ZELEZAR St. 4 - LETO VIII. - 24. 4. 1968 Danes volimo Minilo je 18 let, odkar so bile v letu 1950 v naši družbeni skupnosti tovarne dejansko izročene delavcem v upravljanje. Danes se bomo osemriajstič zbrali na voliščih, kjer bomo izvolili naše predstavnike v samoupravne organe naše delovne organizacije. Ni bila lahka pot, ki jo je moral delavec — uprav-ljalec v tem obdobju prehoditi. Bila je to pot izkušenj in uveljavljanja, pot k nenehnemu napredku. In v čem je napredek? Napredek je predvsem v tem, da se je na tej poti utrdila zavest delavca — upravljalca, da je resnični dejanski in edini upravljalec družbenega premoženja, da je on tisti, ki odloča. Napredek je pa tudi v tem, da je v osemnajstletnem upravljanju delavec pridobil toliko izkušnje, da so njegove odločitve tudi vedno bolj smotrne in učinkovite. 'Odločitve organov upravljanja v naši delovni skupnosti bodo, podobno kot v preteklem letu, tudi v tem letu zahtevale od samoupravljalcev veliko dela in zvrhano mero odgovornosti. Nedvomno bodo najpomembnejše odločitve tiste, ki se bodo nanašale na gospodarsko problematiko podjetja. Dinamična gibanja v gospodarstvu zahtevajo nadvse odgovoren pristop k reševanju proizvodnje in tržne problematike. S prizadevanji za združitev treh železarn pridobiva ta problematika nove dimenzije, vendar pa tudi nove perspektive. Odgovornost delavca upravljalca pa ostane. To je odgovornost pred delovnim kolektivom, pred volivci, ki so mu zaupali, odgovornost pred družbeno skupnostjo, ki je delovnemu kolektivu dala del skupnega premoženja v upravljanje. In ko samoupravljanje motrimo z vidika družba -delovni kolektiv, tedaj ni dvoma, da sleherni samo-upravljalec, sleherni volivec s tem, ko odda svoj glas za kandidata, ki ga voli, tudi posredno odloča. - V. J. - Vsem članom delovne skupnosti iskreno čestitajo za Praznik dela p J? JZ T A/f A T ~ delavski svet podjetja \ 1 1\ V 1 IVI /1J - UPRAVNI ODBOR - DRUŽBENO POLITIČNE OR-- GANIZACIJE - UPRAVA PODJETJA - UREDNIŠTVO 'iß iß iß yž\\< #r! w * yžs\< iß VŽ\\< yz \ I \ ) 5 Odbor za rekreacijo pri sind, organizaciji Železarne Štore je na svoji razširjeni seji, ki je bila dne 21. marca 1968 obravnaval predlog financiranja organizirane rekreacije in oddiha bolnih članov delovne skupnosti v letošnjem letu. Seje so se poleg ostalih udeležili tudi predstavniki posameznih strokovnih služb podjetja, ki so podrobno seznanjeni s finančnim položajem podjetja in so tako pripomogli pri razpravi q predlogu formiranja finančnih sredstev, ki so namenjena za financiranje rekreacije. Na osnovi razpoložljivih sredstev sklada skupne porabe je znano, da v letošnjem letu ni pričakovati tolikšnih finančnih sredstev kot v preteklem letu. Odbor za rekreacijo pri sind, organizaciji Železarne Štore je sprejel sklep, da naj bodo vsa sredstva za letni oddih strogo namenska, da bodo tako koristniki le tisti, ki bodo koristili organizirano rekreacijo in bolni člani kolektiva. Po daljši in temeljiti razpravi je odbor za rekreacijo osvojil predlog, da se iz sklada skupne porabe planirajo finančna sredstva za organizacijo rekreacije in za oddih bolnih članov delovne skupnosti v višini 19, milj. 500 tisoč din. dikalne podružnice in predsedniki sindikalnih podružnic. Upoštevajoč višino finančnih sredstev, ki so bila v ta namen za letni oddih na razpolago v letu 1967 in ki so znašala skupno 36,638.385 S-din vidimo, da bo po predlogu za letošnje leto skupnih sredstev približno polovico manj kot v preteklem letu. Odbor za rekreacijo je vsled tega že pripravil vse ukrepe, kako bi se naj letošnja sredstva namensko koristila. Predlog odbora za rekreacijo je bil nadalje tudi ta, da upokojenci Železarne Štore v letošnjem letu ne prejmejo nobenih nadomestil kolektiva za letni oddih iz razloga, ker so že deležni poleg svoje redne pokojnine, tudi namenskih sredstev za rekreacjio. Delavski svet podjetja je v celoti potrdil predlog odbora za rekreacijo in komisije za letni oddih pri IO sindikalne organizacije. Dne 19. 4. 1968 sta odbor za rekreacijo in komisija za letni oddih, ki jijna je DSP poveril razdelitev teh sredstev, dokončno, določila višino regresov za letni dopust in oddih bolnih članov, o, čemer bodo člani kolektiva obvešečni z »Informatorjem«, PL Uredništvo NAŠI GASILCI PONOVNO USPEŠNI V nedeljo, dne 8. aprila 1968, je bilo v Štorah občinsko gasilsko tekmovanje, ki so se ga udeležila domala Vsa gasilska društva celjske občine. Tekmovalci so bili dobro pripravljeni, zato so bili tudi rezultati temu primerni. Pri članih skupine »A« so dosegli največji uspeh gasilci Gasilskega društva Železarne Štore, saj so zbrali kar 742 točk. S tem rezultatom- šo se uvrstili na prvo mesto pred Ljubečno, ki je zbrala 645 točk in drugimi. Pri članih skupine »B« je doseglo največ točk Teharje (807), pred Ostrožnim s 718 točkami^ Frožinsko vasjo s 706 točkami, »Metko« iz Gaberja, Babnim, Cinkarno in pred Šmartnim. V mladinski skupini so prvo mesto zasedli mladinci iz Štor, pired Vojnikom. Pri starejših pionirjih iz skupine »B« so bili pionirji gasilskega društva Železarne Štore s svojimi 321 točkami prvi ter so se tako uvrstili pred pionirje iz Teharij, ki so dosegli 302 točke, iz Prožinske vasi, ki so dosegli 280 točk, pred Ljubečno, Šmartnim v Rožni dolini in drugimi. Pri mlajših pionirjih so bili spet pionirji iz Štor prvi pred. pionirji iz Teharij, Ostrožnim in Vojnikom. Za nadaljnje tekmovanje, ki bo 28. aprila 1968 v Velenju (za člane skupin »A« in »B«) sta se plasirali skupini »A« iz Železarne Štore in Ljubečne in skupini »B« iz Teharij in Ostrožnega, Pravico do tekmovanja v višjem razredu, ki bo tudi 28. aprila 1968, vendar v Rogaški Slatini, pa so si pridobili sledeči oddelki: Članice skupine »A« iz Železarne Štore, članice iz skupine »B« iz Vojnika, pionirji iz skupine »A« iz Železarne Štore in Teharij, pionirji iz skupine »B« Iz Železarne Štore in Teharij in mladinci iz Železarne Štore in Vojnika. Omenjena tekmovanja bodo odločila, katero društvo je v posameznih skupinah najboljše na področju celjske, regije in kate- ra društva bodo poslala ekipe na tekmovanje gasilcev Slovenije. V nadaljnjih tekmovanjih bodo borbe za točke vedno hujše, vendar upamo, da bo prav gotovo kakšna celjska skupina vzdržala in osvojila eno vidnih mest v Slovenskem merilu. Mackošek Anton IZLETNIKOiV LETNI V pripravah za letošnji letni oddih je podjetje Izletnik Celje sklenilo sporazum in dogovor s številnimi turističnimi društvi, hoteli in potovalnimi agencijami, ki nudijo proste kapacitete za letni oddih ob morju, jezerih, v hribih in zdraviliščih. Cene se gibljejo med 25 in 50 N-din, ODDI;H Na seznamu letovišč, v katerih Izletnik organizira letovanje, je prßko 30 imen, med njimi tudi takšna kot so Dubrovnik, Crikvenica, Novi Vinodol, Korčula, Zadar, Budva, Rab, Kranjska gora, Planica, Bohinj in drugi. Vse podrobnejše informacije boste v izčrpni obliki dobili pri Izletniku v Celju. St. 4 - april 1968 storski zelezar. STRAN 7 POOSTRITEV UKREPOV V teku so obravnave na DSE o spremembah Pravilnika o delovnih razmerjih in sicer med drugim tudi tistega dela pravilnika, ki govori o kršitvah. Dosedanja praksa je pokazala, da so določbe o kršitvah zelo pomanjkljive, neelastične, nepravilno kvalificirane in predvsem neprimerne za izrekanje Strožjih ukrepov, ki bi bili v današnjem težkem položaju, ko ima tudi delovna disciplina važno vlogo, nujno potrebni. Organi, ki so določbe o kršitvah praktično uporabljali, večkrat niso mogli izreči ukrepa iz preprostega razloga ker kršitev, ki so jo obravnavali, sploh v pravilniku ni bila definirana, mnoge kršitve, katere je organ smatral za hujše, kot npr. vinjenost pri delu, kršitve predpisov o varstvu pri delu, dvo- ali trodnevni neopravičeni izostanki ipd., pa so v dosedanjem pravilniku označene kot lažje in bi se takim kršiteljem praviloma lahko izrekel samo opomin. Neposreden povod za te spremembe pa je bil delovni spor, ki ga je sprožil delavec, ki je bil izključen iz podjetja. V tem sporu delavec dokazuje, da so vse njegove številne kršitve, med drugim odklonitev delovnega naloga, kršenje predpisov o varstvu pri delu, nasilnost pri zahtevi za višje OD in podobno, le lažje kršitve, ker v pravilniku ni nikjer izrecno rečeno, da vsa masa kršitev, ki so definirane kot lažje, predstavlja vsaj eno hujšo kršitev in bi po vsem tem lahko prejel le opomin. V predlaganih spremembah so vse kršitve združene v 12 skupin, pri čemer so kršitve naštete tako, da ena kršitev nastopa v več oblikah ob upoštevanju, ali je bila storjena namenoma ali iz malomarnosti, kakšne posledice je kršitev imela, predvsem glede na škodo, ki je bila s takim dejanjem povzročena. Organ, ki bo izrekal ukrepe, bo izbral enega izmed ukrepov, ki so za posamezno kršitev že predvideni. Najstrožji ukrepi so predvideni za kršenje predpisov p varstvu pri delu, za vinjenost pri delu, za poskuse kriminala in aa vse oblike povratništva. Predlagani so tudi daljši roki v pogledu zastaranja uvedbe in vodenja postopka. Dogajali so se primeri, ko se je za kršitev zvedelo šele potem, ko je potekel dvomesečni rok za uvedbo postopka. Npr. inventurna komisija ugotovi kršitev, ki je bila storjena tekom leta, ali napačna analiza laboranta se ugotovi šele ob kupčevi reklamaciji. Po predlaganih spremembah nastopi zastaranje šele po šestih mesecih od dneva storjene kršitve. Ta rok je določen z zakonom in ga ne kaže skrajševati. Se ena važna sprememba se predvideva. Kršitve so doslej prijavljali vodje delovnih enot ali služb, direktorji sektorjev in DSP. Po novem pa naj bi tudi komisija za varstvo delovnih dolžnosti imela pooblastilo, da bi poklicala na odgovornost tudi tistega, ki ga pristojni organ ni prijavil, če se v postopku ugotovi, da je tudi ta kršil delovno dolžnost. Tudi služba varstva pri delu bo dolžna prijavljati tiste kršitve predpisov o varstvu pri delu, ki jih odgovorni delavci niso prijavili. V tem primeru bosta v postopku dva: delavec, ki je kršil predpise o varstvu pri delu in njegov predpostavljeni, ki kršitve ni prijavil. Končno kaže , še zaščitni službi dati to pooblastilo, ' da prijavlja neposredno na komisijo vse oblike kršitve za katere izve, ne glede na to, iz katerega obrata je kršitelj. Predlagane spremembe torej bistveno menjajo dosedanji disciplinsko politiko v podjetju in bodo prav gotovo privedle do boljše delovne discipline, drugačnega odnosa do dela in s tem do izboljšanja poslovnih uspehov podjetja. MM pod žerjavom obvezna. To potrjuje tudi primer iz livarne sive litine, kjer bi se bila lahko zgodila težka ali celo smrtna nesreča. Dne glavi in mu napravil veliko rano na temenu. Tov. Čater Martin pri delu pod žerjavom ni uporabljal varnostne čelade, ter je Nezgoda pod žerjavom Dne 29. 