IZHAJA vsak ponedeljek ob 1 tfutraj. NAROČNINA mesečno 4 Din, četrtletno 10 Din, polletno 20 Din. — V Ljubljani. Mariboru in Celju dostavljen na dom mesečno l Din več. — Za Inozemstvo mesečno 6 Dm UREDNIŠTVO v Ljubljani, Knafljeva ul. 5 telefon it. 3722 3/23 3/24. 3725. 3726 UPRAVA v Ljubljani Prešernova ul 54. . telefon Si 3722 3123 V24, 372i. 3726 INSERATNl ODDELEK v Ljubiism. pre. Sernova ul 4. telefon it 2492. Leto III. LJubljana, 24. junija 1929. Stev 25 Predlogi in želje našega obrtništva Kongres zveze obrtniških in pomočniških organizacij - Predlogi za novi obrtni zakon - Zahteva po reformi carinske politike Beograd, 23. junija. Danes se ie vršil v veliki dvorani hotela Slavija kongres Zveze obrtnih in pomočniških udruženi. Kongresa so se udeležili zastopniki obrtnih organizacij iz vse države. Slovenske obrtne organizacije so se opravičile pismeno z zagotovilom. da že v naprej soglašajo z vsemi sklepi. Za predsednika kongresa je bil izvoljen predsednik- Obrtne zbornice v Beogradu Milan Stoianovič. Prva točka dnevnega reda ie bilo poročilo o načrtu obrtnega zakona, o čemur se ie razvila diskusija, ki je traiala skoro ves dan. V diskusiji so bile izražene naslednje želie: Zakonski načrt, ki ga ie sestavilo mini-stistvo trgovine in industrije, nai se umakne. Pred uzakonitvijo noveza obrtnega zakona ie treba zaslišati obrtne zbornice. Zakon nai temelji na nasledniih načelih: a) za obrtnike in obrtniška vprašanja ie treba ustanoviti posebne obrtniške zbornice. neodvisne od trgovskih in industrijskih: b) pogoj za otvoritev obrtniškega obrata bodi strokovni mojstrski izoit: c) za obrtnike sc uvede obvezno članstvo Dri obrtniških stanovskih organizacijah: d) uvede se naj obvezno zavarovanje obrtnikov za primer bolezni, smrti in starosti: e) uvede naj se energična borba proti protizakoniti trgovini. Druga točka dnevnega reda ie bila posvečena carinski politiki, o čemer ie poročal tajnik obrtne zbornice v Beogradu Ranko Dostalič. tretia točka na ie bila razprava o vprašanju obrtniškega šolstva. Debeta o obeh predmetih ie bila kratka. Po zaključeni razpravi ie kongres sprejel več resolucij. V prvi vrsti se oovdarja potreba čim prejšnje uzakonitve obrtnega zakona. ki nai predpiše obvezen mojstrski izpit za vse samostojne obrtnike, posebne izpite in kvalifikacije za pomočnike, obvezno članstvo v stanovskih organizacijah in ustanovitev posebnih obrtniških zbornic. Druga resolucija se bavi z vprašanjem i carinske politike. Kongres ugotavlja, da i Kongres Jadranske straže V Sarajevu se je zbralo okrog 100 delegatov iz vse države. Za novega predsednika je bil izvoljen dr. Ivo Tartaglia Sarajevo, 23. jun. V slavnostni dvorani magistrata je bil kongres Jadranske straže. Navzočih je bilo kakih 100 delegatov iz raznih krajev države. — Otvoritveni nagovor je imel predsednik sarajevskega oblastnega odbora Jadranske straže Vasil Grgič, nakar je podpredsednik centralnega odbora dr. ho Tartaglia pozdravil prisotne zastopnike Nj. Vel. kralja, ministra vojske in -mornarice ter državnih in samoupravnih oblasti. Dalje je povdarjal, da šteje Jadranska straža sedaj že 40.000 članov, kar je najboljše jamstvo tudi za njen razmah v bodočnosti. S kongresa so bile odposlane pozdravne brzojavke kralju, predsedniku vlade in . ministru vojske in mornarice. i Pred znižanjem trošarine na vino Vse državne in oblastne trošarine skupaj bodo maksimirane na 1 Din za 1 1. — Možnost izvoza naših vin na Poljsko. Beograd, 23. junija. Trgovinska pogajanja s Poljsko, ki so se pričela prejšnji teden v Beogradu, potekajo zadovoljivo. Naši gospodarski krogi računajo, da bodo pogajanja ugodno zaključena in da se naši državi S to pogodbo odprejo nova tržišča. V tem pogledu se na prvem mestu imenuje izvoz vina, ki bi utegnil najti na Poljskem izredno ugodne pogoje razmaha. Poljska je nedavno v trgovinskih pogodbah z Italijo in Francijo dovolila uvozu italijanskih in francoskih vin znatne koncesije ter zreducirala uvozno carino na 20 zlotov (okrog 126 Din) za 100 1. Skoro S&tovo je, da bo Poljska dovolila enako ugodnost tudi uvozu vina iz Jugoslavije. V zvezi s to možnostjo in v stremljenju, da se prouče vzroki sedanje krize v naši državi, so se v ministr- Zanimive zahteve gospodarskih krogov iz Bosne in Hercegovine Pienos kompetenc od generalne na oblastne direkcije državnih železnic. — Ukinjenje premij za prihranek premoga. — Gozdarska in rudarska fakulteta za Sarajevo Sarajevo, 23. junija. Na včerajšnji konferenci gospodarskih predstavnikov Bosne in Hercegovine z guvernerjem Narodne banke Bajionijem so bile postavljene naslednje gospodarske zahteve Bosne in Hercegovine: 1. Ukinejo naj se previsoke kompetence generalne direkcije državnih železnic v Beogradu. Te kompetence škodijo našemu prometu, ovirajo administracijo, dražijo nabav-Ve jn ne upoštevajo interesov bosanskega g^podarstva. 