Štev. 14.
X Mariboru aprila 1885.
Tečaj XIX.
List ljudstvu ~v poduk.
zhajs vnaii četrtek in volia s poštnino vred ir v Mariboru > pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. BO kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja oprarnUtrn v dijaškem semenišča (Knabenseminar). — Deležniki tiskovnega drnitva dobivajo liat brez coeobne naročnino
Posaniisiip liste prodaja knjigar Novak na velikem trga po 5 kr. —
liokoplsl so ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo; Za oznnnila se plačnje od navadne vrstico, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
¡5^?* Z viesccem marcijem poteče naročnikom četrt-letnikom naročilo. Prosimo torej, naj se podvizajo nadalejsnjo naročnino doposlati, da se jim dopoŠiljanje lista ne pretrga ali ustavi. List stane do 1. julija 80 kr., do 1. oktobra 1 jI. 60 kr. in do konca leta 2 jI. 20 kr.
Naročnina, nova in zaostala, naj se nam. posije po poštnih nakaznicah.
_Upravništvo._
Vstajenje.
Z zemljo, na kateri živimo, je kakor z dobro ženo; bolj ko jo človek izpoznava, bolj se mu prikupuje. Pač se zemlja v teku leta stara, pa v tem se ttidi že ponavlja in ob enem že pripravlja na novo življenje. To gre tako leto za letom. Človek pa torej ne najde lepše podobe za čas, na kateri nas spominja sv. cerkev. — za vstajenje našega Gospoda in Vzveličarja. Moj Bog, kaj so bili zavisti polni Judje si priza-djali, da bi ga kakor že koli spravili s poti! Nič jim ni pomagalo, če so ga prav na križ pribili. Še grob, v kateri se je bilo njegovo sv. truplo položilo, so bili zapečatili ter ga z močno strašo obdali, toda on je vstal iz groba, vstal iz lastne oči. Tedaj bilo je vse zastonj! — Več ga zdaj niso umorili, več zdaj njegovega dela, sv. vere,, niso pod pečat djali. Kolikor so si tudi prizadjali, ona je, sveta hči svetih nebes, stopila v svet in ga v malem času vsega prerodila, ona še živi, seme sreče, blagra po njem sejaje. To je bilo vstajenje našega Vzveličarja.
Prav tako pa tudi ne zadrži nič več zemlje, kedar jo je spomladnje solnce razgrelo, v njenem življenju. Mraz, nevihta, suša stori ji škode, toda življenja ji ne vzeme. To je ljuba tolažba kmetovalcu. Uima vzeme mu eno upanje, ali zemlja živi, daje mu upanje na drugo žetev, rodi mu drug sad. Prav iz srca privoščimo to našim kmetovalcem. To je ja vstajenje zemlje.
O tudi naši, slovenski zemlji nič ne pri zanaša uima, v obče smo Slovenci, kakor da se rodimo le za nevoljo. Odkar se borimo za naše pravice, šlo nam je že marsikatero upanje po vodi. Naše težnje so skromne, pohlevne, ponižne. V šoli, sodni ji, uradniji, na lastnem zemljišču, čemo biti svoji, ne maramo ostati tujcu pod peto. To se vendar ne pravi Bog ve kaj terjati. Manj ne terja 6oben narod za-se. Toda kar je pri. drugih prav, to je pri nas krivo, češ, da smo „m*anj vredni" od drugih. Manj vredni, da, to smo ali le tačas, če se damo drugim „več vrednirii" pod peto..
Mi smo na svetu, to imamo od Boga, od koga kje le oni „več vredni"? Mi živimo pod dveglavim cesaršftim orlom, mar le oni „več vredni" ne? Njega vzdržuje denar, na katerem se drži pot naših rok, ali je le onih „več vrednih" bolji? Njega brani meč, ki ga vihtč sinovi naših gorsl ali je le onih „več vrednih" ostreji? Ne; med nami.in njimi ni razločka, ne poznajo ga ni pri davku ni na bojišču, tedaj pa tudi ne gre, delati ga pri pravicah.
Mi nečemo nikomur krivice, terjamo pa zato s tem večjo pravico še za-se pravico. Njo nam priznava zakon države, njo torej smemo in terjamo jo povsod in dosledno. Bolj ko se je zavedamo, bolj jo terjamo in prej nam, poleg pomoči božje, postane ona resnica.
Svitli cesar žele spravo med svoja ljudstva ; ministerstvo, ki je sedaj na krmilu, nam ni nasproti; večina državnega zbora priznava pravico naših teženj, tedaj pa pride samo na nas, da stopimo vselej, v pravi čas na noge ter več nikjer nikomur na ljubo ne odstopimo od svojih teženj, od svoje pravice. Tako jih čemo doseči, tako nam naša pravica postane prej ali slej resnica. To bodi naše vstajenje I	(?)
Kako se nam štajerskim Slovencem godi!
(Govor poslanca B. Raiča v državnem zboru, dne 28. febr.
1885.)
IV. Na okrajni konferenci v Ptuji skle-
nili so 6. julija 1882 iz pedagogiško-didaktičnib vzrokov drugi deželni jezik izbrisati iz vrste obligatnik predmetov za l judsko šolo; tudi c. kr. okrajni šolski svet podpiral je ta predlog. C. kr. deželni šolski svet je pa v svojem odloku 7. januvarja^ 1883 naročil, da naj vse pri starem ostane! (Čujte! naNdesni.) Tisti, ki se je drznil omenjeni predlog staviti, moral je takoj v prognanstvo v Miirzsteg na Gorenje-Štajarsko. (Cujte! čujte! na desni.) Druzega učitelja, ki se je pri tistem predlogu tudi vde-leževal, pregnali so še med letom iz Ptujskega okraja. (Cujte! na desni.) Ali smo že res tako daleč, da se postave le za to dajo, da jih deželnemu šolskemu svetu spolnjevati treba ni ? !