3. tega leta je delal tov. Čater Martin kot privezovalec pod žerjavom na deponiji gredic v valjarni. Delo pod žerjavom je nevarno ter je pri tem obvezna uporaba čelade za vse delavce, ki delajo pod žerjavom. Med vožnjo žerjava se je prosto viseča veriga za privezovanje zapela ob tračnico na tleh ter odskočila visoko v zrak. Težak kavelj na koncu verige je udaril tovariša Čatra po zaradi tega utrpel poškodbo na glavi. S takšnim načinom dela je kršil varnostne predpise in bo zato uveden proti njemu disciplinski postopek. Tov. Čater Martin je delal v valjarni že dvajset let in bi moral mlajšim' delavcem dajati dober vzgled strokovnega in varnega dela. Prav gotovo ga mlajši delavci ne bodo posnemali, saj pri tej nezgodi lahko sami uvidijo, zakaj je uporaba varnostne čelade 27. 11. 1967 se je na žerjavu v čistilnici litine utrgal vijak na dvižni zavori in padel tov. Tovorniku na glavo. Zaradi močnega udarca je čelada počila, delavec pa je ostal nepoškodovan. Deli strojev in žerjavov so podvrženi obrabi in utrujenosti ter se lahko nepričakovano zrušijo in med padanjem z višine ali letom preko delovišč ogrožajo varnost delavcev. Zaradi nošenja čelad v valjarni je bilo veliko razburjanja in dokazovanja o nepotrebnosti le-teh, ki da delavce samo ovirajo pri delu. Pri tem nas je čudilo to, kako, da so čelade tako dobro sprejeli v vseh ostalih obratih, ki imajo tudi težke pogoje dela, kot na primer v jeklarni, livarni in na plavžu. Po večkratnih intervencijah obratovodje in delavskega sveta valjarne za delavce ob progah sedaj ni obvezna uporaba čelad med normalnim delom pri valjanju. Pri menjavi valjev, pri popravilih ter pri ostalih delih v valjarni, pa je nošenje čelad obvezno. S tem pa se je disciplina glede nošenja čelad pri vseh ostalih delavcih v valjarni močno poslabšala. Prišlo je tako daleč, da že tudi delavec pod žerjavom ni več nosil čelade. Pri tako okrnjenih obveznostih glede nošenja čelad v valjarni je seveda dosti težje vzdrževati disciplino. Odgovornost obratovodje, delavskega sveta in delovodij pa s tem ni nič manjša. Vprašanje je sedaj, kdo je odgovoren za to nezgodo ter za vse naslednje, ki se bodo verjetno še dogajale. -L. F.- Nekdo mora škodo poravnati V prejšnji številki Štor- = skega Železarja smo na strani 3 pod naslovom »Nekdo mora škodo porav- = nati« seznanili naše bralce s vprašanjem, ki ga je naš zvezni poslanec v organizacij sko-političnem zboru Zvezne skupščine, tovariš Ocvirk Franc postavil v zvezi z redukcijo električne energije v jeseni lanskega § leta, vsled česar je Železarna Štore utrpela izgubo v višini preko 80 milijonov S-din. Med tem časom je Uredništvo prejelo nadaljnjo informacijo o tem vprašanju. Namestnik zveznega sekretarja za gospodarstvo, .tovariš Vlado Juričič je na postavljeno vprašanje namreč dal naslednji odgovor: »Železarna Štore je s svojim dopisom z dne 24. novembra 1967 leta zahtevala v Zveznem sekretariatu za gospodarstvo, da se ji pojasni odredba o omejitvi električne energije, ki je bila objayljena novembra 1967. leta. Na ta dopis je Zvezni sekretariat za gospodarstvo odgovoril dne 24. § januarja 1968, kjer je po- | jasnil, da je omejitev izvršena na osnovi Zakona o omejitvi električne energije. Takrat zaradi kompleksnosti tega problema Sekretariat ni mogel dati drugač- = ne razlage. Kmalu zatem je bil ukinjen Zakon o omejevanju potrošnje elektro-energije in postavljeno vprašanje novega Zakona o odškodnini. Vendar vprašanje še ni rešeno tako, da bi ustrezalo našem sistemu in da bi dalo zadovoljive rezultate. Ko so razpravljali o problemu odškodnine specialnim potrošnikom, sta Zvezni izvršni svet in Zvezni sekretariat za zakonodajo in organizacijo zavzela stališče, da ne obstaja pravna obveza federacije do odškodnine. O tem vprašanju so razpravljali tudi odbor za industrijo, gradbeništvo, in obrt gospodarskega zbora in odbor za družbeni plan in družbeno ekonomske odnose gospodarskega zbora. V zaključkih obeh zborov je zapisano, da je za redukcije, izvršene v letu 1966 v principu potrebno odobriti specialnim potrošnikom elektro energije odškodnino. Vendar pa glede na okoliščine, ki so medtem nastopile, je odbor za industrijo bil mišljenja, da Zvezni sekretariat za gospodarstvo v sodelovanju s skupnostjo jugoslovanskega elektrogospodarstva in predstavniki velikih potrošnikov električne energije nadalje pregleda to vprašanje s prav- nega aspekta, oceni višino odškodnine in izvore sredstev za odškodnino. V zvezi s temi zaključki je bila sestavljena komisija, ki ima za nalogo proučiti ta problem v smislu zaključkov omenjenih skupščinskih odborov, nakar bo Sekretariat za gospodarstvo izdelal poročilo in predloge za rešitev vprašanja odškodnine.« Ob koncu svojega odgovora je tovariš Juričič Vlado izrazil mišljenje, da je potrebno zahtevo Železarne Store zaradi kompleksnosti problema, saj se isti problem pojavlja tako v letu 1966 kakor tudi v letu 1967, in to pri večih specialnih potrošnikih elektroenergije, reševati kompleksno v smislu zaključkov omenjenih odborov Zvezne skupščine. Iz odgovora tovariša Ju-ričiča je razvidno, da se to vprašanje rešuje in da je v reševanje tega vprašanja vključen dokaj širok krog naših najvišjih predstavniških organov. Kakšna pa bo končna rešitev in ali bo končna rešitev tega problema zadovoljila specialne potrošnike elektroenergije, bo pokazala prihodnjost. PL Mladinci v EMO so ustanovili umetniško društvo Tovarniški komite ZMS podjetja EMO, Celje, je na svoji predzadnji seji sprejel sklep o ustanovitvi Mladinskega kultur-no-umetniškega društva tovarne (MKUD, EMO, Celje). Razlogi, ki so mladince iz podjetja EMO pri tem vodili, so bili, da bi v podjetju strnili doslej več ali manj posamična prizadevanja pri delu na kulturno-umetniškem in zabavnem področju v bolj trdne in organizacijsko dobro povezane okvire. Vodila jih je želja, da bi združili vse, ki jim je do lepe besede, dramskih dosežkov in lepih ter prijetnih uric, ki jih nudi kolektivno in dobro začrtano delo. V ta namen so mladinci iz EMO objavili v svojem časopisu obrazec, nekakšno prijavnico, s katero naj bi se posamezni člani njihove delovne skupnosti odločali in obenem prijavljali za eno izmed osmih kulturno-umet-niških in zabavnih dejavnosti, ki jih predvideva program. Vsekakor pohvale vredna akcija, ki bo, upajmo, rodila uspeh. PL tniimimiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii! liimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim VINKO JENSTERLE, dipl. iur. Integracija tako ali drugače UPRAVLJANJE S SREDSTVI V ZDRUŽENEM PODJETJU V zadnji številki Štorskega Železarja smo razpravljali o možnih oblikah združevanja v gospodarstvu s poudarkom na obliki »združenega podjetja« in »fuzioniranega podjetja«. Zlasti smo želeli pokazati bistveno razliko pri organih upravljanja med eno in drugo vrsto združenega podjetja, kakor tudi na nekatera razmerja v organizaciji satni in na njena razmerja navzven. V današnjem sestavku naj bo razprava o sredstvih »združenega podjetja«: o formiranju sredstev, odločanju o njihovi porabi ter o možnih oblikah gospodarjenja s sredstvi. Tudi kadar govorimo o sredstvih gospodarskih organizacij, moramo izhajati iz veljavnih predpisov. O sredstvih gospodarskih organizacij imamo poseben zakon, načela za gospo- darjenje s sredstvi v gospodarskih organizacijah pa vsebuje tudi temeljni zakon o podjetjih. Sredstva, ki jih delovne organizacije upravljajo so družbena lastnina. To pomeni, da kot celota pripadajo družbi. Predpis določa: »Podjetje je dolžno ohraniti nezmanjšano vrednost družbenih sredstev, ki jih upravlja. Podjetje samostojno odloča o uporabi sredstev in razpolaganju s sredstvi. Podjetje mora gospodarsko-smotrno uporabljati družbena sredstva, da dosega kar največji učinek zase in za družbeno skupnost« (17. in 19. člen temeljnega zakona o podjetjh). Načela gospodarjenja z družbenimi sredstvi v upravljanju gospodarskih organizacij, ki izvirajo iz navedenega predpisa, jasno določajo dolžnost podjetij pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi, povsem določno pa je tudi zakonsko določilo »da dosega (podjetje) kar naj- večji učinek zase in za družbeno skupnost«. Navedena načela enako veljajo za »združeno podjetje«, kot za »enotno podjetje«. Lahko trdimo, da podjetja ta načela uresničujejo na zelo različne načine, saj predpisi dovoljujejo podjetjem različne rešitve. 1. GOSPODARJENJE S SREDSTVI V ZDRUŽENEM PODJETJU 31. člen temeljnega zakona ò podjetjih v prvem odstavku določa: »Delovne skupnosti delovnih enot v podjetju delijo dohodek, ki ga dosežejo, sklepajo o uporabi in razpolaganju s sredstvi, odločajo o organizaciji dela, odločajo o delovnih razmerjih in izvršujejo ' skladno s statutom in drugimi splošnimi akti podjetja druge pravice in dolžnosti.