2; Oblastni direkciji v Sarajevu je treba dati najširšo polnomoč, samostojno upravo in razpolaganje s krediti, ker je brez njih brez moči. 3. Ne glede na preureditev kompetenc generalne direkcije je treba sarajevsko železniško delavnico takoj izločiti iz pristojnosti generalne direkcije ter jo podrediti oblastni direkciji, obenem pa ji dovoliti potrebne kredite z-a nujno popravilo uničenega voznega parka. 4. Treba je takoj naročiti najmanj 1000 odprtih in 500 zaprtih tovornih vagonov za ozkotirne železnice. domači obrtniški proizvodi ne zaostaiaio za obrtniškimi proizvodi inozemstva. Domače obrtništvo lahko popolnoma zadosti potrebam in zahtevani države. Če ie domače obrtništvo v krizi, ie torei vzrok v tem. da dosedanja carinska politika ni v zadostni meri upoštevala obrtniških interesov iii nj ščitila niihovih proizvodov. Zato zahteva kongres obrtnikov iz vse države, da se čimprei izpopolni gospodarsko zakono-davstvo. Nova gospodarska politika nai podpira domačo proizvodnio in oodietnost. V ministrstvu za trgovino in industrijo ie treba ustanoviti carinski svet. čegar člani nai bodo predstavniki posamezni.! gospodarskih ministrstev, ter zastopniki gospodarskih organizacij. Carinsko politiko naj prevzame ministrstvo za trgovino in nai io vodi v interesu domače proizvodnje. Bodoča carinska tarifa mora v nrvi vrsti zaščititi domače produkte in domačo delavnost. Posebna resolucija ie posvečena obrtniškemu šolstvu. Zahteva se obvezen nadaljevalni pouk za vse obrtne vajence in pomočnike v nedeljskih šolah. Med tem se je na prostranem trgu pred magistratom zbral pomladek Jadranske straže z godbo, Sokoli in druga nacijonalna društva. Z balkona je množico pozdravil Niko Bartulovič, čigar bodrilni govor je bil sprejet z ogromnim aplavzom. Pri volitvah je bilo treba zasesti tudi predsedniško mesto, ki je bilo izpraznjeno po smrti Jurija Biankinija. Za predsednika je bil z velikimi ovacijami izvoljen bivši splitski župan dr. Ivo Tartaglia. V počastitev zunanjih delegatov in kongresa je krajevna organizacija Jadranske straže v Sarajevu priredila nocoj veliko ljudsko zabavo v kopališču Ilidže, ki je potekla izredno animirano. stvu za poljedelstvo in v ministrstvu financ zadnje tedne vršili opetovani sestanki s predstavniki naših vinskih producentov in vinskih trgovcev. Na teh sestankih je bilo ugotovljeno, da tlačijo konzum našega vina predvsem velike državne in samoupravne trošarine, ki znašajo po najnovejšem troša-rinskem zakonu do 150 Din na 100 1. Vinski producenti in trgovci so opozorili kompetentne osebnosti vlade, da so te postavke nevzdržljive in da bi kazalo te trošarine znižati na znosljivo mero. Trgovci so predlagali 35 Din državne in enak znesek samoupravnih trošarin. Zdi pa se, da bo vlada posegla po srednjem izhodu in znižala državne in samoupravne trošarine tako. da bodo maksimirane s 100 Din na 100 1, torej 1 Din na 1 1, s čemer bo vinogradnikom že precej pomagano. 5. V interesu ohranitve voznega parka naj se ukinejo premije od prihranka premoga in mazila ter se naj uvedejo premije za vzdrževanje lokomotiv. Oškodovanim nameščencem pa naj se primerno povišajo prejemki. 6. Čimprej naj se končajo dela na predoru skozi Ivanplanino, ker se brez te železniške zveze ne da povišati kapaciteta bosanskih železnic. Predsednik trgovske zbornice je v svojem govoru opozoril na potrebo ustanovitve gozdarske in rudarske fakultete v Sarajevu. Tudi tovarne umetne svile je treba vsekakor rezervirati za Bosno. Končno naj Narodna banka pri prvi priliki zviša kredite za Bosno in Hercegovino. Požari na Poljskem Varšava, 23. junija. V kraju Ralszany je požar uničil 30 poslopij, med njimi poštni urad. Pri gašenju je bilo več gasilcev in civilistov težko ranjenih. Strela je za časa službe božje udarila v cerkev v Pleszouu. Tri osebe so bile smrtno nevarno ranjene. Cerkev je popolnoma pogorela. Velike pevske svečanosti v Beogradu Beograd, 23. junija. Za pravoslavne bin-koštne praznike se vrši v Beocradu proslava 75.1etnice ustanovitve »Beograjskega pevskega društva«, ki ie naistareiše pevsko društvo v Srbiii. 