6. aprila 1882 sklenil je c. kr. okrajni šolski svet v Ptuji: „uradni jezik pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Ptuji je slovenski izvzemši mesto Ptuj. Predsednik c. kr. okrajni glavar je sklep takoj zavrgel in deželni šolski svet je pa reševaje to zadevo rekel, da določitev „izsključljive" rabev slovenskega jezika nasprotujejo članu XIX. (Cujte! čujte! — smeb na desni.) Opomniti moram, da okrajni šolski svet ni sklenil besede „izključljivo", temveč je to besedo deželni šolski svet pristavil le za to, da se je zamogel na član XIX. sklicavati. (Cujte! na desni.)
Ravno tedaj kotel je nek učitelj svojo plačo potegniti s slovensko pobotnico. Zgodilo se je to na meji med Slovenci in Nemei. Davkarija se je branila na podlagi tiste pobotnice plačo odšteti; zadeva romala je k deželnemu šolskemu svetu (čujte! na desni) in ta je naročil, da mora učitelj nemško pobotnico spisati. Kako se pa to s članom XIX. vjema, gospoda moja?!
20. maja ravno tistega leta sklenil je okrajni šolski svet v Ptuji zapisnike v slovenščini spisovati; predsednik je ta sklep takoj vničil!
22. maja 1882 bila je v Leskovci, Ptujskem okraji, komisija zarad naprave zakotne šole. Poleg okrajnega glavarja in okrajnega šolskega nadzornika bili so navzočni tudi zastopniki občine in krajnega šolskega sveta. Le-ti so zahtevali, da naj se zapisnik slovenski spiše, kar se pa ni zgodilo, če tudi je 70 mož soglasno to zahtevalo; dotičniki so se pritožili. Kaj mislite, kaj se je zgodilo? Tistemu, ki je pritožbo spisal, naložili so goldinarjev globe (čujte! čujte! na desni), ki jih je tudi plačati moral in sicer za to, ker je imel tu pa tam preojstro pero. (Veselost na desni!) Da, žlahtna moja gospoda, pokažite mi ga, ki bi vas z gladkimi rokovicami sprejemal, ako ga z železnimi kremplji praskate!
Leta 1882 sklenil je nek odbor v Ptujskem okraji napraviti tabor; sedanja vlada pa tedanjega tabora ni dovolila in jaz se spominjam
na leti 1868^in 1869, ko je Giskra rekel: „Le dovolite!" (Čujte! na levi.)
Pri volitvah v okrajni zastop Ptujski vpisovali so se v skapino velikoposestnikov lastniki hiš, ki na hišnem in stauarinskem davku niso več plačevali nego 60 gold., če tudi je po postavi le tisti velikoposestnik, kdor zemljiščnega in hišnega davka skupaj 60 gold. plača.
Ptujski „Narodni dom" prosil je za dovolitev gostilne in kavarne v ravno tisti hiši, kjer so imeli gostilno že od leta 1820. Prva in druga instanca rešili ste povoljno prošnjo, visoko ministerstvo pa te malenkosti ni hotelo dovoliti. Da, gospoda moja, Slovenci so pod sedanjo vlado brez vsake pravice. Svetoval bi Vam, da s svetinjami naroda, ki je bil vsikdar veren Nj. Veličanstvu, ne postopate na tak način! Miru si želite med narodi, toda ta mir, ako hoie dobrodejen biti, ako Vam hoče srečo iu zadovoljnost prinesti, opirati se mora na pravičnost, na ravnopravnost vseh narodov po Avstriji. Vsi drugi poskusi so — izmišljotine — fata morgana! (Dobro! dobro ! na desni.)
Gospodarske stvari.
Kako treba krompir saditi in pridelovati.
Krompir je občno priljubljena in za revnejše vrste prebivalcev zelo važna hrana, tudi kot živinska krma in obrtnijska rastlina zavzema jedno prvih mest med rastlinami. Vendar pa se sem ter tje vidi, da se toti važni rastlini ne daje toliko pozornosti in pa skrbi, kolikor je prav za prav zasluži.
Če se v takih krajih 70—80 metričnih centov na 1 hektaro (40 — 48 metričnih centov na oral) pridela, je to že pridelek, kterega so ljudje veseli, če se jih. 100 metričnih centov na hektaro pridela ali 6u metričnih centov na oral, tako se s takim pridelkom že kot z dobrim hvalijo.
Krivdo pičlih pridelkov pa zvračajo ljudje pogosto na zemeljske in vremenske razmere, kakor se v dotičnem kraju nahajajo. Pri tem pa ne pomislijo, da so dostikrat sami krivi tega nepovoljnega prospeha.
Mnogokrat leži prva kvar že v izbiri njive, na ktero se pozneje krompir posadi. Marsikteri kmetovalec še meni, da se mora za krompir težka močno pognojena zemlja izbrati. Sicer se večkrat prigodi, da je pridelek v taki zemlji prekomerno obilen in gomolji zelo debeli, ali skušnja je že pogosto pokazala, da tak krompir za jed ni posebno dober in okusen. In če še mokra letina pritisne, potem tudi s pridelkom samim slabo stoji in krompir je boleznim podvržen, posebno pa rad gnjije. So pa tudi krom-
pirjeve sorte, ki v mokrotni zemlji sploh ne storž. Najbolj se prilega krompirju srednje dobro zemljišče, tudi boljša peščena zemlja v prosti legi, če le ni preveč suši podvržena.