« Iz navedene zakonske določbe izhaja, da je delitev dohodka, odločanje o uporabi in razpolaganju s sredstvi lahko izvedeno na delovne enote, ki jih pojmujemo kot organizacijske enote večjega ali manjšega de- lokroga. Lahko so to tovarne, obrati, oddelki, službe, skratka vse tiste enote, ki jih lahko »opredelimo s »funkcionalno-tehnološkim, organizacijsko-vodstvenim in gospodarsko-ob-računskim kriterijem« (po dr. B. Zabelu iz Komentarja k TZP). V združenem podjetju imamo po veljavnem predpisu glede delitve dohodka jasno situacijo. Položaj združenega podjetja ima lahko le tista delovna organizacija, v kateri »organizacije v njenem sestavu delijo svoj dohodek neposredno, obračunavajo obveznosti do družbene skupnosti in razpolagajo s sredstvi skladov, ki se stekajo vanje iz njihovega dohodka«. Vidimo, da zakon daje posamezni organizaciji v sklopu združenega podjetja v delitvi dohodka in razpolaganju s sredstvi natančno določen položaj, torej pravico, da dohodek deli. Seveda ni ovire, da tudi delovne enote v sklopu posamezne organizacije delijo dohodek in razpolagajo s sredstvi, če se želi delitev dohodka decentralizirati na raven delovnih enot. Pokazali so zopet svojo človečnost Iz dneva v dan narašča število prometnih nesreč in dosti je še vedno nesreč pri delu, tudi iznajdljivost v zdravstveni službi še ni dorasla vsem nevarnostim in boleznim, ki ogrožajo človeška življenja. Zato je potreba po najučinkovitejšem zdravilu v težkih primerih, po človeški krvi, iz dneva v dan večja. Transfuzijska postaja v Celju se znajde iz časa v čas V resnih težavah. V kirurgičnem oddelku celjske bolnišnice potrebujejo večje količine krvi posebnih skupin, a zgodi se, da transfuzijska postaja s krvjo takih skupin ni oskrbljena. Hitro pokličejo darovalce krvi takih skupin, naj pridejo v pomoč. Toda tako priložnostno zbiranje krvi ne more zagotoviti rednega dela v bolnišnici. Zato organizirajo po podjetjih večje akcije odvzema krvi, ki zagotovijo transfuzijski postaji zaloge za dalj časa. Zgodi pa se, da taka tudi skrbno pripravljena akcija spodleti in transfuzijska postaja, z njo pa zdravniško osebje se znajde v težki zagati, ko je treba pacientom nujno pomagati. Res pa je, da tudi v podjetjih take večje akcije odvzemanja krvi ovirajo normalen potek delà. Toda s pravilnim razumevanjem te res človekoljubne akcije, se dajo prebroditi marsikatere težave. Komisija za krvodajalstvo pri sindikalni podružnici železarne ima za letos v programu dve večji akciji odvzema krvi. Ena je bila izvršena 22. marca letos, druga bo v jeseni. Trasfuzijska postaja in preko nje zdravstvena služba v celjski bolnišnici sta na take akcije najbolj navezani in odvisni od uspeha tako pripravljenih akcij. Če je uspeh zadovoljiv za ljudi, ki darujejo kri in za tiste, ki so jo potrebni, kakor tudi za zdravstveno osebje, ki lahko v najhujših primerih priskoči bolnikom v pomoč s tem na.iučinkovitejšim sredstvom. V marcu so se naši krvodajalci zopet izkazali, čeprav v pripravah na akcijo ni kazalo najbolje. Na sam dan odvzema krvi pa je pristopilo kar 124 darovalcev, izvršenih je bilo 120 odvzemov, samo 4 darovalci so bili ta dan odklonjeni. Kaj pomeni za transfuzijsko postajo in za zdravniško osebje v celjski bolnišnici 35,975 litra zbrane krvi v najhujši stiski, ve samo osebje te zdravstvene ustanove in tisti, ki čakajo na bolniški postelji, ali pa celo na operacijski mizi na prepotrebno kri. Darovalcem pa ostane prijetna zavest, da so zopet enkrat dokazali, da vkljub vsem govoricam kaj vse počenjajo z darovano krvjo, ki so večkrat ponarejene in zlonamerne, niso zapustili bolnikov v sili. Mar ni to res lepa in prijetna zavest. Na poziv komisije za krvoda- jalstvo je bil tokrat odziv po sektorjih in oddelkih naslednji: livarna sive litine 13 livarna valjev 1 valjarna 9 jeklarna 8 obdelovalnica valjev 11 šamotarna 4 mehanična delavnica 16 elektro delavnica 5 sektor 1 (uprava) 3 tehnični sektor 11 komercialni sektor 6 finančni sektor 10 splošni sektor 4 kadrovski sektor 2 zidarji - 3 elektro-plavž 2 promet 2 modelni mizarji 3 energ. oddelek 2 razvojni oddelek 2 s terena Štore pa se je odzvalo 5 krvodajalcev. Komisija za krvodajalstvo se vsem krvodajalcem iskreno zahvaljuje za tak odziv, obrato-vodstvom in vodstvom oddelkov za uvidevnost in sodelovanje pri organiziranju akcije, ki je pokazala, da znamo prebroditi vse težave in priskočiti v pomoč, ko gre za tako človekoljubno akcijo. Razveseljivo je, da imamo pri teh akcijah vedno večji priliv mladih, saj je dosti takih, ki se prijavijo pa so zaradi mladolet-nosti začasno še odklonjeni. Na te mlade ljudi računamo pri prihodnjih akcijah. Zaželeno pa je, da bi bil odziv s terena večji, kar bi bila naloga terenske organizacije Rdečega križa pri mobilizaciji krvodajalcev. Uršič Rudclf Pregovori raznih narodov Uči se na tujih napakah, ker1 nimaš časa, da bi jih vse sam naredil. (Indijski) Poznamo tudi prazne ljudi, tako kot naše denarnice. (Turški) Ni morja brez valov, vrat brez tečajev in dekleta brez ljubezni. (Turški) Starega vola ne bi ubili, če ne bi pozabili, kaj vse je za nas naredil. (Turški) Kdor jezdi na tujem konju, ne bo prišel do cilja- (Arabski) Mačka ne lovi miši z rokavicami. (Franklin) Lažnivec je vedno pripravljen priseči. (Arabski) Kakršna pamet, takšne besede. (Ruski) Človek brez vzgoje, telo brez duše. (Ruski) lllltillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllilllllllllllllillllKlIlllIllllllllllllllllllllllllllIIIIIlililHIIItlllllllllllllllllilHIIHlililllllliilllliinilllllilllllllllllilliiilllllllllimillllllllllli: Znane so obširne razprave o decentralizaciji delitve dohodka na ravni delovnih enot. Tudi jugoslovanske železarne so imele že več posvetovanj, na katerih so bila sprejeta načela o delitvi dohodka na ravni delovnih enot, vendar je znano, da je izvedba oz,- uresničevanje teh načel v praksi težavno. Združeno podjetje ima svoja »skupna "sredstva« in sredstva posameznih organizacij. Skupna sredstva imajo posebno funkcijo. Poglejmo kaj določa veljavni predpis glede oblikovanja skupnih skladov in skladov posamezne organizacije v njegovem sestavu: Združeno podjetje ima skladno s pogodbo in statutom skupne sklade. Organizacije v sestavu podjetja vplačujejo iz svojega dohodka v skupne sklade podjetja del, določen s pogodbo oz. statutom v skladu s pogodbo ali sklepom DS, s katerim so se strinjali organi upravljanja vseh organizacij v njegovem sestavu. Združeno podjetje ima svoj rezervni sklad. Več organizacij v sestavu podjetja ima tudi lahko posebne skupne sklade. Funkcija (namen) teh sredstev se seveda določi s statutom, pogodbo ali sklepom centralnega DS, vendar se morajo s tem sklepom strinjati organi upravljanja vseh organizacij v sestavu podjetja. Vidimo, da ima združeno podjetje skupen rezervni sklad, katerega namen določa predpis. Iz rezervnega sklada se krijejo izgube ^ združenega podjetja in posameznih organizacij v njegovem sestavu. Kaj lahko povzamemo iz navedenih predpisov: 1. Upravljanje s sredstvi v združenem podjetju je podobno upravljanju s sredstvi tistega podjetja, ki ima delitev dohodka izvedeno na delovne enote. V tem primeru pogojujejo delitev dohodka določila statuta, v združenem podjetju pa poleg statuta še pogodba, sklenjena med podjetjem in organizacijo v njegovem 'sestavu. 2. Organizacije v sestavu združenega podjetja delijo dohodek v skladu s programom združenega podjetja in programom posamezne organizacije v njegovem sestavu. 3. Decentralizirano upravljanje s sredstvi ima lahko za po- sledico manjše ali večje drobljenje sredstev. 2. SKUPNA SREDSTVA ZDRUŽENEGA PODJETJA »ISKRA« KRANJ Da bi bile naše primerjave nazornejše, si oglejmo nekaj podatkov o organizaciji upravljanja s sredstvi in delitvijo dohodka v združenem podjetju Iskra Kranj, ki kot tako posluje od 1. 1. 1966. Združeno podjetje Iskra Kranj ima dva »skupna« sklada in sicer rezervni sklad združenega podjetja, ki se formira iz dohodka vseh organizacij v njegovem sestavu v določenem odstotku na osnovna in obratna sredstva in poslovni sklad, ki se prav tako formira v odstotku na osnovna in obratna sredstva in je obvezen po določbah gospodarskega plana podjetja. V ta sklad pa lahko posamezne organizacije vplačujejo tudi neobvezni del. Oba sklada pomenita vsa sredstva, s katerimi razpolaga združeno podjetje, oz. njegovi centralni organi upravljanja. Sredstva rezervnega sklada združenega podjetja se uporab- ljajo za kritje izgub podjetja in za kritje izgub posameznih organizacij, kadar le-te izgub ne morejo kriti iz lastnega rezervnega sklada. Sredstva skupnega poslovnega sklada so namenjena za nove obveznosti, če posamezne organizacije teh obveznosti ne morejo kriti iz lastnega poslovnega sklada. To so zlasti obveznosti za razširjeno reprodukcijo, rekonstrukcije itd. Delež, ki ga posamezne organizacije vplačujejo v skupni poslovni sklad, je pravzaprav obrestno posojilo, z obrestmi, ki so določene s planom in pogodbo. Kadar organizacija vloži v skupni poslovni sklad večji delež, kakor ji ga določa gospodarski plan, praviloma prejema večje obresti. Organizacije lahko iz poslovnega sklada najemajo posojila, ki jih vračajo v anuitetah na podlagi posebne pogodbe in po dogovorjenih obrestih. O sredstvih obeh skladov (razpolaganje, posojila organizacijam, obresti itd.) odloča poseben organ, v katerem so zastopane vse organizacije s ta- (Nadalj. na naslednji strani) NE ŠTEJE SE ZA NEZGODO PRI DELU, CE DELAVEC V ČASU POLURNEGA ODMORA (MED MALICO) ODIDE IZ PODJETJA IN SE TAM POŠKODUJE. Delavec J. K. je v času polurnega odmora odšel na malico k »Bizeljčanu«. Na pločniku pred gostilno mu je spodrsnilo in se je lažje poškodoval. Ker je prišlo do nezgode v času, ko sam zakon priznava polurni počitek, imenovani sprašuje, zakaj se mu ta nezgoda ne šteje kot nezgoda pri delu. Odgovor: Za delovno nezgodo se šteje, poleg nesreč pri delu, tudi vsaka nezgoda, ki se pripeti delavcu na njegovi redni poti od doma do delovnega mesta in od delovnega mesta do doma. Polurni počitek izkoristi delavec predvsem za malico in krajši počitek. Malico imajo delavci oskrbljeno v podjetju, po želji pa jo lahko kupijo v obratnem bifeju ali pa prinesejo s seboj. Nikakršnega opravičila torej ni za trste, ki poleg tako preskrbljene malice na delovnem mestu odhajajo v gostinske lokale izven podjetja. Nekaj drugega bi bilo, če bi bila praksa v podjetju taka, da bi delavci hodili na malico v gostilno ali drug lokal izven podjetja. Če pa se je delavec poškodoval na poti, ko je odšeljz podjetja, čeprav je malica v podjetju celo dobro preskrbljena, potem se taka nezgoda ne more smatrati za nezgodo pri delu v smislu 47. čl. Temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju. Tak delavec je celo prekršil delovno dolžnost in mu bo treba izreči primeren disciplinski ukrep po čl. 261 Pravilnika o delovnih razmerjih Železarne Štore. ČLAN DSP ALI DSE JE PRED DISCIPLINSKO KOMISIJO ENAK OSTALIM DELAVCEM Delavec K. S. sprašuje, ali je kot član DSP lahko v postopku zaradi kršitve delovne dolžnosti, ali pa je lahko samo razrešen članstva DSP? Odgovor : Člani delavskih svetov, kakor tudi predsednik, so v pogledu odgovornosti zaradi kršitve delovne dolžnosti popolnoma izenačeni z vsakim drugim članom delovne skupnosti. To z drugimi besedami pomeni, da je lahko članu DSP ali DSE izrečen vsak izmed zakonitih disciplinskih ukrepov, vključno ukrep izključitve iz podjetja. Pri tem pa ni potrebno, da bi moral biti tak delavec najprej razrešen članstva v samoupravnem organu. Prejšnji zakon o delovnih razmerjih je to razliko priznaval in je predvideval posebno disciplinsko sodišče pri občini, ki je izrekalo kazni članom delavskih svetov. Danes pa podjetje samo predpiše v svojih internih aktih, kateri organ bo vodil postopek odnosno izrekal ukrepe članom delavskih svetov. V Železarni Štore je isti organ pristojen za vse člane delovne skupnosti. Kar pa se tiče razrešitve članstva v organu samoupravljanja, moramo omeniti, da je to poseben ukrep, ki