2e sinoči so prispeli številni delegati in pevski zbori iz vseh krajev države, da sodeluieio na iubileiu. Svečanosti so se pričele davi s svečano službo božjo v sabornj cerkvi. Med cerkvenim opravilom ie pelo liturgijo pevsko društvo »Jeka z Jadrana* iz Suša-ka. Po službi božii »-o se nacotili delegati došlih društev na Avalo. kier so položili vence na grob neznanega iunaka. Ob 11. dopoldne se ie vršila v prostorih ljudske šole pri Saborni cerkvi svečana blagoslovitev nove društvene zastave. Kraljico Marico, ki ie poklonila zastavo in ki se nahaia na Bledu, ie zastopala dvorna dama ga. Gruiičeva. Zatem so se pevski zbori in drugi gostje razporedili v novor-ko ter odkorakali z vinraiočimi zastavami na čelu po beograjskih glavnih ulicah do trga Slavita, kjer ie bil razhod. Pevci so bili na vsei noti predmet velike pozornosti beograjskega občinstva, ki iim ie prireialo neprestane ovacije. Pred razhodom na trgu Slavija so združeni pevski zbori zapeli državno himno, ki io je tisočglava množica poslušala odkritih glav. Ob 16. se ie vršila v veliki dvorani Delavske zbornice akademiia pevskih društev. Zvečer ie Beograjsko pevsko društvo priredilo jubilejni koncert, ki se ea ie udeležil cvet beograjske družbe. Tekom jutrišnjega dopoldneva bodo pevska društva sodelovala na pevskih tekmah, za katere ie krali daroval zlat lovoriev venec. Občni zbor Matice Hrvatske Zagreb, 23. junija. Matica Hrvatska je imela danes svoj letni občni zbor v prostorih Trgovske zbornice. Skupščino je otvoril predsednik prof. Lukas, ki je v svojem otvoritvenem govoru opozarjal na krizo, v kateri se nahaja hrvatska knjiga. Tajnik prof. Jelašič je obrazložil potrebo reorganizacije dosedanjega dela ter napovedal, da bo Matica Hrvatska v kratkem proslavila 901etnico svoje ustanovitve in da bo pri tej priliki priredila kulturno manifestacijo v največjem obsegu. Francija za mir in napredek Evrope Velike slavnosti v Verdunu. — ponovno voljo Francije, ki hoče Verdun. 23. junija. V navzočnosti predsednika republike Doumerguea. ministrskega predsednika Poineareja, članov vlade in zastopnikov civilnih in vojaških oblasti ter delegatov zavezniških in prijateljskih narodov, so se pričele danes v Verdunu slavnosti obnovitve. Ministrski predsednik Poincare je imel pri tej priliki govor, v katerem je med diu-gim povdarjal, da želijo Lorenci, ki so morali trpeti vse strahote svetovne vojne, iz dna duše mir, ki naj bo pravičen in trajen, pri čemur pa je treba spoštovati pogodbe in plačevati reparacije. Predsednik republike Doumergue je v Predsednik Doumergue izraža živeti v miru z ostalo Evropo svojem govoru izrazil veselje nad obnovo razstreljenega mesta, ki je bilo desetkrat razrušeno in zopet obnovljeno. V nadatj-nem je naglašal, da morajo Francija. Evropa in ves svet živeti v či>ti mirovni atmosferi, če hočejo napredovati. Ves svet mora razumeti, da so Francozi največ trpeli v vojni in so prav zaradi tega strastno prežeti želje po trajnem miru, ki je mogoč le tedaj, če se spoštujejo pogodbe. Mir je pridobitev, zahteva stalno delo. previdno ravnanje in enako voljo vseh narodov. Tod tem geslom se polagoma spreminja po stoletjih podedovano naziranje, da je vojna jultima ratio«. Madžarski odgovor na romunsko noto Madžarska vlada je odgovorila na romunski pismeni protest v smislu svojih izjav ostalima članicama Male antante skemu junaku Romunija vložiia pri mad« žarski vladi pismen protest. Češkoslovaška m Jugoslavija sta se bili zadovoljili z ver* balnimi protesti. Romunija je v svoji pi« smeni noti poleg protesta izrazila tudi že* Ijo, naj bi Madžarska čimprej uredila še nerešena vprašanja z Romunijo, kakor tudi da bi med obema državama čimprej došlo do prijateljskih odnošajev. V odgovoru madžarske vlade se povdar« ja potreba, da se urede preostala vprašanja med obema državama na kak kompromisni način ter vzpostavijo prijateljski odnošaji. Budimpešta, 23. junija. Listi objavljajo poročilo in komentarje o noti. ki jo je vče« raj izročil zunanji minister Valko romun« skemu poslaniku v Budimpešti kot odgo« vor na svoječasno romunsko protestno noto. V službenih krogih zatrjujejo, da je od« govor, ki ga je dal zunanji minister iden« tičen z odgovorom, ki ga je bil dal Valko svoj čas ustno j ugoslo venskemu in češko« slovaškemu poslaniku. Kakor znano, je po iredentistienem govoru grofa Bethlena pri otvoritvi spomenika Neznanemu madžar« Romunsko-madžarski optantski spor Zopetna prekinitev pogajanj. — Zdi se, da Madžarska vobče ne bo pristala na noben romunski predlog Budimpešta, 23. junija. Vest, da so bila pogajanja med Madžarsko in Romunijo gle« de odškodnine za optante v Transilvaniji prekinjena, je izzvala v javnosti živahno zanimanje, posebno še, ker so bila poga« janja že opetovano prekinjena in so vedno znova odgodena. Dasi je mešano razsodišče ugotovilo, da je pristojno za rešitev vprašanja odškodt nine optanitov in bi bilo mogoče to vprašanje rešiti s sodno odločitvijo, se je ven« dar madžarska vlada na priporočilo Diu« štva narodov spustila v neposredna poga« janja, ker je upala, da bo z debro voljo pripomogla k praktični rešitvi 'ega -pta« šanja. Pogajanja so se nanašala v bistve« nem na mobilizacijo stvarnih dajatev, ki jih je Romunija ponujala kot odškodnino optantov. Posebne težave je povzročila ureditev plačilnih modalitet, glede katerih. kakor tudi glede višine kapitala, nikakor ni bilo mogoče doseči sporazuma. Madžar* ski vlada je znižala svojo zahtevo pola« gr.ma na 130 milijonov zlatih kron, dečim je Romunija ponujala samo 100 milijonov. Ker je romunski načrt določni 2C«letno do« bc odplačevanja in odškodnino o stvarnih dajatvah. Madžarska pa ie zahtevala -dan!