Tudi v tem, kar se gnojenja tiče, se mnogokrat krivo ravna. Sicer tirdi krompir tirja v svoje dobro prospevauje gnojnih moči, vendar pa je treba pri izboru gnoja in v času gnojenja previdnosti. Tako pri lahki in rahli zemlji črstev in na gnjilcu bogati gnoj ni dober n. p. konjski ali ovčji gnoj. Po takem gnoju v taki zemlji krompir močno v metenico (ščavje) žene in rad vodeničen postaue. Ako se krompir kot drugi sadež na primer po pognojenem strnenem sadežu ali pa močno z malcem ali apnom potrošeni detelji sadi, pridela se okusnejši in na močiču bolj bogat krompir. V težkem, mokrem zemljišču pa se črstev gnoj priporoča in je v tem slučaju v ta namen posebno slamnati gnoj prav dober; na jedni strani napravljatak gnoj zemljo rahlo, na drugi pa vzbuja in druži delavnost zemljišča.
Kakor se včasih krompirjev pridelek in krompirjeva dobrota po slabo ali krivo izbranem gnoju ali pa po premočnem pognojenju kvari, tako se tudi pogosto krompir, kakor oves za poslednji sadež v gospodarstvu ima, kteremu je vsaka tudi najslabejša zemlja zadosti dobra. So nekteri, ki trdijo, krompir se mora le v slabo zemljo saditi. V prav kumerni ali puščobni zemlji se mora le težko obilen pridelek pričakovati. Le če se pri sajenju jame za krompir ali razori z malcem, pepelom ali koščeno moko ali tudi z apnom potrošajo, bilo bi prav. Tudi čist, dober in prsten kompost tukaj dobro deluje.	(Konec prihodnjič.)
Gruške povrtnice.
II. 16. G ruš k a zimska kraljica. (Winterkonigsbirne). Sad je debel, okroglo-plašnat, nježnega soka, trpi do februvarja. Zato je dober sad prve vrste. Drevo je malo pa rodovitno, ki pa hoče dobro zemljo.
17. Gr u šk a d o 1 g a j e s e n k a. (Lange griine Herbstbirne.) Sad je skoraj kegljičaste podobe, zelen ko trava, nježno muškatnega okusa, prekomerno sočnat, dišeč in trpi do novembra. Drevo je visoko, obilno rodi, pa zahteva dobro zemljo.
13. Gruška zimska Nelisanka-("Winter Nelis.) Sad je srednje debelosti, okrogel, rijast, posebne dobrote. Trpi do spomladi. Zelo močno rodovitno drevo.
19. Gruška pegasta Bergamaš-čanka. (Getupfte Bergamotte). Sad okrogel, pegast, zelen, precej debel. Trpi do oktobra. Je nježna namizna gruška, z maslovitim mesom, ki bolj kaže za na vrte ko pa na polje. Sicer pa ni izbirčna, kar se tiče lege.
20.	Gruška Magdalen k a. (Magda-lenenbirne.) Sad je srednje debel, skoraj jajast, svitlo zelen, zrel, žolto-zelen, zelo sočnat, nježno kislega okusa, kakor sladkor in muškatelec, izvrsten; zori konec julija in trpi 14 dni. Drevo je precej močno in rodovitno.
21.	Gruška poletnica nježna, lupinasta. (Zartschalige Sommerbirne). »Sad drobičen, rusletki podoben, zelenkastožolt, zrel, limonastožolt, na solnčni strani rahlo roževito rudeč, kakor v vosek vdelan, dišeč, izvrsten. Zori sred avgusta, pa komaj teden dni trpi. Drevo je precej močno in rodovitno.
Cena sadja. Od 14.—20. marca je sadje na Dunaju imelo tole ceno: Jabelka, rajnete sivke 14 — 85 kr., žolte 15—35 kr., mašancki Štajerski 9 — 18 kr. za kilo, Tirolski 3 — 6 fl. za 100 jabelk. Tirolski II. 25 — 35 kr., Haslin-garski 14—20 kr., za kuho 12 — 16 kr. gruške, spinokarpi 40—45 kr., grozdje 85—80 kr. za kilo.
Sejmi. 7. aprila: v Ljutomeru, Mariboru, na Gori, v Šoštanju; 9. aprila: v Dobovi, Gradcu, Novi cerkvi; 10. aprila: v Koprivnici.
Dopisi.
Iz Maribora. (Slovo g. Dr. L. Grego-
reca.) V nedeljo se je bilo v prostorih naše čitalnice sešlo izborno društvo. Prostori so bili izredno, lepo okinčani; bila pa je tudi izredna priložnost ne v zabavo, ampak v slovo. Ce tudi čas velikega tedna ni stvari posebno ugajal, prišlo je vendar precejšnje število udov, drugih gostov in tudi nekaj kmetov iz okolice naše. Bilo je namreč slovo g. Dr. L. Gregoreca od čitalnice, kateri je bil ves čas marljiv ud, in več let vesten odbornik. Ta večer se je pa tudi pokazalo, kaj je odhajajoči gospod za naša društva, pa še bolj za slovensko ljudstvo veljal. Govori g. dr. Radaj-a, dr. Dečko-ta, kmeta Vajkselj-na in drugih so to v živih, srčnih, neskaljenih besedah razodevali. Vsi so bili z navdušenjem sprejeti, izlasti pa odgovor g. Dr. Gregoreca. Cela slavnost se je prav lepo in gotovo v zadovoljnost vseh izpeljala. Bodi torej hvala vsem, ki so pri tem kakor koli pomagali, posebno še gg. pevcem, govornikom in pa slavnemu odboru!