se izreče članu, če kolektiv izgubi zaupanje v svojega člana in ta ukrep nima neposredne zveze s kršitvami delovnih dolžnosti. Seveda pa so pogoste kršitve, ki jih stori tak član, lahko razlog za njegov odpoklic iz članstva organov upravljanja. MM Čelade v valjarni: DA ali NE? Zaradi nošenja čelad v valjarni je bilo veliko razburjanja in dokazovanja o nepotrebnosti le-teh, češ da delavce samo ovirajo pri delu. Pri tem nas je čudilo to, da so čelade tako dobro sprejeli v vseh ostalih obratih, ki imajo tudi težke pogoje dela, kot na primer v jeklarni, livarni in na plavžu. Po večkratnih intervencijah obratovodje in delavskega sveta valjarne, za delavce ob progah sedaj ni obvezna uporaba čelad med normalnim delom pri valjanju. Pri menjavi valjev, pri popravilih, ter pri ostalih delih v valjarni pa je nošenje čelad obvezno. S tem pa se je disciplina glede nošenja čelad pri vseh ostalih delavcih v valjarni močno poslabšala. Prišlo je tako daleč, da že tudi delavec pod žerjavom ni več nosil čelade. Ko se je prosto viseča prive-zovalna veriga zapela za tračnico na tleh, je odskočila visoko v zrak in ga je kavelj na koncu verige udaril po glavi. Kavelj verige mu je pri udarcu napravil veliko rano na temenu. Pri tako okrnjenih obveznostih glede nošenja čelad v valjarni je seveda dosti težje vzdrževati disciplino. Odgovornost obratovodje, delavskega sveta in delovodij pa s tem ni nič manjša. Vprašanje je sedaj, kdo je odgovoren za to nezgodo, ter za vse naslednje, ki se bodo verjetno še dogajale. Služba varstva pri delu !IIIHIlll!lllllllllllllllllllllJllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllll*IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIII iiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiniihiiiiiiiiiiimiiiiiiüiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihihhiiiii: (Nadalj. s prejšnje strani) kim številom glasov, ki ustreza deležu, ki ga organizacija ima v skupnem skladu. Navedli smo le dva najvažnejša sklada, katerih način formiranja in njihova funkcija je za združeno podjetje specifična. Kaj lahko povzamemo iz navedenih oblik tvorjenja skladov in razpolaganja z njimi v združenem podjetju? 1. Organizacije v sestavu združenega podjetja »samostojno« delijo dohodek v skladu s pogodbo ter gospodarskim planom podjetja. 2. Dohodek organizacij se deli na skupne sklade (združenega •podjetja) in na sklade po- -samezne organizacije, ki so rezervni sklad, poslovni sklad, sklad skupne porabe. 3. Veljavni predpisi prepuščajo ureditev odločanja o sredstvih organom združenega podjetja, Zlasti pa mora biti delitev urejena s statutarnimi regulativi in pogodbami, ki jih združeno podjetje sklene s posamezno organizacijo v njegovem sestavu. To pa pomeni, da je odgovornost za smotrno gospodarjenje s sredstvi na strani organov upravljanja in tò centralnih organov združenega podjetja, kakor tudi organov upravljanja posameznih iorgani-zacij v njegovem sestavu, če pa je delitev dohodka in razpolaganje s sredstvi izvedena tudi na raven delovnih enot, tedaj pač o tem odločajo tudi delovne enote. 3. REGULIRANJE DELITVE DOHODKA V praksi združenih podjetij je očitno še malo izkušenj pri reguliranju delitve dohodka in razpolaganja s sredstvi. Vendar je gotovo, da so pri upravljanju s sredstvi večje težave tedaj, kadar v združenem podjetju ni jasnega koncepta njegovega razvoja, niti razvoja posameznih organizacij v njegovem sestavu, kajti če je koncept razširjene reprodukcije nekega podjetja pravilen in znan organom upravljanja, tedaj tudi odločitve o sredstvih, ki se za njegovo uresničitev sprejemajo, ne bodo težavne. Kaj je potrebno določno in jasno regulirati v statutu in pogodbah združenega podjetja, da bi razpolaganje s sredstvi doseglo svoj namen, in da ne bi bilo teženj po razdružitvi? 1. Perspektivni in letni plan razvoja podjetja in posameznih organizacij v njegovem sestavu mora vsebovati smotrnost naložb. S tem planom mora biti delovna skupnost dobro seznanjena, sprejeti pa ga je treba po postopku, ki velja za sprejem splošnih aktov. V kolikor ne gre za nove naložbe, je v planu jasno določiti zakaj se sredstva uporabijo, zakaj se uporabijo sredstva posameznega sklada. 2. V pogodbi je treba določiti kolikšna sredstva organizacija v sestavu združenega podjetja vlaga v skupne sklade (rezervni sklad, poslovni sklad, sklad skupne porabe in morebitne druge sklade), od katere osnove se obračunavajo ta sredstva ali se sredstva vlagajo proti obrestim itd. V pogodbi je treba določiti razmerja posameznih organizacij do novo zgrajenih kapacitet, ki so bile zgrajene iz skupnih sredstev, kar zlasti velja za proizvodne kapacitete, objekte skupne potrošnje itd. 3. Pogodba mora določiti način saniranja izgube podjetja in izgub posameznih organizacij v njegovem sestavu v kolikor se ne uporabi veljavni predpis, ki določa, da se izgube združenega podjetja krijejo iz rezervne-ga sklada, prav tako pa tudi izgube posameznih organizacij in sicer iz tega sklada in iz sklada vseh organizacij, če gre za izgubo posamezne organizacije. Če upoštevamo točke 1 — 3, ki smo jih navedli, moramo predpostavljati vzajemnost organizacij v sestavu združenega podjetja. Z vzajemnostjo moramo razumeti vzajemna prizadevanja vseh, da z v upravljanje danimi družbenimi sredstvi, dosežejo najboljši učinek. Pri tem se seveda takoj postavi tudi vprašanje, kaj bo pa z obstoječimi nerentabilnimi kapacitetami, ki prav gotovo obstojijo v vsakem združenem podjetju. Tudi v tem primeru mora obveljati načelo smotrnega gospodarjenja s sredstvi, zato naj bodo nerentabilne kapacitete zamenjane z rentabilnimi, pri čemer je prav tako treba ravnati po načelu vzajemnosti, kar z drugimi besedami lahko imenujemo: vsi za enega, eden za vse. Le na ta način bo združevanje prizadevanj v združenem podjetju doseglo svoj cilj. Strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje v razmahu Vzporedno z razvojnim programom podjetja in s prizadevanji, da dosežemo zastavljene cilje, se je porajala tudi potreba po strokovnem izobraževanju in izpopolnjevanju zaposlenih delavcev. Približuje se poizkusno obratovanje nove livarne, zato je bilo treba misliti na izučitev topilcev pri kupolnih pečeh in pri elektro indukcijskih pečeh. Sestavljen je bil program in pričel je tečaj, v katerega so bili vključeni kandidati za topilce pri kupolnih pečeh v novi livarni, obenem s kandidati za topilce pri plame-ničnih pečeh livarne valjev. Od 17 tečajnikov je 9 novincev, ki so predhodno končali praktični del tečaja pri kupolkajh, ostalih 8 tečajnikov je regrutiranih od topilcev pri kupolkah, ki to delo že dalj časa opravljajo, niso pa še imeli za to delo primerne teoretične izobrazbe. Izbira kandidatov je bila težka, treba je bilo izbrati resne kandidate, ki bodo redno obiskovali predavanja in zdržali do konca tečaja, kar bi bilo tudi poroštvo za dober uspeh tečaja. Doslej se je namreč redno dogajalo, da je od prijavljenih kandidatov med tečajem odpadlo tudi do polovica slušateljev. Tokrat pa je bila izbira bolj posrečena. Nekaj jih je res že po prvih predavanjih odstopilo, toda takoj so obrato-vodstva po posvetu z delovodji poslala v tečaj nove kandidate. Takoj so pokazali vsi kandidati, da razumejo resnost tečaja, oziroma strokovne izobrazbe. Odločili so se za predavanja štirikrat tedensko, pri čemer žrtvujejo za tečaj tudi proste sobote. Izostanki od predavanj so redki. Predavatelji zato tem rajši predavajo snov kar se da poljudno in potrpežljivo, sistematično posredujejo tečajnikom zahtevno in obširno snov. Presenečeni so, kako zavzeto sledijo kandidati posebno strokovnim temam, čeprav je to za njih napor, ki zahteva res vztrajnosti. Nova tehnologija v metalurških obratih, pri metalurških agregatih, je narekovala strokovno izpopolnitev kurjačev plinskih peči. Ker pa obratovanje ni smelo biti moteno, je bila izvedba te izpopolnitve zelo zapletena in naporna. Vendar je s prizadevnostjo in sodelovanjem vseh prizadetih obratov in tečajnikov, uspelo tudi to nalogo zadovoljivo izvesti. Z dosledno vztrajnostjo je bilo posredovano potrebno strokovno znanje 36 kurjačem plinskih peči. Da bi dosegli čim učinkovitejše in čim varnejše delo privezo-valcev bremen in posluževalcev žerjavov, bo v seminar za pravilno postopanje pri privezovanju bremen zajetih okrog 500 delavcev. Prva skupina 20 kandidatov iz enote ekspedit je že uspešno zaključila tečaj. Varnostni tehnik, ki je oskrbel učne pripomočke, ponazorila za ta tečaj, smatra, da je taka instruk-taža privezovalcev bremen in posluževalcev žerjavov nujno potrebna, če hočemo doseči večjo izurjenost in — kar je zelo važno, večjo varnost, to je pa obenem večjo zanesljivost pri delu teh ljudi. Nesreče in nezgode bi morale postati vse redkejše, toda čas bo pokazal, če smo s svojimi prizadevanji uspeli. Pri žer javo vod jih je treba vedno misliti na osvežitev delovne sile, razen tega pa je potreba po izpitu in praktični preizkušnji pokazali solidno znanje tako pri teoretičnem kot praktičnem delu izpita, to je pri upravljanju z žerjavi novejše izvedbe. Z našimi delavci pri prometu je bilo treba predelati nov signalni pravilnik in obnoviti znanje iz predpisov o prometni službi. Tečaj je trajal od 14. 2. do 3. 