*!« njo vrednost glavnice kot odškodnino, ker bi sicer prejeli optanti mani, je prišlo do nasprotstev, ki jih ni Kilo mogoče preme« stiti. Z romunske strani je padel v zad« njem štadiju pogajanj še predlog, naj bi se odškodnina za optante kempezirala z morebitno poznejšo odškodninsko vsoto, česar pa Madžarska pod nobenim pogojem ni mogla sprejeti. V optantskih krogih splošno obžalujejo, da se je tudi zadnja konferenca glede nji« hovega vprašanja končala brez uspeha. »Cerkveni mir« v Mehiki Kakor znane, jc sedanji mehiški predsednik Pioites (M skUenil z zaistopoiikom Vatikana »cerkveni mer*. V nedeijo so se v vseh rimsko ka itoESfcih cerkvah v Mehiki biraJe zopet maše — prvič po K 1926. — Slika prikazuje (katedralo v glavnem mestu Mehike. Znamenje časa... Zmagoslaivna ženska ofenziva je menda mnogim moškim omehčala živce, čemu naj bo sicer dc-fenzirvna Svetovna zveza za moške pravice, ki so jo ustanovili prestrašeni »možje* pod imenom »Enakopravnost«? — Ker se vrši baš te dni v Berlinu zibororvanie ženske svetovne zveze, so sklenili člani »Enakopravnosti«, da sc mora vršiti zasedanje moške sve-toivne zveze že v septembru na ■Dunaju. — Slika prikazuje nedavno otvorjeno dunajsko podružnico Svetovne zveze za moške pra- y;c i. Papeža vabijo na Špansko Rim, 23. jun. Odbor mednarodne razstave v Barceloni je poslal papeževemu tajniku kardinalu Gaspariju pismo, v katerem predlaga, naj bi se papež udeležil svečane otvoritve katoliškega paviljona v Barceloni. To ie prvi poziv, ki ga je prejel papež za pot v inozemstvo. Slavnosti hrvatskega Sokolstva Zagreb, 23. junija. V proslavo 60-letnice ustanovitve Hrvatskega Sokola v Zagrebu in 40-letnice sokolskega dela starešine Hrvatskega sokolskega saveza Ladka Križa so se danes vršile v Zagrebu velike sokol-ske svečanosti. Proslavi so prisostvovali predstavniki hrvatskih sokolskih društev j iz raznih krajev. Ob pol 5. popoldne se je j vršila javna telovadba, ki ji je prisostvoval | tudi armijski komandant general Matic. j Italijanska vojna mornarica na Reki Reka, 23. junija. Jutri prispe na Reko es-kadra italijanske vojne mornarice. Italijanska eskadra ostane na Reki do 1. julija in bo sodelovala pri svečanostih, ki bodo prirejene pri sprejemu generalnega tajnika fašistične stranke Turattija dne 30. junija. Pregled delovanja SPD na III. redni glavni skupščini delegatov v Ljubljani Poinoštevilna zastopstva iz vse Slovenije — Resna in stvarna razmotrivanja o vseh zadevah našega planinarstva SPD. Resolucijo je prečita! g. dr. Anton Mrak. nakar se je o posameznih točkah vnela živahna debata, v katero so posegli izkušeni »planinarji« gg. Ravnik, dr. Senjor, dr. Žirovnik, dr. Rus, Rasto Pustoslemšek in drugi. Zanimiva je bila zlasti diskusija o pravilniku za planinska pota in glede planinskih domov. Splošno se je obsojalo postopanje laži - turistov, ki delajo po kočah velik kraval in se ne ozirajo na ostale turiste, ki žele najti v kočih primeren odpočitek. Končno je bilo sklenjeno, da odseki točke resolucije ponovno prouče in izdelajo primerne elaborate, ki jih dobe posamezne podružnice v presojo. Zanimiva je bila dalje debata o določitvi članarine in prispevkov posameznih podružnic osrednjemu odboru. G. Rasto Pustoslemšek jc Dredlagal, da se članarina zviša na 50 Din, s čemer naj bi se obenem vpošteval donesek za društveno glasilo »Planinski Vestnik«, ki naj bi ga vsak član dobival brezplačno. Kakor tudi je ta predlog bil izrečen, zgolj v prid društvu in glasilu, je bilo vendar sklenjeno, da Ljubljana, 23. junija. V beli dvorani »Uniona« se je dopol dne vršila tri ure trajajoča III. redna skupščina Slovenskega planinskega društva, katere so se udeležili v prav lepem številu delegati posaimnih podružnic SPD iz vse Slovenije. Predsednik SPD dr. Fran Tominšek je otvoril skupščino ob 10. dopoldne ter ugotovil. da se skupščine udeležuje od osrednjega društva 50 delegatov osebno z 18 pooblastili, torej 68 delegatov, a 18 podružic je zastopanih po 85 delegatih. Nato je podal v glavnih obrisih poročilo o delovanju in uspehih SPD v preteklem poslovnem letu. Društvu je bilo končno omogočeno, da je postavilo nov planinski dom v Kamniški Bistrici, popravil se je Triglavski dom na Kredarici, prenovila se je dalje Kadilniko-va koža. Zgrajena je bila nova pot na Mojstrovko, ki turistom izvrstno služi. Dalje je predsednik poročal kratko o kongresu Asocijacije slovanskih planinskih društev, ki so se ga udeležili zastopniki iz Bolgarske, Poljske, Češkoslovaške in Jugoslavije. Omenjal je končno še razne načrte, ki jih namerava osrednji odbor v bodoče izvesti. Nadzornik SPD g. dr. Senjor iz Maribora je podal prav tehtno, objektivno poročilo o