Iz Ptuja. 26. marcija 1885. Zadnja seja odbora „Slov. pevskega društva" je bila zelo znamenita. Med mnogimi določbami in sprejetimi predlogi hočem tukaj najvažnejše naznaniti. Za letošnji veliki pevski zbor se je enoglasno določilo mesto „Celje". Po raznih nasvetih se je izvolil v to 8. septemb. t. 1. — Pesni, ki se bodo skupno pele, so: a) Moški zbori: „Mi vstajamo" od B. Ipaveca, b) „Slava Slovencem" besede Virkove, vgl. A. Foerster,
c) „Zvezna" vgl. Nedved, d) „Slovenec sem" vgl. Dr. Gust. Ipavec, e) "Sokolska" vgl. A. Foerster. Mešani zboiu: /) „Bodi zdrava domovina" vgl. F. S. Vilhar, g) „Tika luna" vgl. S. Jenko. Med še pozneje natančneje določenimi točkami tega programa bode svirala vojaška godba. Po dovršenem programu bode splošuja zabava, pri katerej bodo popevali posamezni pevci in zbori, kateri^ se bodejo v to oglasili.
Cč. g g. poverjenikov je mnogo storilo svojo dožnost, a mnogo še jib čaka z nabiranjem udov i. t. d. Prvim, med katerimi so bili naj-marljivejši v Celji. Gradcu, Mariboru, Slatini, Ljubljani in Celovcu, izreka odbor v imenu društva presrčno zalivalo, slednje pa prosi naj se blagovolijo za to blago reč bolj zanimati, ali ako jim za nabiranje primanjkuje časa, naj tam ali v okolici svojej izročijo to delo zanesljivemu prijatelju ali znancu. Kjer je mogoče naj se snujejo mešani zbori in pristopi naj tudi več pevkinj društvu. Konečno so pro-šeni čč. gg. poverjeniki, naj naznanijo, koliko posameznih glasov in katerih od vsake pesni potrebujejo, da se nam pri razpošiljanju ne bodo delale ovire.
Udov šteje društvo nekaj nad 200 iz raznih stanov. Med vstanovniki je najnovejši č. g. Dr. Josip Srnec odvetnik v Celji, ki je pristopil društvu s 25 fl. Naj bi še ga mnogi posnemali! Poprimimo se tedaj dela in pridnega učenja v petji, da bo ta letošnji vel. zbor slovenskih pevcev vreden pomenljivih besed:
Uk naš: pesem prava!
Up : edina Slava!	rn.
IZ Slovenskih goric. (Nekaj za naše poslance.) Nek učitelj, ki mora ob nemškej meji nastavljen biti ima ta greh, da se noče vtopiti v kletem renegastvu, ter noče slabeji od neumnega živinčeta postati, ki glasove od Stvarnika mu podeljene po svojih starih posnema in noče, kajti bi bilo proti njegovemu prepričanju, v rog teh „lažiliberalcev" tuliti in poleg teh napak še to nepriličnost, da mora po svojo mesečno plačo v nek tje kraj na sedanjem Nemškem pošiljati. Tem „kulturonoscem" je v obče to neznosno, da še tak človek plačo dobiva! Kakor navadno, pošlje tudi 1. marca t 1. v ta kraj po svojo pla'o in prilepi kolek od 1. 1883. Jednako sta storila tndi druga dva tovariša. Omenjeno še bodi, ka je tudi v tem kraji, kjer poslujejo ti trije učitelji tudi c. kr. prodaja kolekov. Ko je prodajalec kolekov še pozneje po tej dogodbi hotel stare koleke na pravem mestu zameniti, javilo se mu je, da naj jih le obdrži, ker so še do konca meseca marca veljavni. Ko g. davkar pobotnico, oziroma stari kolek na njej zagleda začne se nad dotičnikom, ki je po plačo prišel dreti, češ, ako je g. K. tako pameten, da dva jezika razume in se v njih izraževati zna, moral bi tudi
znati, da so sedaj vže novi koleki v rabi, na dopis v slov. novinah bo pa vže oster odgovor dobil, za sedaj bomo ga pa kaznovali itd. in to v nazočnosti drugega osobja. Kolikor pa je znano, niso nobene slov. novine o dotičnem dačnem uradu oziroma davkarju ničesar javljale, saj dotični g. učitelj lehko priseže, da ni nikdar niti črkice o tej davkariji pisal oziroma objavil. A vse to ga še ne bi bilo razdražilo, ker Slovenci smo itak prepotrpežljive duše — ko bi ne bila res kazen oziroma zopetna pla-titev koleka sledila. Čakal še je, ne bosta li tudi ova dva tovariša dobila naloga kolek zopet platiti. Čakal je zastonj in vsled tega se je pritožil kar naravnoč pri vis. c. kr. finančnem ministerstvu, ktero je c. kr. fin. dež. ravnateljstvu z dnom 15. marca t. 1. naložilo celo reč preiskati, ako bodem o tem preiska-vanji kaj več zvedel, poročati vam hočem. Razvidi pa se iz tega in jednakih slučajev lehko, kako bi privrženci te stranke, h kterej še mnogo, mnogo nižjih uradnikov spada, z nami ravnali, ko bi zopet do tako vroče zaželenega vladnega krmila dospeli. Predobro jim je nek češki poslanec povedal, da ako le toliko store, da ta stranka več do vladanja ne pride, so uže dovolj za Avstrijo storili in ezcelnc. g. finančni minister sam jim ni samo z djanjem dokazal, nego jim tudi kar naravnoč javil, da se da tudi brez njih vladati in jim je upanje skorajšnjega njihovega vladauja visoko na klin obesil. Bog daj, da ne bi nikdar do njega mogli!
