gld. 3o kr. Stroški so znašali . . 212 „ 14 „ Ostalo jo torej čistega dohodka..... 507 gld. 21 kr. reci: petsto in sedem gold. 21 kr. Sledeča gospoda je doposlala darila: prof. Spinčič 2 gl., Resman 1 gl., Edv. Drašček iz Opčin 1 gl., Dragotin Malalan iz Opčin 50 kr., Ferdo Ferluga iz Opčin 1 gld., N. N. iz Opčin 1 gld., N. N. iz Opčin 50 kr., N. N. iz Trebč 1 gl., Krej-čič 50 kr., Jeršek 1 gl., Dražič 2 gl., Neimenovan 1 gl., Iv. Nabergoj drž. posl. 5 gl., dr. Dinko Vitezič drž. posl. 5 gl., dr. Ferjančič drž. posl. 5 gl., Peric drž. posl. 3 gld., knez VVindisch-Griitz drž. posl. 5 gl., dr. Tonkli drž. posl. 5 gld., Klun drž. posl. 5 gl., dr. Gregorec drž. posl. 5 gl., prof. Fr. &uklje drž. posl. 3 gld., Janko Kersnik 10 gl., Kastelic Materija 5 gl., pri uhodu so darovali 92 gl. 10 kr. Pohvalno nam jo še omenjati P a-z i n h k i h in Paljskih rodoljubov, kateri so pokupili vse doposlane jim vstopnico, dasi sami neso došli h koncertu. Dolžnost nas vežo, da izrečemo naj-prisrenejso zahvalo vsemu slavnemu občinstvu, ki je v tako obilem številu pohodilo naš koncert, posebo pa šo vsim blagim darovateljem. V Trstu 6. maja 1890. Odbora žensko in možke podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. Dunajska borsa H. milja. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld „ v srebru — — — * Zlatu renta— — — — — — — — r 5°/0 avstrijska renta — — — — — „ Delnice narodne banke — — — — „ Kreditne delnice — — — — — — » London 10 lir sterlin--— — — „ Francoski rmpoleondori — — — — „ C. kr cekini — — — — — — — „ Nemške marke — — — — — — ■— „ 89.40 80.!"9 10995 101.50 300.— 118.25 941 &5f C8 o7V» Vabilo katero bode prihodnjo maja ob 4. uri popo- k posvetovanju, nedeljo, t. j. 11. ludne v dvorani hotela „Europa". Ker je na dnevnem redu velevažna stvar za Tržaške Slovence, vabijo podpisani vse rodoljube, da se v mnogobrojnein številu udeleže tega shoda. Trst 6. maja 1890. Sklicatelji shoda. Zalivala. Podpisani se zahvaljuje vsim svojim sodrugoin delalcem v tovarni za plin za nabrano in podarjeno mu podporo o priliki smrti njegove ranjke soproge: Bog plati ! Trst 6. maja 1800. Ivan Bric. Spomladansko zdravljenje. Čaj „Tisoč cvetlic" (Millefiori). Cisti kri. Izvrstno sredstvo, ako peče v želodcu, kakor tudi proti zabasanju in hemoroidom. En zavitek, zadosten za zdravljenje, stane 50 kr. in He dobi v odliko v,mej lekarni Praxmarer „Aidue Mori" Piazza Graude. 5 — 10 1-2 Saucin Anton, po domare Dr ej a e, trgovec v Skednju, ima na prodaj naravno romansko žveplo, pomešano s 3°/0 bakrenega vitrijola. Najbolji« 11 — 40 Brnska sukna razpošilja po originalnih tovarniških cenah tovarna finega sukna Sigel-Imhof ■v Brnu. Za elegantno pomladno in poletno moško oblek« zadosti je JL ocla*ozolc v dolgosti 3'10 metra, to je 4 Dunajski vatli 1 odrezek iz pristne ovčje volne velja: gld. I.HO iz nuvndne gld. 1.1 j» iz fine gld. IO.oO iz jako line ""^C JgT^ gld. I S. IO iz najfinejše Nadalje so v največji izberi: h svilo pretkana grebenasta sukna, blago za ogrtače, lodon za lovce in turiste, peruvienne in tosking za salonske obleke, prepisana sukna za gg. Uradnike, blago iz sukanca za moške in dečke, ki so sine prati, pristna piquč-gilet-blaga itd. — Za dolaro blago, natančno odgovarjajočo in točno dopoiiljatev se jamči. Uzorci zastonj i franko. GLASBENA ŠOLA. Samo za 50 kr. na teden pouk na vijolini, glasoviru, instrumentih za orkester in pihalnih instrumentih. Povprašati je v ulici Via Chiozza št. 5. 