delovanju posameznih podružnic SPD. Lepo delujejo zlasti mariborska, ruška, slovenjgraška, dalje podružnici v Rogaški Slatini, v Celju, Zidanem mostu in v Litiji. Posebna pohvala pa še velja podružnici v Mežici. Mnogi preprosti, zavedni delavci si štejejo v čast, da so člani SPD in delujejo prav požrtvovalno. Tudi podružnica na Jesenicah je marljiva. Grajal pa je g. Senjor delovanje nekaterih podružnic, ki mu kot nadzorniku sploh ne pošiljajo nikakih poročil o občnih zborih. O izčrpnem referatu g. dr. Senjorja se je razvila kratka debata, v katero sta posegla zlasti šolski nadzornik v pok. g. dr. Wester in ravnatelj g. Rasto Pustoslemšek. ki je med drugim predlagal, da izreče skupščina posebno pohvalo in priznanje podružnici v Mežici, kar je bilo soglasno sprejeto. Kritika o delovanju SPD je bila drugače nad vse stvarna in mirna ter je bila usmerjena na praktično delo pod vodilnim motivom: Potrebno je več praktičnega prizadevanja, ne pa golega teoretiziranja. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila druga, nanašajoča se na dcSočitev Slavnih smernic za delovanje SPD. Sfcupščini je bila predložena obširna resolucija treh odsekov (finančnega, književnega in organizatoričnega), ki se nanaša na finance in propagando ostane še nadalje v veljavi stara članarina. Odobril se je tudi predlog za prispevek podružnic osrednjemu odboru. ki ostane dosedanji (5 Din). Pri volitvah petih poverjenikov in 3 namestnikov so bili izvoljeni kandidati, ki so jih predlagale podružnice, za nadzornika pa ponovno s soglasnim odobravanjem g. dr. Senjor in za njegova namestnika gg. Pučnik in dr. Snuderl. Občni zbor je nato odobril skupščini prijavljene . predloge posameznih podružnic. Sprejet je bi! predvsem predlog trboveljske podružnice, da prevzame Hausenbichlerjevo kočo na Mrzlici od savinjske podružnice, in predlog glede organizacije reševalnih ekspedi-cij povodom nesreč na planinah. Skupščina je dalje soglasno odobrila, da naroči SPD 250 izvodov nove knjige Rudolfa Badiure, ki jo bo izdal pod naslovom »Sto izletov po Gorenjski, Dolenjski in Notranjski«. Reševala so se še nekatera interna vprašanja, nakar je g. dr. Jože Rus opozoril skupščino, da se bo prihodnje leto vršil kongres slovanskih geografov in etnografov v Jugoslaviji in da posetijo udeleženci kongresa tudi naše kraje, zlasti Gorenjsko. G. dr. Rus naproša SPD, da sodeluje pri sprejemu odličnih slovanskih gostov, kar je bilo z odobravanjem sprejeto. V polni harmoniji je skupščina ob 13. zaključila svoje delo. Usodno srečanje zakonskega para na motornem kolesu z avtobusom Huda motociklistična nesreča onkraj Št. Vida LJubljana, 23. j uni i a. Monter mestne elektrarne 321etni Lado \adnal in niegova žena Jerica, stanuioča v koloniii mestnih hiš za Koleziio. sta se odpravljala ooDoldne na kratek izlet z mo-tociklom Droti Goreniski. Bila sta oba prav dobro razpoložena, ko sta se odnehala okr-c 14.30 od doma in se ooslovila od svojih treh otročičev Ko sta nrišla n« ulice v mesto in vozila dalie do GosDosvetski in Celovški cesti proti Goreniski Dač nista računala z nesrečo. Vadnal. ki ie vozil v zmernem tempu in nravilno do desni strani ceste ie brzino v Št. Vidu celo zmanišal in Delial skozi vas dovoli previdno. Navzlic temu pa iu ie pričakala nesreča baš koncem vasi. kier se ceni od glavne ceste pot skozi Vižmarie Droti Tacnu. Ko-mai ie Vadnal privozii s svoiim motornim vozilom do vogalne Cirmanove hišice, ie baš tisti hip pridrvel iz Vižmarii neki avtobus. Vadnal ie svoie vozilo na vso moč zavrl in se skušal ogniti velikemu avtobusu v sili na levo. Isti manever oa ie uporabil v naglici tudi šofer avtobusa. Oba voznika ki sta se hotela na vsak način ogniti se nesreči sta torei zavozila v enako smer in v tem ie bila baš naDaka. Vadnal ie s svojim motorjem že skoro zdrsnil na-nrei. a za ie avtobus zadel z zadnjim koncem v blatnik. Posledica ie bila. da se ie motocikel v hipu zasukal v polkrogu in da sta Vadnal ter na sedežu za niim sedeča žena odletela z vozila na tla in treščila ob cesto. Obležala sta v cestnem prahu, oba skoro popolnoma nezavestna. Na mesto nesreče so takoi prihiteli stanovalci okoliških hiš. ki so ju prenesli v vežo bližnie trgovine. Nekdo ie tudi hitro obvestil o nesreči okrožnega zdravnika dr. Arha v Vižmariih. ki se ie nemudoma podvizal k obema ponesrečencema. Nudil iima je prvo oomoč in obenem ugotovil, da ima gosoa dvakrat zlom-»ieno desno nogo. njen mož oa enkrat zlomljeno desno nozo. Na križišču este se ie tekom kratkega časa zbrala več.ia množica liudi. ki ie različno komntirala nesrečni dogodek. Mimo se ie kratek čas na to DriDelial s svojim avtom slučajno tudi zdravnik dr. Šporn iz Ljubljane, ki ie takoi človekoliubno stavil svoj avto na razoolago težie poškodovani gospe Vadnalovi. Prepelial io ie v liub-liansko bolnico, dočim ie