Sv. Duh pri Lučali. (Sneg, trgovec.) Kakor v nekaterih drugih krajih, smo tudi tukaj imeli prav hudo zimo. Snega je bilo koncem decemb. in ves januvar toliko, da ne pomnijo najstarejši ljudje tukaj enakega. Kjer se je sneg do zemlje izmetal, tam so bile gazi podobne soteski, neka groza je človeka obšla, hodečega med 21 /2 metra visokimi sneženimi stenami. Od nekega kmeta, ki je '/s ure 0<1 cerkve oddaljen, je močen mož cele 31/z ure gazil do trgovca blizu cerkve. Ni toraj čuda da je šolska deca celi mesec počitnice imela, med tem pa je učitelj, navezan v tesno sobo, žalosten nasledke teh počitnic premišljeval. Mlada drevesa v gozdih so večinoma pokončane. In ni stari sneg o solnčnih krajih še bil prav zginil, ko smo dobili drugega. Na praznik oznauj. d. Marije (25. sušca) je celi dan snežilo in k temu se je še hud veter pridružil. Sipalo in nosilo je sneg, da je človeka bilo strah iz hiše pogledati. K božji službi je ta praznik okoli 30 ljudi prišlo. Padlo je blizo 1 meter snega.
Omenil sem zgoraj tudi trgovca. Imajo li zdaj Duhovčani trgovca, saj ga še pred kratkim ni bilo? Tako bo marsikteri čitatelj, „Gospodarja,, rekel, ker naš tako imenovani „Ojstri
vrh" je obče znan zaradi božjega pota in krasnega razgleda. Trgovca, ki bi prodajal najpo-trebniše reči, smo si bili uže dolgo želeli; to željo nam je izpolnil pridni krojač, Blaže Ofič. Prodaja vsestranske špecerijske reči, prav po ceni. Ne bo 'nam torej več treba po vsako malenkost l'/s ure daleč hoditi, kakor poprej. Hvala omenjenemu gospodu za to blago pod-vzetje. Na vešalu ima ime sicer nemško napisano. „Blasius Offitsch", pa to se bo vendar še dalo predrugačiti.
Za splošnje potrebe zdaj pri nas skrbijo: štirje krčmarji, tri tabakarnice in eden trgovec. Po vodo še moremo skoro '/s ure daleč hoditi; kako prijetno je to posebno v taki zimi, ka-koršno imamo letos, lehko si vsak predstavlja.
K.
Iz Leš pri Prevaljah. (Lep dar in lep spomin.) Tukaj je umrl kmet stare premožne slovenske korenine, 76 let je bil učakal. V svoji oporoki si je postavil lep spomin, kajti 1000 fi. iz svoje zapuščine je namenil za zidanje nove cerkve pri M. D. Na jezeru. Trdnih Slovencev in pa krščanskih mož najde se v tem času le malo, tem večja čast torej njemu, ki je bil oboje. Bog mu povrni v nebesi b!
Fil. Živortnik.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Cesarica se je zadnji tjeden mudila v Holandiji. V mestu Amsterdamu pa je pijan, gosposk človek nad njo s palico zamahnil. Visoka gospa se je hudo prestrašila, pa storil ji ni ničesar. Zaprli so ga tekoj in čaka ga ostra kazen. Le prav mu bo! — Cesarjevič z mlado soprogo se je v ponedeljek peljal nazaj v Beč, a v Mariboru, kakor že tudi prej v Ljubljani, ga ni nihče videl, pač pa se je baje v Gradcu pri oknu pokazal. — Državni zbor se je za voljo praznikov razšel, gg. poslanci so že pri svojih družinah, pri svojih volilcih, njih čutila pa so razna prav kakor je bilo njih delovanje v zboru. Naši in vsa večina poslancev gre letos še kolikor toliko zadovoljna v ljubo domovino. — 20. dne aprila, pravijo snide se zopet državni zbor kacih 10 dni, potem pa ga sklene cesar s prestolnim govorom. Volitve bodo že h koncu maja meseca ali vsaj v juniju. — Kardinala Schwarzenberg a pogreb je bil se ve da sijajen. Navzoč je bil svitli sesar, cesarjevič, cesarjevičinja Štefanija in nadvojvode, vsi ministri, skorej vsa aristokracija pa brez števila ljudi. Kard. Gangelbauer, Dunajski nadškof, je opravil pogrebne molitve, vpričo pa so bili še nuncij sv. Očeta, več čeških škofov in mnogo duhovščine. Truplo so odpeljali v Prago, ker je rajnci želel, biti na Hradšinu poleg svojih prednikov pokopan. — Zoper kričača dr. Knotz-a dohaja čedalje več protestov iz nemških
občin, pa liberalni listi molče o njih, prec pa na velik zvon bijo, kedar spusti v kakem kotu, kjer že koli, kako ultra-nemško društvice ra-ketelj pritrjenja. Pomozi pač, kar pomore, samo da njih bralci ne izvedo, pri čem da so. — V Gradcu je gosposka sumljivo praznovanje Bis-marck-ove TOletnice prepovedala, ne da bi povedala uzrokov. Ne bilo bi pa ultra-bismar-kovcem težko jih ugeniti, toda delajo se. kakor bi jih nikakor ne mogli najti. — V Dobrovi na Moravskem se je v soboto 28. z. m. plin užgal v jamah in našlo je tako 54 mož nepričakovano smrt, 32 pa jih je večje, manjše rane dobilo. Za udove in sirote mrtvih delalcev se je baje že poskrbelo.