4., izpit so opravili uspešno, to je bil obenem periodični izpit, ki ga vsako leto opravljajo prometnj delavci. Tri skupine, 58 poslušalcev. V teku je tečaj za črpalničar-je — kompresiste, zajema 6 kandidatov. To vrsto izučevanja je zahtevala potreba po razširitvi delovnih mest te stroke za nove Skupina tečajnikov, kandidatov za žerjavovodje obrate, oziroma za črpališče V Štorah II. V Železarni na Ravnah je končal prakso za topilca pri elektro indukcijski peči tovariš Zelič Franc iz livarne sive litine, £3 bo opravljal tako delo v novi livarni. V ljubljanskem gradbenem šolskem centru imamo 4 učence — inštalaterje. V programu te šole pa ni izobraževanja za profil inštalaterjev, ki bi ustrezali potrebam naših obratov, oziroma zahtevam delovnih mest v naših obratih. Zato smo morali v našem podjetju pripraviti program in izvesti tečaj za izučavanje teh 4 učencev. Poslušali so predavanje o tehnologiji plinov in plinskih naprav, obenem pa so opravljali praktične naloge na delovnih mestih v naših obratih. Ob koncu letošnjega šolskega leta bodo opravili zaključni izpit v Ljubljani, izučeni pa bodo za potrebe v našem podjetju. V najkrajšem času bomo pričeli -s tečaji za usposabljanje za delovna mesta v novi livarni Štore II. Deloma je takšno usposabljanje že v teku, vendar potrebe kažejo po organizaciji 10 različnih tečajev v katerih se bodo usposabljali praktično in teoretično za pretežno vsa delovna mesta v novi livarni. Ko bo nova livarna pričela poskusno obratovati, bo to usposabljanje in izobraževanje za delovna mesta stopilo v intenzivnejšo fa- žerjavovodjih v novi livarni narekovala organiziranje tečaja za žerjavovodje. Nova livarna bo imela dva žerjava, za tri izmene torej 6 dobro izvežbanih žerja-vovodij in 2 za rezervo. Ker so tudi za dosedanje žerjave potrebni novi žerjavovodje, je v tečaj vključenih 21 kandidatov. Tudi ti so resno vzeli strokovno Izobraževanje in redno obiskujejo predavanja, izkoristijo pa tudi vsako priliko, da se še poleg programa priključijo žerjavo-vodjem pri obratovanju in si tako naberejo čim boljše prakse. Upati je, da bodo pri izpitih pokazali, da njih prizadevanja in prizadevanja predavateljev ter inštruktorjev nisodoilä zaman. Pri izobraževanju žerjavovo-dij smo se že tako izpopolnili, da lahko izobražujem^ kandidate tudi za druga podjetja, ki so se doslej še vedno pohvalno izrazila o naši metodi hitrega postopka, oziroma intenzivnega izučevanja žerjavovodij. Tako smo tudi letos za potrebe Kovinotehne Celje in Steklarne Straža v 5-tedenskem tečaju izučili 6 žerjavovodij. Kandidati so bili zelo resni in prizadevni in so pri ,******************************* * t PISMA i Nedavno smo v našem listu objavili pismo Milana Žerjava, ki trenutno služi vojaški rok v Bjelovaru. Pred nekaj dnevi se nam je ponovno oglasil s svojim pismom, v katerem zelo lepo opisuje kraj, kjer služi vojaški rok. Takole piše: »Objava mojega prvega pisma v Štorskem Železarju me je vzpodbudila, da vam to pot napišem nekaj o mestu, v katerem se trenutno nahajam in v kate--rega se bom prav gotovo še kdaj vračal. Bjelovar je zelo lepo, tiho in mirno mestece. Mestece z mnogimi lepimi parki in sprehajališča, polnimi zelenja in bujnega življenja. Rekli bi lahko, da je to mestece preteklosti in sedanjosti, kajti stare zgradbe, ki so jih bili zgradili še v dobi Mari- ******************************* je Terezije ali še prej, so še vedno tu, lepe in veličastne, s svojimi čudovitimi okrasi. Dasi-so med njimi kot gobe po dežju zrastle nove in moderne petnad-stropnice, le-te nikakor ne kvarijo to veličastnost, temveč ustvarjajo harmonijo med lepim starim in modernim novim. Bjelovar je mestece prijetnih in gostoljubnih ljudi, med katerimi se vsak tujec ugodno počuti in mu ni težko vzljubiti mestece in ljudi v njem. Vidite, to je Bjelovar. Prejmite veliko pozdravov od vojaka Milana Žerjava«. Uredništvo Prepozno — No, Marička, zdaj ga pa le daj kozarček, ko imaš že 18 let! — Hvala, oče! Odkar ne kadim več, sem tudi pijačo pustila! JEKLO DOMA IN V SVETU IZGLEDI V SVETOVNI PROIZVODNJI JEKLA V LETU 1968 V letu 1968 se pričakuje porast svetovne proizvodnje jekla za ca. 5 % z ozirom na leto 1966. Situacija se je precej popravila že ob koncu preteklega leta, na začetku tega leta pa se položaj še izboljšuje. Komisija skupnega evropskega tržišča pričakuje, da se bo potrošnja jekla v letu 1968 povečala za 7 % z ozirom na leto 1967. Kljub povečanju v letu 1968 bodo ostale kapacitete neizkoriščene. V britanski industriji jekla pa je na koncu lanskega leta vladala velika negotovost, ki je bila posledica nacionalizacije jeklarske industrije in pa devalvacije funtšterlinga, ki je zlasti prizadela avtomobilsko industrijo, ladjedelništvo in industrijo kapitalnih dobrin. Proizvodnja v letu 1967 ni dosegla proizvodnje iz leta 1966. Cene so se povečale za 5 %, kapacitete so izkoriščene le 80 %. Pričakuje se, da bo zaradi devalvacije upadel uvoz v Veliko Britanijo. Japonska industrija jekla kaže v zadnjih letih veliko ekspanzijo, ki se bo nadaljevala še v letu 1968. Japonska Federacija za železo in jeklo predvideva, da bo znašala proizvodnja od 64,8 do 69,9 mil. ton, medtem ko je znašala proizvodnja leta 1967 60 mil. ton, leta 1966 p4 47,7 mil. ton. Uvoza jekla na Japonsko, ki je znašal v letu 1967 1 milijon ton, v letu 1968 praktično ne bo. Sovjetska zveza je dosegla v letu 1967 nov rekord v proizvodnji jekla. Proizvedla je preko 100 mil. ton surovega jekla. V naslednjih letih bo SZ dosegla ali pa celo presegla proizvodnjo jekla v ZDA. Že v letu 1970 predvidevajo proizvodnjo 145 mil. ton. SZ si prizadeva zboljšati proizvodnjo svojih železarn in to z uporabo naravnega plina in z zmanjšanjem porabe koksa v plavžih (poraba 610 kg/t). Ude- ležba SZ v svetovni proizvodnji jekla znaša 22 %, isti procent velja tudi za proizvodnjo železne rude. ! ! POSLEDICE UVOZA JEKLA M' ameriški jeklarski industriji so porastla naročila za valjano žico in tanke hladno valjane trakove. Vojna v Vietnamu ima tudi svoj vpliv na razvoj industrije železa m jekla. V letošnjem letu se pričakuje na ameriškem tržišču zmanjšanje uvoza jekla, ki je dosegel v letu 1967 10 milijonov ton in je bil za 4 % večji od uvoza v letu 1966. V zadnjih mesecih preteklega leta je ameriška jeklarska industrija povečala svoje cene, ki jih utemeljuje s tem, da so cene od leta 1958 porastle le za 4 %, medtem, ko pa so se življenjski stroški povečali za 16 %. Ostale Vzhodno evropske države proizvajajo ca. 35 mil. ton, od tega Poljska in Čehoslovaška po 10 mil. ton, Romunija 4 mil. ton, Madžarska 3 mil. ton in Vzhodna Nemčija 4,8 mil. ton. Krepitev položaja na tržišču starega železa Skladno z izboljšanjem položaja na svetovnem tržišču jekla je prišlo v začetku tega leta tudi do stabilnosti tržišča starega železa. V zadnjem mesfecu so porastle ponderirane cene starega železa ca. 2 $ in tako znaša sedanja cena $ 32,17 za tono Pričakuje se še nadaljnje povečanje cen. Cene starega železa še nadalje predstavljajo barometer za gibanje tendence na tržišču jekla. V letu 1967 je bila tendenca padanja cen starega železa, ki je bilo v ZDA posledica povečanja kapacitet proizvodnje surovega železa. 'Prihodnji razvoj na trgu starega železa bo zavisel od izgradnje kapacitet konvertorjev (trošijo manj starega železa kot SM) in od ekspanzije kontinuiranega vlivanja, kjer se zelo zmanjšuje odpadek. Zaradi tehničnih težav se bo kontinuirano vlivanje razvijalo počasneje in bo nastajal še vedno velik odpadek v valjarnah, hitreje pa se razvijajo ok-singenski konvertorji, toda SM peči zavzemajo še vedno največji del proizvodnje surovega jekla. - F. I. - Prejšnje leto smo v Jugo-slavjio uvozili 774.000 ton jekla, oziroma 15.000 ton : manj kot leta 1966. Vendar pa je istočasno pomembno zmanjšana potrošnja jekla nasploh, kar pa ni zadelo uvoznih količin, temveč skoraj izključno domačo proizvodnjo, ki je bila zmanjšana kar za 210.000 ton. Realne proizvodne zmožnosti železarn znašajo okoli 1,650.000 ton, vendar smo v prejšnjem letu proizvedli vsega 1,440.000 ton. Pri tem je bilo na domačem tržišču prodanih 1,095.000 ton, 247.000 ton smo izvozili, blizu 100.000 ton jekla pa je ostalo v skladiščih. Po podatkih železarn lahko asortimanska struktura domače proizvodnje jekla pokrije več kot 70 % potreb potrošnikov. Vsekakor bi bilo glede na to dejstvo razumljivo, da bi se biluvoz ustrezno zmanjšal. V letu 1966 je imela črna metalurgija relativno pozitivne rezultate poslovanja. V prejšnjem letu pa je prišlo do izrednega poslabšanja finančnih rezultatov, predvsem zaradi slabega izkoristka kapacitet. Celotni dohodek železarn je v prejšnjem letu znašal 4.178 milijonov dinarjev, kar pomeni, da je bil v primerjavi z letom 1966 manj- Kompasov izlet Rezervirani hotel za Kompasove goste Kompas prireja vsak mesec nadvse zanimiva avtobusna potovanja v najrazličnejše predele Evrope. Cilj potovanja je spoznavanje zanimivosti in prijetno izletniško vzdušje. Tako bodo v času od 28. 4. do 5. 5. ter od 12. 5. do 19. 5. torej v dveh izmenah, priredili prvomajski izlet na Korziko in na Ažurno obalo. Cena osemdnevnega potovanja za osebo znaša 1.290 N-din. Vse podrobnosti v zvezi z izletom se dobe pri poslovalnici Kompasa v Celju. ši za 388 milijonov dinarjev. Družbeni proizvod je znašal 1.149 milijonov dinarjev in je torej manjši za 270 milijonov. Neto produkt je dosegel 836 milijonov in je manjši za 336 milijonov dinarjev. Železarne so ustvarile dohodek za razdelitev v višini 595 milijonov dinarjev, v predhodnem le-tu pa 950 milijonov dinarjev. Bruto osebni dohodki so v prejšnjem letu znašali vsega 601 milijon dinarjev, v predhodnem letu pa 703 milijone dinarjev. In končno, namesto 203 milijonov dinarjev v skladih, kakršni so bili v letu 1966, so v prejšnjem letu železarne kot panoga ustvarile izgubo v višini 30 milijonov dinarjev. Samo pet podjetij je pozitivno zaključilo leto v skupnem znesku 69 milijonov dinarjev, vendar je šest podjetij na drugi strani ustvarilo izgubo v višini 99 milijonov dinarjev. Kljub temu, da taki rezultati črne metalurgije niso bili samo posledica pretiranega uvoza jekla, ima uvoz jekla pri tem vsekakor dominantno vlogo. Na nesrečo se mora s podobnimi pojavi računati tudi v tem letu, saj železarne še niso likvidirale starih zalog, a letošnja proizvodnja niti približno ni pokrita z naročili. Po »Ekonomski Politiki« RAZGOVOR »Pomisli, dragi, pravkar sem brala, da so Angleži poslali nekaj misionarjev k ljudožer- »Kaže, da je tam doli spet lakota.« V POSTOJNSKI JAMI — Janez, ta jama je pa res lepa. Bogve, koliko časa so jo vrtali? PREVIDNOST — Ne razumem, zakaj me zavračate, ko prosim za roko vaše hčere. Sami vedno trdite, da imam neoporečen značaj. — Saj prav zato. Moja žena bi vas vse življenje stavila meni za vzgled, tega pa jaz ne bi prenesel! NASI OBRAZI Rud Me spominjam prvih volitev v DS podjetju Trenutno sem član DSP in UO. Kaj delate v svojem prostem času? Če vam povem, da imam hišo, nekaj zemlje in pa veliko družino, potem si lahko mislite, da mi dela nikoli ne zmanjka. V Kompolah urejamo komunalne naprave. Najprej smo z udarniškim delom napravili . cesto in to od šole v Kompolah pa vse do Svetine. Potem smo adaptirali šolo, nazadnje pa smo napeli vse sile, da smo zgradili za celo naselje še vodovod. Če bi bilo kaj denarja bi zgradili še take objekte, s katerimi bi privabljali turiste ... Tov. štarlekar, za vaše prijazne odgovore se vam najlepše zahvaljujemo. Pri vašem nadaljnjem delu pa vam želimo še nadaljnjih uspehov. M-M Našli smo ga v mehanični delavnici kjer delci kot ključavničar. Že pred vojno se je izučil tega poklica. Njegovo prvo delovno mesto je bilo na Jesenicah, potem pa ga je zajel vrtinec II. svetovne vojne in kmalu po vojni se je znašel v Štorah, kjer dela še danes. V teh 22. letih je delal najprej v livarni sive litine kot vzdrževalec, • pozneje pa je odšel v mehanič-, no delavnico. Njemu smo namenili današnji razgovor. Tov. Štarlekar, čuli smo, da ste bili član prvoizvoljenega delavskega sveta, ki je prevzel upravljanje podjetja v svoje roke v letu 1950. Bi nam hoteli - kaj več povedati o tem prvem zgodovinskem zasedanju delavskega sveta? Zelo rad se spominjam tega dogodka in o tem rad govorim. 