ponesrečenega Vadnala nekai trenutkov za te-n odDelial istotia rešilni avto. Kakor smo se ponoči informirali v bolnici. ie stanje nesrečnega zakonskega pa-ra težke narave, ker ni izkliučeno. da sta dobila ori Dadcu polez lokalnih tudi notranje poškodbe. „ Jutro vo" družabno potovanje v Pariz Poleg akcije »Jutrovčkov« na morju in nagradne akcije za srednješolce organizira »Jutro« tudi družabno potovanje v Pariz. Stopilo je v zvezo s potovalno pisarno Globetrotter v Parizu, ki mu je stavila izredno ugodne pogoje. Na tej podlagi organizira »Jutro« prvo družabno potovanje v Pariz. Odhod iz Ljubljane 6. julija zvečer, prihod v Ljubljano nazaj 16. julija zvečer. Ta čas je bil izbran zato, da udeležniki lahko vidijo življenje v Parizu dne 14. julija, na narodni francoski praznik. Program potovanja in pogoji so sledeči: Za ceno 1650 frankov (Din 3750) v III. razredu ali za ceno 2110 frankov (Din 4750) v II. razredu železnico iz Ljubljane preko Innsbrucka, Curiha in Basla v Pariz in nazaj z osemdnevnim bivanjem v Parizu, za vse stroške za stanovanja v prvovrstnih hotelih, prehrano, enkratni obisk Opere, Varijeteja in Paramounta, avtocar za ogledovanje Pariza pod vodstvom izobraženega vodnika, obiska muzejev, Panteona, invalidov, cerkva, kulturnih, zgodovinskih in umetniških spomenikov, okolice Pariza, Versaillesa, Malmaisona, Fontaine-bleauoa, Trianona itd. Povratek preko Monakovega. Vodstvo .vsega potovanja je prevzel prof. dr. Janko Pretnar, ki je med Slovenci gotovo eden najboljših poznavateljev Francije in Pariza. Neznanje francoščine ni nikaka ovira za izlet. Kakor čujemo, je »Jutro« prejelo že precejšnje število prijav. Vendar je še nekaj mest prostih. Ker bo odhod iz Ljubljane dne 6. julija, sprejema »Jutro« prijave še do torka 25., kvečjemu do srede 26. t. m. Skoda bi bila zamuditi tako ugodno priliko, zato naj se vsi oni, ki imajo količkaj možnosti in veselja udeležbe pri tem potovanju, prijavijo najkasneje do tega roka. Prijave sprejem' »Uredništvo »Jutra« (tajništvo)«. Opozarjamo še, da bo potrebni inozemski vizum na potnih listinah preskrbelo skupno za vse udeležence vodstvo akcije. Zato je dobro, da imajo interesenti pripravljene svoje potne dokumente, ki jih vpošljejo na naznanilo. številne elementarne katastrofe po vsej državi Iz vseh krajev države poročajo o velikih nevihtah, ki so napravile ogromno škodo in zahtevale več človeških žrtev Kako je nadškof dr. Bauer preživel počitnice v Poljanski dolini Nekaj zanimivih podrobnosti o življenju cerkvenega dostojanstvenika na Visokem Poljane, 23. junija. Danes po jutranji maši je zapustil Visoko letošnji visoki gost, zagrebški nadškof g. dr. Ante Bauer. Odšel je iz te samote, kjer je prebil mesec dni oddiha in razvedrila, vidno osvežen in zadovoljen, zapuščajoč v prebivalstvu Poljanske doline najprijaznejše spomine. Prišel je letos prvič semkaj na povabilo dvorne dame gospe Franje Tavčarjeve. Oddaljen od mestnega šuma se je kaj hitro vživel v tiho idiličnost pokrajine in takoj ee mu je prikupila dostojnost preprostih, miroljubnih, a pridnih in bistrih Poljancev. Stanoval je na Visokem v tako imenovani škofovski 9obi, kjer visi znamenita podoba bri-žinskega škofa, ki jo omenja pokojni dr. Tavčar v najlepšem delu svoje Visoške krotke- Tam poleg škofovske sobe, v prostrani tihi izbi je pokojni visoški gosp. dr. Tavčar prebil mesece svojega bolehanja. Zdaj je ta soba izpremenjena v nekak dr. Tavčarjev muzej. Letošnji visoki visoški gost, ki že od prej dobro pozna dr. Tavčarjevo leposlovno delo, se je letos na počitnicah še posebno poglobil v njegovo Visoško kroniko in po njej od dne do dne spoznaval Visoko in Poljansko dolino tja gori do kraja. Do Žirov je pred nekaj dnevi napravil izlet in si s posebnim zanimanjem ogledal novo cerkev. Turist pa visoki cerkveni dostojanstvenik nikdar ni bil. Najvišja točka, kamor se je letos povzpel, je sv. Volbenk. šlo je počasi, a Slo je. Ves radosten je nadškof dr. Bauer stopil v cerkvico sv. Volbenka, nato pa za-divljen užival razgled, kolikor ga nudi ta hribček. Sleherno jutro je nadškof opravil božjo službo v Tavčarjevi grobnici, ki je, sedaj spremenjena v malo kapelico z lepim ol-> tarčkom. Pred njim je redno ob 7. maševal njegov tajnik kanonik Salmič, a nadškofovi službi božji je vedno prisostvovalo nekaj ljudstva. Posebno ob nedeljah zjutraj so se v kapelici in pred njo zbrali razni prijatelji ln čestilci pokojnega dr. Tavčarja. Ves prosti čas. ko ni bil vezan na obiske, razgovore in drugo, je g. nadškof porabljal za sprehode ob vodi in za ribolov, ki mu je že od mladosti najljubša zabava. In naklonjen mu je bil Petrov blagor: že v prvih dneh počitnic je poleg raznih drugih rib ujel 6 in pol kg težkega sulca. Dasi je visoki cerkveni dostojanstvenik globoko pobožen in tihe narave, se zna v domačih pogovorih tudi