Vnanje države. Nadvojvoda Franc-Ferdinand mudi se veliki tjeden v Jeruzalemu, hoče namreč čas Kristusovega trpljenja tudi na k r a j u tistega preživeti. — Nemški cesar Vilhelm je 22. dne z. m. izpolnil svoje 88. leto. Ljubi Bog ga že dolgo živi, in ponuja mu priliko od leta do leta, da postane svojim katoliškim podložnikom pravičen, toda do zdaj — zastonj. — „Kulturna vojska" še žanje vedno svoje žrtve, le ne več toliko kruto, kakor kedaj. — Francoze je zapustila v Tonldnu sreča; pred Lang-Sonom so Kitajci njih generala, Negrier-a, do dobra natepli, Steringer-ja pa iz onega mesta pregnali. Okoli Dong-Sona in Thannoi-ja so se še le vstavili. General Bričre de Isle prosi nagle pomoči. — Doma se je francosko ljudstvo vrglo na ministre, češ, da so oni te nesreče krivi. Minister Ferry je v očigled tega dal s tovarši vred ostavko. Kamora je dovolila 200 miljonov, da se vojska pelje z večjo močjo in z večjo srečo. — Kakor so se prej. ko je trdnjava Chartum bila padla, Angležem bili Francozi, tako se smej6 zdaj prvi zadnjim, obema pa Rusi. Tako so dobili le-ti roke proste v sredi Azije. Sedaj med Rusijo in Anglijo menda ne bo do vojske prišlo. Sicer bi si pa te velesili bili že zdavno v laseh, ko bi prva imela denar druge, druga prve vojake. — Mahdi se drži sedaj pri miru, pa tuhta gotovo, kako bi kje Angležem katero dal! — Po Grškem je na večih mestih bil potres; v Kalamati, Nisi. Megalopoli se je več hiš podrlo in tudi nekaj ljudi pokopalo. — Na Laškem se giblje gora Etna, prebivalci ob njenem vznožju so si v strahu za svoje imetje, celo za življenje jim lehko postane nevarno.
Za poduk in kratek čas.
Nekaj o nadlogah kmetskega stanu.
(Govoril slovenski poslanec g dr. J. Vošnjak v državnem zboru 17. marcija 1885.)
I. Pred vsem moram izreči svoje obžalovanje, da visoka zbornica ni rešila načrta

o podedovanj' kmetskih domov, kakor ga je predlagala vluJa. Temu načrtu je bil namen odpraviti vsa ona zla, ki so na podlagi postave od leta 1868 žugale vničiti naš kmetiški stan, vse kmetsko domovje pa razdrobiti. Do leta 1868 imeli smo namreč postavo, ki je zabran-jevala razkosavanje kmetskih domov ; visoki državni zbor je pa leta 1868 tisto postavo preklical, in razkosavanje se je pričelo.
Nesrečni nasledki te postave so se kmalu prikazali; vendar pa se še ne čutijo tako hudo po tistih pokrajinah, koder je postava še le leta 1868 svojo veljavo zadobila, kakor pa pri nas na jugu, kjer smo v francoskih časih dobili „Codé Napoleon", vsled česar se je smelo zemljišče na drobno prodajati in delati, kakor se je ravno temu ali onemu poljubilo. Nastala so mala posestva, pravi kmetski domovi so pa vedno bolj redki.
Naj si o malih domovih misli kdo, kar mu drago, toliko je resnica, da so oni na veliko škodo kmetskega stanu, posebno pa ondi, kjer kmetje nimajo nikakega pristranskega zaslužka. Cisto drugače pa so razmere ondi, kjer so tovarne. kjer ima mali posestnik poleg svojega zemljišča tudi še svoj zaslužek. Ondi si lahko prosti čas porabi za dnino ali pa za delo v tovarni; po krajih pa, ki nimajo nikakih tovarn, mali posestnik nima skoraj večino svojega časa nič kaj pravega opravila; kajti njegovo malo posestvo ne dâ mu zadosti posla, postranskega zaslužka ne dobi, in mož je prisiljen za živežem stopiti, kjer ga ravno vgleda, dostikrat tudi na škodo svojih sosedov. Kakor sem rekel, je torej jako obžalovanja vredno, da se ta postava ni še v tem zasedanji spravila na dnevni red. Kmetski naši ljudje nam bodo jako malo hvaležni za to, da se nismo s to postavo pečali.
Gospod poslanec vitez Steeruwitz rekel je, da so hipotekami dolgovi še največ vzrok, da naš kmetski stan tako hira. Resnica je, ki jo vsak pripoznava in prav želeti bi bilo, da bi se izvolil jako radikalen pripomoček, ki bi hi-potekarne dolgove pobrisal, s čemer bi se kmet oprostil od plačevanja obresti. Sredstvo, kakor ga je nasvetoval Steeruwitz, da bi se namreč hipotekami dolgovi spremenili v rentne dolgove, kterih ne more nihče odpovedati, bi samo po sebi ne zadostovalo, ker bi bili kmetje potem večni dolžniki svojih upnikov. Amortizacija morala bi se vpeljati, pri kteri se vé, da bi morala država ali na ta ali na oni način pomagati. Največ posla pri tem naj bi pa ostalo posamičnim deželam, ktere naj bi si vstanovile deželne hipotekarne banke ter izdajale zastavna pisma s prav nizkimi obrestmi ; morda bi se na ta način dala amortizacija speljati. Se le po amortizaciji, ki bi trajala več let, pri kteri ne bi obresti s povračilom vred znašale več nego največ 5 do 5'/» odstotkov, dalo bi se
kmetu pomagati in ga od silnega bremena oprostiti.
Ravno sedaj so hipotekami dolgovi po nekterih deželah grozovitno Veliki ter niso v nobenem razmerji z vrednostjo in čistim doneskom zemljišča. Že tako daleč smo prišli, da kmet ni več posestnik na svojem, ako ima zemljišče več nego za polovico zadolženo; zašel je zopet v hlapčonstvo, kjer je bil ob času desetine in tlake., v hlapčonstvo hipotekarnim upnikom. Res je, da so te večinoma, hipotekarne banke ali pa hranilnice, potem pa tudi zasob-niki, pri kterih se mu ni bati, da bi ga preganjali z domu, ker bi bili potem prisiljeni posestvo sami prevzeti, ktero bi jim pa prav nič ne neslo. Kakor hitro bi pa upniki tožiti jeli za svojo glavnico, spravili bi vse take kmete na beraško palico.