1 Sicer pa večina takratnih članov še danes dela v podjetju. Seveda marsikateri delavec takrat ni razumel, kaj pomeni ta Zgodovinski dogodek, zato smo bili na raznih forumih podučeni o bližnjem samoupravljanju, ko se je pri nas uresničilo marksistično-leninistično geslo: tovarne delavcem! Se morda spominjate kako so izgledale prve volitve? Spominjam se, da je kandi-, datno listo vložila sindikalna podružnica in da so bili kandi-datje izvoljeni z veliko večino glasov. Same volitve so bile tako slavnostne kot nikoli po- làMtd&t-- Jkako Kko je potekalo zasedanje prvoizvoljenega delavskega sveta? To zasedanje je moralo biti enkrat v mesecu septembru 1950. leta. Ne spominjam pa se več v katerih prostorih se je vršilo. Sejo je otvoril predsednik sindikalne podružnice, to je bil takrat tov. Krivec. Seji je predsedoval najstarejši član delavskega sveta, to pa je bil takrat tov. Polanc. Kdo pa je bil predsednik delavskega sveta? Torej, po poročilu o poteku volitev v delavski svet, ki je bil takrat' seveda samo eden, smo izvolili prvega predsednika delavskega sveta. Glasovanje je potekalo z dviganjem rok in soglasno je bil za prvega predsednika izvoljen tov. Voga, ki je bil takrat šef priprave tlela. Njegova izvolitev je bila pozdravljena s spontanim in navdušenim ploskanjem. Kako ste izvolili upravni odbor? Potem, ko je tedanji direktor, tov. Svetek, podal poročilo o gospodarskem položaju v podjetju, smo izvolili upravni odbor. Spominjam se, da smo izvolili tov. Tofanta, Žmaharja, Leskovška in Boršiča. Ostalih se ne spominjam. Se morda spominjate kdaj je delavski svet dejansko prevzel upravljanje v svoje roke? Kmalu po prvem zasedanju. Vse je bilo zelo slavnostno. Najprej smo tri ure udarniško delali potem pa smo se vsi zbrali v hali valjarne, kjer se je vršila slovesna predaja ključev. Ključe je sprejel predsednik delavskega sveta tov. Voga. Kasneje ste bili vi sami predsednik delavskega sveta podjetja. Česa se v tem obdobju najraje spominjate? Rekel bi, da so bili takrat v podjetju zlati časi. Dela je bilo dovolj in nikoli si nismo tako belili glave zaradi denarja kot si jo danes. V času moje mandatne dobe pa smo odprli tudi nov elektroplavž, ki je bil takrat edini v Jugoslaviji in menda drugi v Evropi. Tudi ta dogodek je bil nadvse slavnosten. Na plavžu, kjer je bila slavnostna tribuna sem imel uvodni referat. Na tribuni sta bila tudi tov. Kotnik in Brecelj, kot republiška predstavnika. Po vsem tem bi lahko rekel, da ste pravi veteran samoupravnih organov. Ali ste opravljali še kakšne druge važne funkcije? _ Bilo jih je toliko, d A se vseh gotovo ne bom spomnil. Najtežje je bilo tista štiri leta, ko sem bil predsednik stanovanjske komisije. Težko je namreč deliti stanovanja, ki jih nimaš, pa čeprav se je takrat veliko gradilo in je bilo samo v enem letu 56 stanovanj na razpolago. Toda prosilcev je bilo' veliko ... Nezgode pri delu V mesecu marcu ie bilo po obratih in oddelkih naslednje delu: število nezgod pri Elektroplavž 2 Jeklarna 4 Valjarna \ Livarna valjeV 4 1 Livarna sive litine 2 Mehanična delavnica 2 Ekspedit 1 Gradbeni oddelek 1 Razvojni oddelek 1 Skupaj: 18 Na poti z dela je nezgoda iz jekalrne. bila prijavljena 1 Pri delu so se poškodovali ELEKTROPLAVŽ DOBERšEK Ivan je sestopal z vagona in je padel na tla ter si poškodoval desno nogo in prsni koš. Zaradi velikega števila prispelih vagonov tisti dan so delavci hiteli razkladati ter se je na popoldanski izmeni ponesrečil še en delavec. VOVK Franc je stopil z vagona na tla. Stopil je na grudo rude in si zvinil desno nogo v gležnju. JEKLARNA: VOVK Janez. Pri zlaganju ingotov so mu zdrsnile klešče. Izgubil je ravnotežje, ter ^e z levo roko oprl na vročo kokilo in si opekel dlan. ŠKOBERNE Martin je nameščal jeklarsko svinjo za razbijanje. Z roko je držal za rob bremenskega magneta in usmerjal breme. Ko je žerjavovodja odložil breme in izključil magnet, se je magnet nagnil in mu stisnil kazalec ha levi roki ob svinjo. KOČEVAR Jože je z verigo zapenjal prekucnik na žerjav, žerjavovodja je pričel prehitro dvigati ter je veriga stisnila tovariša Kočevarja za kazalec desne roke. BERK Martin. Pri polaganju tračnice v komoro je tračnica padla v 20 cm globok kanal. Tov. Berk je stal v kanalu in ni mogel pravočasno odmakniti noge ter mu je tračnica padla na levo stopalo. VALJARNA: ČATER Franc. Pri nakladanju valjanih palic na voz je vez naoljenih palic na enem koncu padla z voza in mu poškodovala nart leve noge. DEBELICA Mirko je razkladal gredice s štiriosnika na tla. Ko je odpenjal verigo mu je padla gredica na desno nogo in mu poškodovala gleženj. TURNŠEK Zmagoslav. Pri navijanju valjanih palic ga je konec palice opekel po goleni leve noge. ČATER Martin. Pri nakladanju valjanih palic se je kavelj verige zapel za tračnico na deponiji. Žerjavovodja je verigo napel, takrat je veriga odskočila navzgor, kavelj na koncu verige pa ga je udaril po glavi in ga močno poškodoval po temenu. Tov. čater pri delu pod žerjavom ni uporabljal zaščitne čelade. LIVARNA VALJEV: URLEB Anton je s krampom razbijal žlindro in mu je priletel drobec v desno oko. LIVARNA SIVE LITINE: ŠKOFLEK Albin. S sodelavcem sta nesla ročno ponovco težko ca. 70 kg. Imenovani je hodil zadenjski in se je spotaknil ob kalup, ter se vsedel na vroč lijak, nekoliko prej odlitega kalupa. Iz ponovce pa mu je tekoče železo brizgnilo za desni čevelj in ga opeklo po nartu. KRIŽNIK Vinko se je polil z vročo vodo, ki jo je za umivanje rok grel na odprti koksovki. Opekel se je po pod-laktu leve roke. MEHANIČNA DELAVNICA: ŽUMER Ivan je dvigal delovno mizo šepinga. Jded vrtenjem ročice za dviganje, se je ročica, ki je na vzmet izmaknila iz zob na vretenu ravno med potiskanjem navzdol. Z ròko je zadel ob tla in si poškodoval zapestje. šALIč Tomo je popravljal grabilec. S težkim kladivom je zabijal čep. Od nastavka iz sive litine se je pri udarcu odkrušil drobec, prebil zaščitno rokavico in mu poškodoval hrbtno stran leve roke. EKSPEDIT: KOKOL Anton. Pri zlaganju pločevine je sodelavec neprevidno spustil blok, ki je imenovanemu stisnil palec na desni roki. GRADBENI ODDELEK: JURKOŠEK Ivan je nakladal opeko v samokolnico. Slabo zložena skladovnica se je pričela rušiti in mu je opeka padla na četrti prst leve roke. RAZVOJNI ODDELEK: ŽOHAR Antonija. Steklenica z bromom ^se ni dala odpreti, zato je z leseno palico udarila po zamašku. Steklenica se je razbila, tekočina pa ji je brizgnila po roki in jo opekla. Na poti na delo se je poškodoval ARTIčEK Ivan iz jeklarne. Padel je s kolesom in si poškodoval desno roko. Primerjava števila nezgod v mesecu marcu v zadnjih petih letih: leto 1964 1965 1966 1967 1968 Nezgode pri delu 18 24 20 14 18 Nezgode na poti 13 3 1 Povečanje števila nezgod v marcu je opaziti tudi v preteklih letih. Analiza nezgod pa pokaže, da bi največ 3 nezgode lahko pripisovali spomladanski utrujenosti. Bilo pa je več primerov kršitve varnostnih predpisov. Za delavce na rudnem dvoru bi bilo dobro pripraviti demonstracijo varnega sestopanja z vagonov. Prihranek na času, pridobljen pri skakanju z vagona, ne koristi prav nikomur. Služba varstva pri delu STRAN 14 ŠTORSKIŽELEZAR« St. 4 - april 1968 KADROVSKE VESTI V mesecu marcu 1968 so bile naslednje kadrovske spremembe v našem podjetju IZ JLA SO SE VRNILI IN PONOVNO ZAPOSLILI V NASI DELOVNI SKUPNOSTI SELIČ FRANC, elektromeha-nih, elektroobrat; SKOBERNE MARTIN, delavec, jeklarna; DIACCI CIRIL, elektrikar, energetski obrat; GREŠAK STANISLAV, elektrikar, elektroobrat; HITI MARTIN, strojni ključavničar, mehanična delavnica; VODEB Valter, strojni ključavničar, mehanična delavnica; PAULIČ ALOJZ, pomožni delavec, mehanična delavnica; STO-KAVNIK KARL, kovinostrugar, obdelovalnica valjev; SITAR FRANC, strojni ključavničar, obdelovalnica valjev; ŠARLAH JOŽE, strojni ključavničar, energetski obrat; VRTOVEC VLADO, obratni elektrikar, elektroobrat. NOVI ČLANI DELOVNE SKUPNOSTI SENCIČ Rudolfa SREČKO, dipl. metalurški inženir, naš štipendist, končal študij na Metalurški fakulteti, zaposlen kot pripravnik; STARLEKAR FRANC, ključavničarski delavec, valjarna; KOROŠEC BORIS, ključavničarski delavec, valjarna; VIDEC EDVARD, delavec, valjarna; OCVIRK LEOPOLD, klju- RUPNIK IVAN, dipl. inž. kemije, rojen 16. 6. 1901 v Čekovniku pri Idriji.' Kot diplomiran inženir kemijske stroke se je najprej zaposlil leta 1937 v topilnici Topusko v Srbiji, delal nato v Smederevu, ter leta 1940 do 1948 v Železarni Jesenice kot asistent v jeklarni. Dne 1. 4. 1948 je bil z odločbo personalne uprave generalne direkcije za črno metalurgijo Jugoslavije premeščen v Železarno Store. V našem podjetju je delal devet let čavničarski delavec, valjarna; MURKO LEOPOLD, delavec, valjarna; ZAVRSEK OTO, delavec, valjarna. NA ODSLUŽENJE KADROVSKEGA ROKA V JLA SO ODŠLI FIDLER JOŽE iz delovne enote obdelovalnica valjev; CIMERMAN ROBERT iz valjarne; DEČMAN MIHAEL iz priprave vzdrževanja; MRAVLJAK IVAN iz elektroobrata; GUČEK MILAN iz elektroobrata; ZORKO RAFAEL iz šamotarne; PLAHUTA FRANC iz livarne sive litine; TESNER ZLATAN iz mehanične delavnice. DRUGAM na delo STA ODŠLA RAZBORSEK VINCENC iz gradbenega oddelka in KOPRIVC LUDVIK iz livarne sive litine, oba sta samovoljno zapustila delo. ZAKONSKO ZVEZO JE SKLENIL RANCAN FRANC iz delovne enote elektroplavž. Na novi življenjski poti mu želimo obilo družinske sreče! NARAŠČAJ V DRUŽINI SO DOBILI ŽABERL FRANC iz energetskega obrata; KUMPERGER IVAN iz priprave vzdrževanja — tehnični sektor; KORENT KONRAD iz priprave vzdrževanja — tehnični sektor; ULAGA ANTON iz OTK; ŽAVSKI FRANC iz valjarne; TOMPLAK KARL iz gradbenega oddelka; MUHA FRIDERIK iz valjarne; MLAKAR FRANC iz jeklarne. Čestitamo! na delovnem mestu obratovodje jeklarne. Aprila 1957 je postal glavni metalurg in januarja 1965 metalurški svetnik do 31. 3. 1968, ko je bil na lastno željo starostno upokojen. LOGAR GABRIJEL, rojen 24. 3. 1908 v Šmartnem pri Ljubljani, sedaj stanuje v Bukovžlaku pri Teharjih. 