1. nadstropje. 4-1 Valentin Preasan, učitelj. 5 do 10 gld. na dan^S more si vsak prislužiti brez kapitala in rizika s postavno dovoljenim prodajanjem »roček nn obroke. 4 -6 Ponudbe naj so pošiljajo: Ban k ha u s Fischcr & C.. Budapeat Franz Josefs Quai 83. rtLNUKi c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dnevni odkaz 2V/s 30-dnevni odkaz 2% Biunione Adriatica di Sicurta v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po sij hem, rekah in morju, proti loći, na Živenje v vsih kombinacijah Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1883 Glavnica društva gld. 3,300.000'- Reservni fond o«. dooiftkov » 536.622 02 Posebna reserva dobitkov od zavarovanja na življenje 150.000'— Rezervni fond za podj^tie na premikanja vrednostnih efektov 1 rti.500"— Premijna reserva vseh oddelkov • 7.342.780*36 Keserva za škode • 2t>7 601 — 24—9 V portfelju: 'remije, ki ?e imajo potirjati v prihodnjih letih . • 16,954.118 57 Skuoni znesek v: h škod plačanih odi. H do 1883 gld. 114,949.847 05 Urad ravnateljstva: Via Valdirivo, At. 2 (v lastnej MS .) Časi nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah I mjestah, sa so-idnosti i jeftinoće poznatu, ta obilnimi modernimi pismeni strojevi providjenu JEDINU SLAVENSKU TISKARU U TRSTU 8-30- 3% 3-mosočiii G- 2 V/.. 2V.°/o Pošilja blago do"bro spravljeno in poštnins prosto! Teodor Slabanja si-ebrar v Gorici, ulica Morclli 6t. 17, priporoča se vljudno pri visoko Častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše oblike, kot: monstrariC, kelihov itd. Itd. po najnižji ceni. Stare reči popravi, ter jih V ognji pozlati in posrebri. Na blagovoljno vprašanje radovoljnu odgovarja. 28—19 Pošilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto S Vrednostnim papirjem, glasečim na napoleone, kateri se nahajajo v okrogu, pripozna »e nove borestna tarifa na temelju odpovedi od 17 novembra, 21. novembra in 13 decembra. Okrožni oddal. V vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto. V napoleonih brez obresti Nakaznice za Dunaj, Prago, Pošto. Brno, Lvov, Tropnvo, lteko kakor za Zagreb, Arad, Bozon. Gradec, Herinanstailt Inomost, Celovec, in Ljubljano— brez troškova Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24 — 7 pri odbitku 1°/Oo provizije. P r e d u j m i. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po po godbi. Na vrednosti obresti po pogodbi. Uložki v polirano. Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Trst, 17. februvarja 1890. 9 24 Ista prima i obavlja svaku liaručbu bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla mleka, te preporuča se osobito za ove vrsti tis- j kanic kao n. pr.: za župne urede, okružnice, račune, list. artiju 10—7 zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnice,__ zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročlštnike, punomoći, cienike, jestvenike, svako-vrstne skrižaljke, izpovjedne cedulje, knjige Itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, da če nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom I točnom podvorbom, toli jeftinom cienom I ukusnom izradbom. Drži u zalihi (skladišču) sve potrebne tiskanice i knjigo za crkvene urode. Onda ima na prodaj sliedeće knjige: Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjev v pouk ciena prije SO nvč. sada -tO tvrdo vezana......n. 0O Sodnijski obrazci