Najnujneja potreba je torej, da se nekaj zgodi glede hipotekarnib dolgov ter da se država in dežele s tem vprašanjem temeljito pečajo. Država kazala se je vedno postrežno deželnim hipotekarnim bankam, ker je njihovim zastavnim listom odpustila pristojbine in davke. Nadjamo se, da bo še v bodočnosti tako pri vseh tistih bankah, ki imajo namen kmetu cenega posojila preskrbeti, ter ga prevideti z amortizovalnim kapitalom, s kterim naj poplača dolgove, ki se ne dajo amortizovati.
Jedna glavnih napak, zakaj da je kmetiški narod ravno na jugu tako pod nič, je prav iz-vestno prevelik davek s prikladami.
Davek je že sam na sebi silno velik, kar se je tukaj že večkrat povdarjalo in ni v nobenem razmerji z dohodki, ktere kmetu zemljišče daje.
K temu pridružijo se pa še p r i k 1 a d e. Le-te so po naših južnih krajih že tako n a-r as t le, da ves davek skupaj od zemljišča več nego 60"/o čistega dohodka požre.
Tako imamo na Štajerskem n. pr. 39°/0 deželnih priklad, potem imamo okrajne naklade, ktere po mnogih okrajih 40, največ pa po 20, 25 do 30°/n znašajo. Sedaj pridejo pa še občinske naklade in povem Vam, da poznam okraje, po kterih imajo že skoraj vse občine po 40% občinskih naklad. V okraju Slovenjebi-striškem skorej vse občine po 40 do 50"/o plačujejo ter se jim je ondi ves davek spel na 110°/0.
(Dalje prihodnjič.)
Smešnica 14. Major je k vojakom odbral nekega mladeniča, ki bi bil vse rajši, kakor vojak, naposled ga major vpraša: „Med katere vojake bi te uvrstil, med konjenike ali pešce?" „Ce mi že na voljo date, gospod major, bi pač prosil, da me med „urlauberje" uvrstite!"
Razne stvari.
(Javna zalivala.) Kat. tiskovno društvo izreka preč. g. dr. L. Gregorecu. kanoniku in župniku pri Novi cerkvi, srčno zahvalo za njegovo lOletno neumorno in uspešno delovanje pri vredovanju „Slov. Gospodarja".
V Mariboru 31. marcija 1885.
Odbor kat. tisk. društva.
(C. g. dr. L. Gregorec) se je 31. dne pr. m. podal na svoje novo mesto v Novo cerkev. Sliši se, da se misli popolnem odpovedati političnemu življenju.
(V Celju) so bili na kolodvoru g. dr. L. Gregoreca pričakovali: deželni poslanec g. M. Vošnjak, župan z Nove cerkve, dosedanji pro-visor in nekaj drugih znancev. Ko ga je žu-pau v imenu županije srčno pozdravil, peljali so se vsi skupaj k Novi cerkvi. Pri Taborski mituici se jim je še dolga vrsta voz pridružila —- samih faranov, ki so do tje mu bili prišli naproti.
(V Gradcu) je postal kanonikom stblne cerkve g. Josip Friihwirth, ravnatelj škofijske pisarne.
(Na Dunaju) so zaprli menjevalca denarjev Hofmeister-ja in pa Mavrici-ja in Hermana Reich-a, vse tri zavoljo goljufij na škodo vložnikov; to ni več nič novega. Imena pa že tudi kažejo, kakega rodu so le-ti ptički.
(Roko odtrgala) je pretečeno sredo mašina delalcu J. Srpu na koroškem kolodvoru v Mariboru. V najhujši vijavici je bil zmenj snažil, v tem ga je pa prijela mašina in revež je v malih urah pa v groznih bolečinah umrl. Cvetero nepreskrbljenih otrok je zapustil. Bog se jih usmili pa dobri ljudje!
(Vol) dva metra visok. 3 pa dolg in 32 j cetov težek je bil v Bolsanu na Tirolskem še i le svoje 5. leto dosegel. Kupil ga je tamošnji j mesar za 900 H. Res lep vol in — bela vrana! i
(Cesto) namerava okrajni zastop Ptujski delati ali popraviti iz sv. Vida do Leskovca. Je je bojda treba
(Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg. : Bratuša 11 fl.. Naprudnik 2 fl., Gaberc, Kelemina, Klepač, Novak in Šalamon po 1 fl.
(Dispenz.) „Marburgarica'' je zadnjo sredo vedela o nekem dispenzu iz Rima, ki je baje stal gotovih 2( 0.000 fl. Mi sicer ne vemo, kaj je na dispenzu, o katerem vé ona. resnice, pa ji zato želimo, da dobo ona kedaj ves denar v roke, ki ga stane tak dispenz v resnici. Žepa, če je tudi iz papirja, ji ne bo predrl.
(Železniška koncesija.) Ministerstvo za komunikacijo je Jožefu Seitzu na Dunaju podelilo dovoljenje za pričetna dela glede nor-malno-tirne železnice od Poličau do hrvaške meje. Po tej progi bilo bi nadaljevanje „Zagorske železnice-' iz Krapine na Štajersko.
(Notar) g. Lud. vitez Bitterl v Mariboru se je svoji službi odpovedal. Možu je ni več treba, ker mu je baje po smrti brata lepo premoženje prišlo v roke.
(Društvo učiteljev) Mariborske oko lice je sklenilo stopiti iz zavezeve štajerskih učiteljev v Gradcu. Ima pač vzroke zato !
(Nekdo iz marenberškega okraja) kaže v „Tagespošti" strah pred slovenskimi učitelji in želi, naj se nadomestijo s samimi Groegelni. Ponemčevalni rogovi dopisatelju migajo iz vseh vazlov keblačinih.