1926. leta se je izučil mizarskega poklica in se zaposlil pri privatnem obrtniku. Pri obrtnikih je delal do 1935. leta, ko se je zaposlil v Železarni Štore, najprej kot delavec in nato 1944. leta kot mojster v mo- delni mizami. Delo v modelni mizami je uspešno vodil do leta 1958, nakar je bil premeščen v pripravo dela obrata livarne in od tam v centralno pripravo proizvodnje, ko je bila ta formirana, kjer je delal na delovnem mestu tehnologa za livarske izdelke. Bil je redno upokojen dne 16. 12. 1967 pri 40 letih delovne dobe. Na predlog tehničnega vodstva podjetja in lastno željo je redno delal do 31. 3. t. 1. v pripravi proizvodnje. MANDIČ CECILIJA, rojena 21. 10. 1910 v Tolskem vrhu, sedaj stanuje na Pečovju nad Štorami. S svojim sedemnajstim letom starosti se je zaposlila kot gospodinjska pomočnica in v tem svojstvu delala pri raznih delodajalcih do 1941. leta, ko je bila po okupatorju izseljena v Srbijo. Po vojni se je vrnila in februarja 1948 zaposlila v tovarni nogavic Polzela, kjer je delala do leta 1950. Ker je dom potreboval gospodinjo, je ostala doma do 1958. leta, nakar je vstopila na delo v Železarno Štore, kjer je delala kot pomožna kuharica v oddelku družbene prehrane do 31. 3. 1968, ko je bila redno upokojena. REDNO, OZIROMA STAROSTNO TOFANT IVAN, rojen 26. 12. 1916. leta v Kompolah, kjer tudi stanuje. Takoj po zaključni osnovnošolski obveznosti se je s 15. letom vključil na delo v Tovarni emajlirane posode Celje kot delavec, kjer je delal do septembra 1936. leta, ko je bil ob stavkovni akciji odpuščen z dela in dve leti brezposeln. V Rušah pri Mariboru se je izučil za varilca in nato občasno dobil delo v Železarni Štore. V letih 1938— 1939 služil redni vojaški rok. Marca 1940 je dobil redno in stalno delo v Železarni Štore, ter bil razporejen v obrat jeklarno. Novembra 1942. leta je bil vsled sodelovanja z narodnoosvobodilnim gibanjem od okupatorja aretiran. Najprej zaprt v starem piskru v Celju, nato v Mariboru, kjer je bil obsojen na smrt. Kazen ni bila izvršena, bil pa je odpeljan v taborišče Dachau, od koder se je vrnil po končani vojni. Avgusta 1945 se je lahko ponovno zaposlil v jeklarni našega podjetja, kjer je delal do 23. 3. 1968, ko je bil redno upokojen. Opravljal je dela rezalca, žerja- vovodje in ha kraju zakladalca na saržirnem stroju. V času zaposlitve v našem podjetju je opravljal razne družbeno-poli-tične funkcije, predvsem v sindikalni organizaciji in kot član organov upravljanja tako DSP in DSE ter še ob upokojitvi član UO podjetja. INVALIDSKO KOTUR, roj. ČRETNIK MARIJA, rojena 23. 2. 1920 v Čr-nolici pri Šentjurju, sedaj stanuje v Štorah. Čeprav je želela, se ni mogla izučiti poklica, predvsem zaradi slabega zdravja, tako je z 18 letom začela delati pri tujih ljudeh, predvsem kot gospodinjska pomočnica. Med drugo svetovno vojno je bila odpeljana v taborišče in prisilno delo v Nemčijo, od koder se je srečno vrnila in leta 1947 začela z delom v našem podjetju. Najprej je delala v livarni in od leta 1944 dalje v valjarni. Opravljala je dela na delovnem mestu vozača gredic in vratičarja. Dne 15. 3. 1968 je bila vsled slabega zdravstvenega stanja invalidsko upokojena kot invalid I. kategorije. Kadrovska služba Televizijski stolp visok 537m V počastitev 50. obletnice oktobrske revolucije bodo v Moskvi dogradili in izročili svojemu namenu televizijski stolp, visok 537 m. Spodnji del stolpa do višine 384 m je votla betonska cev, v njej je troje osebnih in tovorno dvigalo. Zgornji del stolpa je 153 m visoka antena. Dvigalo za omenjeni stolp je dobavila nemška tovarna Stahl iz Stuttgarta v sodelovanju z družbo AEG Telefunken. Največja hitrost dvigala bo 7 m/sek. Za premagovanje višine 350 m bo dvigalo potrebovalo 58 sek. Omenjena dvigala so najhitrejša v vsej Evropi. Vsako dvigalo je opremljeno z miniaturnim računalnikom, ki uravnava hitrost kabine, pogon in zaviranje. Med osnovne zahteve, ki jih mora računalnik upoštevati, sodi najkrajši možni vozni čas med dve- Kotur Marija Rupnik Ivan Tofani Ivan uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiimiiiiMiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi I OPOZORILO* I Uredništvo Štorskega Železarja opaža, da nekateri člani § I delovne skupnosti, ki odhajajo v pokoj, kljub naši prošnji, ne § I dostavljajo osebnih fotografij v objavo. I Ponovno prosimo vse, ki stoje pred upokojitvijo, da si | = pravočasno oskrbe osebno fotografijo, v želji, da bi bile naše E = objave čimbolj popolne in dosledne. Za uvidevnost se že vnaprej zahvaljujemo! = Uredništvo ii?ifiiiiiiiiiiuiiiiMmin!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(HiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiniir~ ma točkama z mirnim, nesunko-vitim zagonom in zaviranjem. UPOKOJENI SO BILI REDNO Delovno dolžnost so prekršili V mesecu marcu 1968 se je komisija za varstvo delovnih dolžnosti pri delavskem svetu podjetja dvakrat sestala in obravnavala 21 primerov prijavljenih kršitev. V dveh primerih je komisija ugotovila, da niso bili podani znaki kršitve delovne dolžnosti. Hujše so prekršili delovno dolžnost in bili kaznovani: — Z JAVNIM OPOMINOM: 1. KOVAČ FRANC, iz elektroplavža, je dne 13. 12. 1967 dve uri neopravičeno izostal z dela — javni opomin. 2. LABOHAR IVAN, iz jeklarne, je dne 16. 1. 1968 neopravičeno izostal z dela — javni opomin. 3. FENDRIH STANKO, iz elektroplavža, dne 4. 1. 1968 ni nosil zaščitne čelade ter je malomarno opravljal svoje delo in je na opozorilo delovodje reagiral tako, da je zapustil delovno mesto in odšel domov — javni opomin. 4. VIDEC MILAN, iz livarne sive litine, dne 4. 2. 1968, kot kurjač sušilnih peči, ni prestavil jedra za kokile v drugo sušilno peč, zaradi česar jedra niso bila pravočasno suha -— javni opomin. da je že takoj na začetku dnine vtaknil palico v napačno kalibro in je zaradi tega prišlo do izmečka, zato ga je mojster odstranil z dela in ima za ta dan neopravičeni izostanek — zadnj/ javni opomin. 16. BEZGOVšEK SLAVKO, iz livarne sive litine, dne 27. 2. 1968 ni prišel na delo — zadnji javni opomin. 17. LAVRIHA RUDOLF, iz valjarne, je dne 4. marca 1968 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin. 18. KUKOVIČ MARTIN, iz valjarne, je dne 2. 3. 1968 ponovno neopravičeno izostal z dela, oziroma izostanka ni mogel opravičiti z zdravniškim potrdilom — zadnji javni opomin. 19. GAJŠEK MIROSLAV, iz elektroplavža, je dne 11. 3. 1968 prišel vinjen na delo, med delom pa se je tako napil, da je bil popolnoma nesposoben za delo in ga je delovodja s pomočjo čuvaja odstranil z dela — zadnji javni opomin. Primerjava z izrečenimi ukrepi v mesecu marcu 1966 in 1967 je naslednja: opomin javni opomini zadnji javni opomini marec 1966 14 11 3 marec 1967 9 5 1 marec 1968 Iz pisarne 12 pravne 6 službe Novosti v strokovni tehnični knjižnici 5. ŠKET FRANC, iz livarne sive litine, dne 9. 1. 1968, ko je končal z delom, ni zaprl ventila za odvod mešanega plina na oddušniku pri Herman peči II — javni opomin. i 6. BELAK JOŽE, iz oddelka tehnične kontrole, si je dne 16. 2. 1968 samovoljno vzel prosti dan, zaradi česar ima za ta dan neopravičen izostanek — javni opomin. 7. SIMIČ MILOŠ, iz jeklarne, je dne 15. 2. 1968 prišel na delo v vinjenem stanju, kar je imelo za posledico neopravičen izostanek — javni opomin. 8. POLAK MAKS, iz jeklarne, je dne 28. 2. 1968 neopravičeno izostal1 z dela — javni opomin. f 9. PAHOLE ALOJZ, iz valjarne, je dne 28. 2. 1968 prišel vinjen na delo, zaradi ! česar ga je delovodja odstranil z dela in mu pisal za ta dan neopravičeni izostanek — javni opomin. 10. JELEN IVAN, iz elektroplavža, je dne 7. 3. 1968 v nočnem času prepustil upravljanje žerjava praktikantu, ki je ^ bil tako nespreten, da je prišlo do pretrganja magnetnega kabla — javni opomin. ža, je dne 10. 3. 1968 v pisarni delo- 11. DOBERšEK IVAN, iz elektroplav vodje brutalno nastopil zoper sodelav-I ca« Jelen Ivana, ki je Doberšku očital, da je raztresel grafit po progi, da je nazadnje vrgel čelado proti Jelenu, ta pa se je zadnji hip izmaknil in tako je čelada priletela v šipo na vratih pisarne in jo razbila — javni opomin. 12. CAVž FRIDERIK, iz livarne sive litine, je dne 18. 3. 1968 prišel vinjen na delo, zaradi česar ima neopravičen Izostanek z dela — javni opomin. 13. TRUPEJ FRANC, pomožni delavec ' na prometu, v sredini meseca januarja, ' ni izvršil delovnega naloga obratovodje I o čiščenju snega okrog kurilniške stavbe, lokomotivskih kanalov in kurilni-ških delavnic — javni opomin. : — Z ZADNJIM JAVNIM OPOMINOM 14. LONČAR STANKO, iz jeklarne, je ' dne 30. 12. 1967 neopravičeno izostal z dela —- zadnji javni opomin. - 15. OJSTERŠEK ANTON, iz valjarne, je dne 10. 2. 1968 prišel vinjen in utrujen na delo, kar je imelo za posledico, IZJAVA Podpisana izjavljam, da nisem avtorica članka, ki je bil objavljen v prejšnji številki »Štorskega Železar-ja« pod naslovom »Sanje ob osmem marcu«, česar me mnogi obtožujejo. Upam, da se bo avtor član-\ ka sam javil. Čuvan. Olga Abecedni imenski katalog. Izd. Društvo bibliotekarjev Slovenije, NUK, 1967, s-2 40 4. Zbirka propisa o preduzcčima. Drugo dcip. i proš. izdanje, IPK, br. 17-18, Zagreb 1967, s-2406. Tehnološka problematika v proizvodnji E-jekla. Metalurški inštitut Ljubljana, 1967, s-3281. Parfenov A. M.: Osnovi aglomeriranja železnih ruda. Udruženje jugosl. že-lezara, Beograd 1967, s-3282. Taschenbuch der Giesserei-Praxis 1968, ■inv. 2097. Giserei-Kalender 1968, sign., inv. 2098. Purič L.: Zbirka saveznih i republičkih propisa o zaštiti na radu. Izd. »Privredni pregled« Beograd 1967, s-1851. Treatise on Analytical chemistry. Part III, Voi. I. Analytical chemistry in Industry, 1967, s-2320/III-l. Berezinskii A. I.: Utilizacija ohlažđeni-je i očistka honverternih gazov. Moskva 1967, s-1850. Degen Božena: Najvažnejše o zapisniku. Izd. »Delavska univerza« Celje, 1967, s-2405. Aleš F.: Osnove varstva pri delu. Izd. »Tehnični biro za varstvo pri delu« Maribor 1967, s-1854. Aleš F.: Tehnično varstvo pri delu. Izd. »Tehnični biro za varstvo pri delu«, Maribor 1967, s-1853. Zdravstveno varstvo delavcev na delovnem mestu — Lajevec S — Tehn, biro za v. pri delu s-1852. Žvokelj Ji: Jekla za nizke temperature. II. UJŽ, Beograd 1967, s-3283. IT-priručnik. Obrada-montaža-tehnologi-ja. »Rad« Beograd, 1967, s-2407. Koxtev A.: Osnovi standardizacii v ma-šinostroenji. Izd. »Mašinostroenie«, Moskva 1967, s-1855. Proizvodstvo i svojstva stali i splavov. Vtpusk 55. Izd. »Metallurgia«, Moskva 1967, s-1856. šlakonji režim domennih pečej. Izd. »Metallurgia«, Moskva 1967, s-1857. Priručnik za termičku obradu metala u sonim kupatilima. Prvo izdanje, Beograd 