izvrstno razvedriti, je šaljiv in prikupen s svojo ljubeznivo preprostostjo. Edino Škofovski pretan je razodeval njegovo visoko funkcijo, po obleki pa bi ga sodil za navadnega župnika, — no, po kolarju kvečjemu za kanonika. Skoro vežjo pozornost je po vnanjosti vzbujal njegov tajnik kanonik Salmic, ki je razmeroma Se mlad, po materi Hrvat ia po očetu Slovenec, pa na glasu med našim ljudstvom kot sila učen gospod. Pravijo, da ima v žepu tri doktorate: bogoslovskega, pravnega in modroslovnega. Pa tudi potoval je že mnogo po svetu. In turist je bil prejšnja leta, zdaj pa ne utegne več na visoke planine. Mnogo študira, a v razgovorih je tudi on prav družaben. V petek je prispel na Visoko na enodnevni obisk predsednik zagrebške Akademije znanosti prof. dr. Monojlovič. Tudi on si je šele prvič ogledal dolino, ki je nanj napravila nenavadno močan vtis. Vzradoščeno po takih odličnih obiskih želi poljansko prebivalstvo, da bi se gostje zdravi in čili vračali v dolino od leta do leta. S simpatijo bomo sprejeli kardinala dr. Bauerja. Smrt bivšega srbskega politika V Monakovem ie umrl Milan Bogičevič, bivši srbski zunanii minister in državni svetnik. Milan Bogičevič se ie rodil 1. 1840. v Šabcu. Bil ie vnuk vojvode Bogičeviča. do katerega sestri Tomaniii, poročeni z Jevre-mom Obrenovičem. ie bil v sorodu z Obre-noviči. Do 1. 1872. ie bil minister pravde, v vladi Danila Stevanoviča 1. 1875 zunanji minister. V dveh vladah Nikole Hrističa 1. 1883 in 1894 je bil zooet zunanji minister. od 1. 1884 poslanin na Dunaiu. od 1. 1895 do 1900 pa v Berlinu. Od 1. 1903 do 1906 ie bil državni svetnik. Bogičevič ie bil soustanovitelj napredne stranke ter,znan pristaš avstrofilske politike. Po bolgarski voini 1. 1885 ie skušal doseči pri dunajski vladi, da se krali Milan ne odreče prestolu. Kot poslanik v Berlinu se ie trudil, da se poroči krali Aleksander Obrenovič z neko nemško princezinio: načrt ie propadel, ker se ie krali poročil z Drago Maši-novo. Zadnja leta se ie umaknil iz političnega življenja in se naselil v Monakovem. Lepa uradnica Sodišče prve stopnje v Beogradu ie izdalo tiralico proti Ani Matič. bivši ukazni uradnici državne Hipotekarne banke, ki ie obtožena treh primerov zlorabe službene dolžnosti in poneverbe. Zasledovana uradnica ie službovala več let ori Hipotekami banki in četudi ie bila ukazna, imajo vendar o niei tako oomanikliive Dodatke, da ne ve sedaj tiralica povedati drugega kakor to, da ie stara od 34 do 36 let. sredtre postave, vitka, temne polti, črnih oči in črnih las. Nazadnje so io videli v Žabcu. K zmedam v Afganistanu Ministrstva za poljedelstvo, narodno zdravje in notranje zadeve so v svojih uradih ugotovila, da ie tekom oičlih treh tednov od strele več smrtnih žrtev, kakor jih je bilo poprei tekom dveh let V Novi Pazovi je v petek sredi dneva nastala silna ploha, ki ie v naikraišem času uničila vse nasade. Med ploho ie udarjala tudi strela in zahtevala smrtno žrtev v osebi petindvajsetletne Magdalene Schwald. ki ie bila na travniku pri senu. Mlada kmetica zapušča troie nepreskrbljenih otrok. Isti dan ie vihrala silna nevihta tudi nad Indiiio in okolico. Nenadoma so bile niive pod vodo in ta voda ie bila tako močna, da ie razkrila koruzo do korenin. Kmet Mihael Jebachert ie bil na ooliu. ko ie udarila strela in ubila v niou par koni. vpreženih v voz. Kmet sam ie od zračnega pritiska omedlel. Isti dan. še boli pa dan Doorei. se ie strašna nevihta izlila nad kraii Nikolinci. Uljma proti Kudurici tekom dveh ur. Nastali so hudourni, ki so v vaseh vdrli v hiše. Pokvarili so tudi železn. Drogo. V Nikolin-cih ie utonilo več svini. ki iih ie povo-denj zatekla na Daši. V Kudurici ie bilo pet hiš meter globoko pod vodo. Na travnikih oa ie voda odnašala velike senene kope. Velika ie škoda v vinogradin in pše-nična polja so oopolnoma ooustošena. Strašno nevihto ie okusil tudi Bečkerek. Iz evangeliske cerkve so morali vodo iz-pumnati. več obrtnih lokalov pa ie utrpelo občutno škodo. Strela ie udarila v razna Doslopia tako v ooliciisko zzradbo in v predilnico ter napravila preceišnin škodo. Iz Danilovega Grada v Črni Gori oriha-ia naslednje ooročilo: 2e deset dni imamo vsak dan velike nevihte. ki povzročajo ogromno škodo. Tako je zlasti okrog Zadarača uničena vsa setev. Pšenica, koruza in vinogradi so popolnoma zatrti. Vsi ti nasadi so obetali naiboliše. sedai pa je vse uničeno. V bielo-pavliški ravnini okrog Nikšiča se ie obetala posebno dobra žetev. Kmetje so že dve leti stradali ter se zaradi tega posebno veselili dobrega plačila za prestane muke. Sedai so vse njihove nade uničene. Tudi okrog Podgorice so nevihte tekom dobrega tedna napravile ogromno škodo. Prokuplie v soboto doživelo strašno nevihto. med katero ie povodeni uničila nasade. strela, ki ie udarjala v hiše. pa k sreči ni zahtevala človeški.i