sastavil B. Trnovec . . n. Vilim Tel, prevod Cegnera......n. -iO Ljudmila prevod J Lebnna.....u. tO Filip prevod Krizmana.......n. tO Antigona prevod Križmana......n. SO Trst in okolica od Silo •......n. 30 Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. tO Istra pjesma „ A. K. „ . . n. tO Ovo su knjige jako priklndne za darove o praznicih zato ih si. občinstvu preporučamo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se Tiskara Dolenc Via Carinila br. 28 u Trstu. Assicurazioni generali. v Trstu (društvo je ustanovljeno Ista 1H.H1.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse vojn zavarovanja posebno pa: na zavarovanje proti požaru zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1888. f 38,nr>9 849 10 Premije za potorjati v naslednjih letih f. 23,202 774.10 Glavnica za zavorovanje živo- nja do 81. decembra 1888 f. 110,813.920.80 Plačana povračila: a) v lotu 1888 f. 9,877.592 55 b) od začetka društva do 31. decembra 1888 f. 217,2,77.394.75 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-škod vanj, tarife in pogoje za zavorovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila se dobo v Trstu v uradu društva: Via della Stazione v lastnej hiši. 5—12 Vaše blagorodje! Usojam si Vam priporočati svoj ogrski desertni sir (izvrstni ovčji sir s karpatskih pašnikov) v ploščah in najfinijem zavitku in v originalnih poštnih zabojih od 5 kil, v katerem je 72 komadov za 4 gld. 80 kr. a. vr., po poštnem povzetju franco po celej Avstriji, Prosim, da se ne zamenja moj Lip-tauski ovčji sir s karpatskih pašnikov se sličnim dunajskim, uonakovskim in manj-skira pivskim sirom, kateri je iz kravjega Z največim spoštovanjem Gustav Petrovicky, Miskolcz, Ogrska, kazinczky utza 18. Suknene tvari razašilje za gotovo ili pouzetjem za jako jeftine ciene i samo dobre vrsti 3.10 m za 1 odiolo satno for. 3 30 3.10 „ „ , „ n 4.60 3.10 „ „ „ „ yt «.80 3.10 „ „ „ „ fino „ 12.— 3.10 „ „ „ n vrlo fino „ 16.— 2.10 „ „ „ „ za kaput fino „ G,— 2.10 „ „ * „ vrlo fino „ 9 - 1.00 „ darovac for. 2.20-3.20 6.30 n kamgurn za prati for. 2 80 Tvornica i skladišča sukna E. Flusser u Brnu Dominikanski trg 8. Uzorci badava i franko. 11—20—13 La Filiale della Banca Union TRIESTE s' occupa di tutte le operazioni di Danca e Cambio - Valute. a) Aecetta versamenti in Con t o corrente, abbonaudo PER NAPOLEONI: TRŽAŠKA HRANILNICA !| Sprej9mlje denarne vloge v bankovcih od 50 noč,, do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, 111 10 od 9—12 ur« opoludne. Ob nedeljah pa od 10-12 ure dop. Obresti na knjižice.......... Plačat vsak dan od 9—12. ureopoludne. Zneske do 100 gld. precej, zneske preko 100 do 1000 gld mora hh odpovedati 3 dni, zneske preko 1000, gld. trn f> dnl| prej Ericomptuje menjlce domicilirane na tržaškem trgu po............. 3V4°lo Posojttje na državne papirje avstro-ogrske d- ll'«0 gld. po........5% višje zneske od 1000 do 5000 gld v tekoćein računu po......4l/i°.'o Veče svote po doeovoru. Daje d^nar proti vknjiženju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 15. februvarja 1890 9 -24 Vaše blagorodje! Priporočam Vam svoje sla-dostne Debrečinske salame in ki. gl. lir. lit. klobase ..... Paprika-slanino, zrnato Rožno papriko Liptauski sir . Borovičko .... Konjak (madžarski) . Sok od jagod (Preiselbeeren-Compot) V zabojih zetjem. Z največim spoštovanjem 10—7 Gustav Petrovičky, Miskolcz Ogrska kazinczkjr utza 18 Kedor pošlje denar naprej, dobi pošiljatov franko 1.20 —.64 1.