1959, s-2409. Rapatz F.: Die Edelstahle. Springer— Verlag Berlin 1951, s-1865. Metaibiroov ključ za čelik, Zagreb, Izd. »Metalbiro« 1962, s-3286. Univerzalni katalog jugoälovenskih čelika. Metalbiro, Zagreb, 1963, s-1863. Iugoslovenska i inostrana dokumentacija zaštite na radu, Niš 1968, s-2408/1, 2. Sinko V. L: Upravlenie kačestvom pro-mišlenosti produkcij. Izd. »Jekonomi-ka« Moskva 1967, broš. s-1862. Goljubovskii G. M.: Puti pov;šenija ka-čestva produkcij. Izd. »Mašinostroenie« Moskva 1967, s-1860. Legirujoščie splavi. Sbornik trudov cniičm. Vipusk 57, »Metallurgia« Moskva 1967, s-1861. Pročnost metallov pri cikličeskih na-gruzkah. Izd. »Nauka« Moskva 1967, s-3284. Kapaciteti osnovnih pogona željezara. UJŽ, Beograd 1963, s-1859. Bolhovitinov N. F.: Matallovedenie i termičeskaja obrabotka. »Mašgiz« Moskva 1958. Daeves K.: Zustandsschaubild der unlegierten Stähle, Verlag Stahl-Eisen, Düsseldorf I960, s-1866. Proizvodstvo stali i staljnogo litja. Sbornik Trudov. Vipusk V. Izd. »Metallurgia« Moskva 1967, s-1867. Teorija avtomatičeskogo regulirovanja. Knjiga 1. (Tehničeskaja kibernetika) »Mašinostroenie, 1967. Knjig 2, s-1868/1, 1868/2. Seager O.: Kann man Unfallverhüttung lernen? Aulis Verlag Đeubner &-Co. s-2126, b. d. Organisation der Schmierung, von Willy Lüttgens, Verlag »Industriemeister« Hamburg, b. 1. s-1870. Bedeutung der Schmierungstechnik . . . an Maschinenanlagen. Verlag Stahleisen, Düsseldorf 1963, sJ3287. ZAHVALA Podpisani Kožuh Albin se iskreno zahvaljujem za-sprejeto darilo, ki sem ga dobil od Haler j eve izmene v valjarni ob mojem odhodu v pokoj. Posebno se zahvaljujem tovarišu mojstru Halerju za ves njegov trud in za poslovilne besede. Zahvaljujem se tudi podjetju Železarni Store za nagrado, ki sem jo prejel ob odhodu v pokoj. Obenem želim celotnemu kolektivu obilo uspeha pri nadaljnjem razvoju. Kolektiv Železarne in sindikalno podružnico tovariško pozdravljam. Kožuh Anton ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem podjetju za prejeto denarno pomoč. Iskreno in prisrčno zahvalo sem dolžna tudi vsem članom obratovodstva valjarne, posebno še tov. obrato-vodji, ing. Urbančiču za vse kar je storil zame in tov. Halarju, delovodji izmene, ki je bil organizator darila, ki sem ga prejela za spomin in ki mi bo meril čas in spomin na moje sodelavce. Še enkrat se vsem iskreno zahvaljujem, obenem pa jim želim obilo uspeha za praznik dela, 1. maj. Kotur Marija Po dolgoletni, mučni bolezni je umrl 23. marca t. L v Laški vasi v starosti 77 let upokojeni mizar šamotarne Ivan Žohar. Pri predpostavljenih in med so- delavci je veljal za marljivega in zanesljivega delavca, žal pa je moral že leta 1950 pustiti zaposlitev, bil je upokojen. Žohar je šel v življenju skozi mnoge težke preizkušnje, trdo je moral delati, predno si je lahko ustvaril dom in ognjišče, potem pa je bilo treba preskrbeti 1 otrok. Bil je izredno delaven in žilav, tako je premagal vse napore in se bližal cilju, ob domačem ognjišču živeti v miru s svojo družino. Toda pot do cilja je bila izredno težka, svet je zajela prva svetovna vojna in Žoharja so kakor mnogo tisoč naših ljudi vtaknili v avstrijsko uniformo, obredel je veliko bojišč, najtežje je bilo na soški fronti. No, vojna je minila, toda za delo je bilo težko; čeprav je bil dober tesar in mizar, je moral daleč s trebuhom za kruhom, delal je v Zagrebu, v Pulju, v slavonskih gozdovih je podiral in žagal drevje, da si je prislužil denar za oskrbo in štedil za postavitev lastne hiše. Ko je bila družina pod svojo streho, se je leta 1928 zaposlil v samotami kot mizar in delal tam vse do upokojitve^ Še bi bil delal, če ga ne bi bolezen ovirala. Nihče pa ni mislil, da je ta bolezen take vrste, ki bo Žoharja izmučila in pokončala na tako krut način. Čeprav vemo, da je zakon življenja trd in da je smrt neizogibna, sočustvujemo z vsakim bolnikom, še bolj pa z bol-nikomy ki se mora toliko let vse bolj mučiti, preden pride odrešitev — smrt. Toliko vere v življenje je nosil v sebi, toliko ljubezni in skrbi za svoje najdražje, nad vsem tem pa je prežala smrt in zmagala, kruta, neizprosna. Velika udeležba na pogrebu je še enkrat dokazala, kako spoštovan je bil pokojnik in koliko ljudi sočustvuje z užaloščeno družino. It U. Od 4. do 5. 5. 1968 - »ONA IN NJENI MOŽJE«, ameriški CSP barvni film. Film je eden od najbolj zabavnih in razkošnih komedij posnetih v zadnjem času. Od 11. do 12. 5. 1968 - »GROM IN PEKEL«, francoski SCP, film. Drama, ki prikazuje osamljeno življenje človeka in razkriva njegovo čudaško a v osnovi plemenito gledanje na svet, je ena najboljših kreacij režiserja Denys de la Patelliere, kateri na duhovit način obravnava komplicirane odnose med ljudmi. Od 18. do 19. 5. 1968 - »IZLET NA TAHITI«, francoski SCP barvni film. Povest o človeku — ljubimcu, ki ljubi udobno življenje v brezdelju in osvajanju lepotic. Po mnogih razburljivih avanturah doživi prevaro na Tahitiju, kjer je preveč zašel v nastavljene nežne mreže. Film je posnet v prirodi Tahitija. Je zelo uspela komedija. Od 25. do 26. 5. 1968 - »CAT BALLOU«, ameriški barvni film. Satirični vestern, Komedija v kateri se menjajo dramatične in komične situacije, z izredno igro Jane Fonda, Lee Marvina in Nat King Cola. V filmu so zastopani vsi elementi klasičnega vesterna. Film je dobil pomembne nagrade za scenarij in glavno vlogo revol- veraša. KRIŽANKA —KRIŽANKA VODORAVNO: 1. mesto v srednji Italiji; 6. ena od šest republik; 12. delo, opis, skladba; 13. začetnici slovenskega pesnika; 15. trditev, listina; 16. zora, zarja; 17. skup nabreklin; 19. jed; 20. simbol za aluminij; 21. sadež, sir; 23. slovenski tednik; 24. nadležna žuželka; 26. osamljenost; 29. opis; 31. poživljajoča pijača; 32, skupek strjene krvi; 34. geometrijski pojem; 36. dva sosedna soglasnika; 37. mesto v severni Afriki; 39. oblika glagola biti; 41. kmečko orodje; 44. v letih; 45. izrastlina na koži; 46. skandinavsko žensko ime; 48. veznik; 49. šahovska figura; 50. priboljšek bogatih sladokuscev; 51. žensko ime. NAVPIČNO: 1. drža; 2. ameriška raketa; 3. tonovski način; 4. simbol za os-mij; 5. čistilno sredstvo; 7. dva različna soglasnika; 8. borba; 9. vzdevek bivšega predsednika ZDA; 10. kraj na polotoku Krimu; 11. drugo ime za dušik; 14. hrib pri Splitu; 17. pripadnik azijske vere; 18. isti; 21. barva karte; 22. športni antuzijast; 25. kombinat za proizvodnjo bakra; 27. izrek pri kvartanju; 28. kopen; 30. postava, telo; 32. ime glavne igralke (»Dolgo vroče poletje« — fon.); 33. stari Slovani; 35. porcija; 36. vik; 38. afriška dežela; 40. deli hiše; 42. kralj živali; 43. zaimek; 45. tuje moško ime; 47. kratica slovenske letalske družbe; 49. avtomobilska oznaka Peruja. GOBOV Ante MARJAN KOLAR Stvarjenje novega sveta V začetku je Ljudstvo osvobodilo nebo in zemljo. Zemlja je bila porušena in prazna in tema je bila nad dezelo, kajti vojna je uničila še tistih nekaj elektrarn, kar jih je dežela premogla. In Ljudstvo je reklo: »Bodi elektrika!« in bila je elektrika. In videlo je Ljudstvo, da je elektrika dobra in ločilo je elektriko od petrolejke in elektriko je imenovalo napredek, a petrolejko je imenovalo zaostalost. In bilo je leto prvo. In reklo je Ljudstvo: »Bodi razteije med umazanimi in čistimi, med koristnimi in škodljivimi vodami! «-^Izkopalo je torej Ljudstvo kanale, zgradilo nasipe, reguliralo reke ter priborilo orno zemljo in komunalno urejene parcele. In videlo je Ljudstvo, da je naredilo dobro. In bilo je leto drugo. In reklo je Ljudstvo: »Zemlja, poženi travo in zelenjavo in rodovitno drevje!« In zgodilo se je tako. Ustanovilo je Ljudstvo zadruge, pognojilo travnike, posejalo polja in zasadilo plantaže. In videlo je Ljudstvo, da je dobro. In bilo je leto tretje. In reklo je Ljudstvo: »Rodi naj zemlja žive stvari, živino in laznino in ptiče nebeške in ribe!« In zgodilo se je. In zgradilo je Ljudstvo farme in pitali-šča in mesnice in tovarne ribjih konzerv in ceste med tovarnami in farmami in avtomobile, ki so vozili po cestah. In videlo je, da je dobro, in bilo je leto četrto. In reklo je Ljudstvo: »Bodo naj luči blizu in daleč, da bodo oznanjale kvaliteto naših izdelkov in da bomo videli, kaj se godi po naših tovarnah in farmah!« In izdelalo je Ljudstvo svetleče reklame na ulicah, ki so hvalile živino in laznino in ptice nebeške in ribje konzerve. Izdelalo je televizorje ter gledalo v njih svoje delo in sebe. In videlo je, da je dobro, in bilo je leto peto. In reklo je Ljudstvo: »Naredimo Novega Človeka po naši podobi, ki nam bo enak, ki pa ne bo poznal strahot vojne in muk graditve, le radosti osvobojenega dela in televizijo!« In zgodilo se je tako. In zgradilo je Ljudstvo šole in stadione in parke in poslalo je Novega Človeka vanje. Reformiralo je šole, prestavljalo in odstavljalo učitelje in vzgojitelje. In imenovalo je najlepši del svoje dežele Raj. In bilo je dobro, in bilo je leto šesto. In ni počivalo Ljudstvo leto sedmo, ampak je kon-feriralo, zborovalo, sprejemalo pravilnike, jih pretresalo in spreminjalo in reformiralo šole — vse za Novega Človeka. In bilo je dobro. In postavilo je Ljudstvo Novega Človeka v Raj in mu reklo: »Glej, dajemo ti travo in zelenjavo, tovarne in farme in ptice nebeške in pravilnike. Vse je tvoje, vendar ni povsem tvoje, ker je last nas vseh. Zatorej delaj in se veseli, jej in pij od vsega, toda ne delaj in ne veseli se mimo pravilnikov ter jej in pij po pravilnikih. Beri torej pravilnike in ubogaj njihove zapovedi. Če pa se jih ne boš držal, boš moral oditi iz Raja in v revščini si boš moral v potu svojega obraza služiti vsakdanji kruh.« »Adijo!« je rekel Novi Človek. »Kam? Zakaj?« je kriknilo Ljudstvo. »Drugam. Kaj mi bo Raj, če ne smem ničesar storiti po svoje!« je rekel Novi Človek in odšel v revnejše predele dežele. In ni bilo dobro, in bilo je leto osmo. In sestajalo se je Ljudstvo in konferiralo, sprejemalo je sklepe, jih razveljavljalo, spreminjalo je pravilnike, vstavljalo nove člene in naposled sklenilo, da bo ustvarilo Novega Človeka. In ni bilo dobro, ker ga je spet ustvarilo po svoji podobi in ga spet zapustilo z goro papirja. In bilo je leto deveto, deseto in dvajseto. STORSKI ŽELEZAR, Glasilo delovnega kolektiva železarne štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik prof. Leopold Perc — Uredniški odbor: inž. Janez Bar-borič, Friderik Jernejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, prof. Perc Leopold, Stane Sotler, inž. Niko Zakonjšek, in Ivan Žmahar — Tiska GP »Celjski tisk< Celje. /