Loterijne številke:
V	Trstu 28. marcija 1885: 89, 40, 60, 37 57
V	Linci „ „	17. 68, 36, 65, 72
Prihodnje srečkaiijA 11. aprila, 1885
Služba organista in mežnarja
s prostovoljno pšenično, vinsko, zmesno bernjo, ter od fare najetim stanovanjem je pri sv. Ru pertu nad Laškim do 1. majnika 1885 razpisana. — Prošnjiki zmožni orgljati po notah, iu zuajoči še poleg kako pošteno rokodelstvo, se naj oglasijo osebno pri cerkvenem predstoj-ništvu.
V	Šent-Rupertu nad Laškem 30. marca 1885.
1-2	Cerkveno credsiojništva.
Hram v najem
da mesar in gostilničar Josip Ahman pri sv. Barbari, poleg Vurmberga: ako bi pa najemnik tudi kaj posestva hotel imeti, se mu tudi lahko ustreže; ker je to poslopje na jako primernem, za mesarijo in krčmo prav ugodnem prostoru. Pogoji za plačilo so celo lahki. Več o tem se izve pri lastniku posestva pri sv. Barbari.	1—3
lOO lcilo za £5 gfld. se dobi pri
]>!. Berdajs-u 1—2	v Mariboru.
Učenec za trgovstvo.
Deček z dobrimi šolskimi spričevali, se v moji prodaj al niči mešanega blaga takoj vzame za učenca.
Earl Mrislaia,
4_4	trgovec v Pouk v i.
Štv. IV. prinaša te spise: 1. Juan de Granada: Balada o potresu. J. Stritar* Kje si, miru obljubljena dežela? Pesem. 3. Dr. Fr. Detela: ' Veliki grof. ' Zgodovinski roman. (Dalje.) 4. J. Trdina: Bajke in vpovesti o Gorjancih. 22. Pod hruško. 5. J. Križišnik: Žaloba. Pesem. G. J. Cimperman: Osehlo cvetje. Sonetje. 7. S. Rutar: Reka — Timava. 8. Fr. Wiesthaler: Slavni Slovenci. I. Dr. Janko Zupan. 9. J. Stritar: Pogovori. II. 10. Dr. K. Strekelj: Jožef Pagliaruzzi — Krilan + 11. Janko Kersnik: Agitator. Roman. (Dalje.) 12. Književna poročila: Dr. K. Strekelj: Slovenska slovnica za srednje šole. (Dalje.) 13. Slovenski glasnik': Nove knjige slovenske. Jurčičevi zbrani spisi. Viktor Smo'6 Literarna zapuščina Krilanova. Josip Petkovšek. Društvo slovenskih pisateljev. Za „Narodno šolo". Razne novice. Pogled na cerkveno knj ževnost slovensko leta 1884. (Dalje). — Glasbena Matica. Vac'av Biož'k. Srbska knj ževnost. — 14. Janko Kalan: Sah — „Ljnbljanski Zvon" izhaja v mesečnih zvezkih pa 4 tiskane pole velike osmerke obsežnih ter stoji za celo leio 4 £ld 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld 15 kr.
Kot sluga
se sprejme mlad mož. neoženjen. kteri ume pisati in citati slovensko in nemško. Kje? pove se pri Jan. Leon-u v Mariboru.
Velik živinski sejem
bode dne 13. aprila, to je v pondeljek po beli nedelji, v Cirkovcah na dravskem polji, b kteremu se kupci in prodajalci živine obilno vabijo.
Martin Med ved
1—2	obč. predstojnik.
Izvrsten med
(garantiran pitiinec),
v plehastih škatljali po 5 kil (kilo po 60 kr ), škatlja 30 kr.,
se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri
s Oroslavu Dolencu,
CO	'
svečarji v Ljul>lj»iii.

Kobro senac
travno, detelj no, runkelj ali pesino, potem sadeže za limelj ponuja podpisani.
Deteljno seme je čisto brez predenice, kar s pričevalom zagotavlja
1-2
Ernest Sirca,
trgovec v Žavci.
fiivavtin,
Bad^asse Nr. D, blizo si. cerkve.
C. kr.	pri vil.
Številnih pri«n«jll
Z» illlto ZTOnOTe
jc priredjenlh r.»
«Slfd.
zvonarna in livarna,
g. Janeza Dencel-na in sinov
v Mariboru,
zliva posebno izvrstne zvonove in najcenejše zvonovine v vsakej velikosti s iz nova izumljenimi pregibnimi kronami (ki se naj ne jemljejo za navadne debele, lite tečaje) na vsakojaki glas, katerega koli kdo želi, bodi v popolnihl vbranih akordih ali kot spolnilo že obstoječih starih zvoni, z jasnim in čistim glasom pod poroštvom; zvonove, ki se s starim nebi vjemali, vzememo zopet nazaj. Zvonilno spravo priskrbimo iz razne robe, kakoršno pač kdo želi: iz kovanega, iz litega železa ali iz besemerskega jekla in iz hrastovega lesa in sicer po novem načinu z blazinicami na perotih takd, da so zelo lehko zvoui in v zvoniku nič no treso.
DUŠE" Imam tudi harmonična zvonila ali zvončke na prodaj!
Spričalo.
Firma Oenzel-nOTi sistovi vv IVlMriiiorii
je letos (1884) za Poličane na spodnjem Štajerskem, štiri nove zvonove, kateri okoli 63 centov tehtajo, izlila in taiste ne le samo po zvunanji s!:ki, temveč tudi po obranem, harmoničnem in prav glasnem petji tako umetno in izvrstno izdelala, da podpisani to firmo vsem, posčbno pa čestitim cerkvenim predstojnikom vsakojako priporočati smejo.
Cerkveno predstojništvo v Poličanah,
dne sv. Ltikcža 1884.
Benedikt Jury, župnik.
Štefan Detiček, 1. r.,	Jožef Detiček, I. r.,
cerkvena ključarja.