— —.60 1.— 1.80 od 5 kil . kil. gl. —.60 s poštnim pov- Najnovejša iznajdba Žveplalni meh „ŽABE O" Patentirana v vsih državah. Žveplani meh „Z A B E Q" najnovojša znajdba z dviistrukniin ti ranjeni zraka služeč za posipanje žvepla i drugih prahov proti trtnej bolezni jo bil odlikovan v Kiorenci na zadnej mednarodnej razstavi aparatov J proti trtni uSi z srebrno svetinjo prve vrsto. Mini-< Ht'.futro poljedelstvu obrtnije i trgoyine je odredilo ta 5" meh kmetijskemu muzeju i' Hitim. Jednostavna i močna jr konstrukcija tegu muha omogočuje uspali dvostruk-nej;a tiranj'i zraka i posiplje prah z najmanjšim kre-m tanjem; posebni zapor ne dovoli da se žveplo v no- tranjost zagotovi S (i/potntie narofbe tega meha no mi pretekla leta do-r- haj(tte iz enih vinorejuhih krajev torej mi nij potreba — ponebno hvaliti njegove prednosti, katere ga predposta-g v i jo t'.sewi družim mehom. S/9T Izumitelj si pridrži postopati proti ponare-4 djencem njegovega meha z vsem pravicam katere mu zakon dovoli. 2. Cone: V zalogi v Trstu brez carino za naročbe od .. 1-25 mehov, komad, gl. *.,od 25 mohov naprej gl. 3 1.00. Za notranjsko carine prosto za naročbo od 1 — 25 2. mehov, komad. gl. tt.aO od 25 nuprej, gl. K.SI5 tf Ceno za zaboje: S' leseni Zaboj za 1 muli 40 kr. za 2—5 inoliov 60 kr., b- za 6 in več mehov vsaki meh 10 kr. -i V istarske luke se pošilja brez zaboja. Opazka. Pošilja se samo nko naročitelj denar ob enem z na ročbo pripošlje. Glavno i edino zastopstvo i zu 'oga za TRST, IlEKO, GORICO, ISTR1JO, i DAJ MACIJO pri tvrdi: ENHIG© P E G A N v TRSTU — Lloydova palača, via Mercato vecchio 4. Imenovana tvrdka ima na zalogi po prav niz-edniete : sisaljke za vino. stiskalnice za drožje, sravo za gneč en je grozdja, si-saljke za bunare (stime), škropilnice za vrste itd. Železna o pohištvo kakor postelji, mize, stole, kili cenah sledeče prednic postelji za otroke itd. Mizo i stole lesene za vrtu — železne padiljone za vrte i vse druge predmete ki spadajo v liišo na vrt i v klet. — Prevzame vsakorstne naročbe. — Cenik, proračun i rnzjasnenja da se po zahtevanju vsakemu. 3-8 PEK HANCONOTE: 3° 0 c. preav d i 5 g ni »',«%......I2 » 4 mesi lisso « » » a 8 „ 2V/oc- proav.di 2o g.n ^ n ii »» ji "^0 ,, 3(7« « n 1. n * 3'/» n n 11 n ® » 11 nuovo tasso d' interesse principiera a decorrere sulle lettere di versamento in circolazione dal 1 e 8 Maržo 1890 a «e-conda del relativo preavviso. In BanCO giro abbuonando il 23/4°!o in" teresse annuo sino a qualunque somma ; prelevazioni sino a f. 20,000, a vista verso chčque; Importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamenti in ' apposito libretto. Conteggia per tutti i versamenti fatti a qualsiasi ora d'uffieio la valuta del rao-desimo giorno. Assumepei propri correntiati 1'incasso di conti di piaz/.a, di cambiali per Trieste, j Vienna, Budapest ed altre principali cittk, rila8cia loro assegni per questc piazze, ed accorda loro la facolti di domicil tare effetti presso la sua cassa franco d'ogni upesa per essi. b) S'mcarica delVaccpmto e della vendita di effetti pubblici, valute e divise, nonobe dell'incasso di assegni, cambiali o coapons, verso 1[B°[0 di prov-vigione. c) Accorda ai propri committenti la t'a-colta di depositare effetti di qualsiasi specie, e ne cura gratis 1'incasso dei coupons alla scadenza. d) Vendo le Lettere di pegno