žrtev. V Južni Srbiji v vasi Srbici blizu Kičeva ie strela na polju iztrebila vso rodbino Mustafoviča. ubila ie očeta, mater in dvoie otrok. Hlapec in dekla sta težie raniena. V bitoliski bolnici je oolez teh dveh ranjencev še več drugfn. močno poškodovanih 00 streli. Številnih smrtnih žrtev in težkih poškodb po streli ie kriva v prvi vrsti neooučenost vaškega prebivalstva. Ljudje, ki iih zaloti nevihta, tekajo zbegani se-n in tia. postavljajo se pod visoka drevesa, iščeio zavetia v votlinah in se skrivajo tudi t>od vozila, ki so s svoiimi železnimi sestavinami posebno privlačna za strelo. Tudi za razna železna orodja so v tolikih skrbeh, da i in ne odložijo, ter se z niimi vred zatekajo pod visoko drevo, mesto da bi vse vrgli od sebe ter se zatekli pod kak grm ali oa vle-gli — če ni drugega zatočišča — enostavno na zemljo. Oblasti so že izdale nalog intenzivnega pouka o obnašaniu in Domo-r či ob nevihti. Pozabljena desetletnica General Nadir Kan je po zadnjih poročilih sklenil mir s Habibula-faom ter se hoče — že četrtič — proglasili za afganslkega kralja. Mednarodni kongres Penklubov Dunai, 23. juniia. Jutri orično Detdnevna zborovanja mednarodnega kongresa Penklubov. Kongresa se udeleže oredstavniki 45 drž^v. O kongresu ie dal vodia Denklubskega POkreta. sloviti angleški Disateli in dramatik Galsworthy, novinarjem iziavo. v kateri zatrjuje, da vidi v oenklubskem po-kretu najboljše jamstvo mednarodnega sporazuma. »Stopili bomo v stike tudi s Komitejem mednarodnega sodelovania. ki je literarna organizacija Društva narodov in skupno žniim proučili vorašanie prevodnih pravic in oodališania zaščite duševnih proizvodov od 30 na 50 let do smrti avtorja.« Zanimiva demonstracija v Parizu Pariz, 23. iuniia. Danes doooldne ie priredilo okrog 3000 bivših boievnikov. večinoma rojalistov. manifestaciie Droti ratifikaciji Pogodbe o dolgovih. Do incidentov ni prišlo nikier. Konec stavke v bolgarski tobačni industriji SofUa, 23. iuniia. Stavka tobačnih delavcev v Plovdivu je končana. Delodaialci in delojemalci so se zedinili glede novih mezd. Radek se vrne v Moskvo Moskva, 23. junija. Sovjetska vlada je dovolila Radeku povratek v Moskvo pod pogojem, da se odpove opoziciji. Radek je na to baje že pristal. V Langlandu v NValesu živi v vsej skrom« nosti mož, ki ga redko imenujejo usta njegovih sodobnikov. Ta mož je sir Artur Whitten Brown, prvi, ki je z drugim častnikom angleškega zračnega brodovja z Alcockom preletel At« lantski ocean v vsej njegovi širini, od Se* verne Amerike do malega gnezda, Clifdena na Irskem. Baš v teh dneh so bili vsi časniki polni navdušenih slavospevov o predrznem pole* tu podobne vrste, ki ga je izvršila trojica francoskih letalcev na »Rumeni ptici«. Mor« aa je bilo to krivo, da je svet tako popcl« noma pozabil na veliki, epohalni dogodek, na podjetje, vredno kakšnega Krištofa Kolumba, ki se je izvršilo v dneh 14. in 15. junija 1. 1919. Dne 14. junija omenjenega leta, ob 16.12 (takrat je bil Lindfcergh komaj 161eten di* jaček) sta mahnila Alcock in Brovvn sku* pi-nici oseb v pozdrav, ki se je bila zbrala v St. Johnu na Labradorju, na kraju, od koder sta hotela oba letalca poleteti v do« movino. Njiju letalo Vickers«Vihyjevega tipa na dva motorja po 375 k. s. je bil na* vaden serijski izdelek, ki so se ga Angleži med vojno posluževali za bombardiranje. Ob 16.12 se je dvignilo, v višini 450 m je prenehal delovati aparat za oddajanje in sprejemanje brezžičnih brzojavk, ob 18.5 se je zgodil defekt v enem izmed motor« jev, ob 3.10 zjutraj, 15. junija, je zašlo le« talo v višini 1150 m v neprodirno meglo, ob 5.20 sta ga naskočila sneg in toča, ob 6.20 so mu bila krila pokrita z ledom, ob 7. se je dvignilo 3300 m visoko in spremenilo smer, ob 8.15 se je prikazal obris zemlje, ob 8.25 sta letalca po karti spoznala Clif« den, ob 8.40 sta se spustila na močvirna tla. Ob tisti uri sta imela kuriva še za ]0 ur, toda povelje se je glasilo, da se mo» rata ustaviti na najbližjih irskih tleh, ki bi bila primerna za pristanek. Prvi polet preko oceana je bil končan, pijonirja modernih poletov na veliko raz« daljo sta opravila 3024 km poti in zaslužila nagrado okroglo 3 milijonov dinarjev, ki jo je razpisal neki londonski dnevnik za to podjetje. Kralj Jurij jima je podelil plem* stvo. Alcock je izgubil svoje življenje šest mesecev pozneje ob neki letalski nesreči blizu Ronena, Brcwn se je umaknil iz jav« nosti. To in pa drugovrstna razburjenja prve povojne dtobe so povzročila, da je svet tako kmalu pozabil na heroja in resnična prvaka prekooceanskih poletov in podelil svoje priznanje nekoliko let pozneje oseb* nostim. ki so v bistvu izvršile isto podjetje kakor onadva, nekoliko bolje ali slabše, vsekakor pa s popolnejšimi tehničnimi pri« pomočki in pa — to je treba poudarjati — pozneje nego onadva. Zrakoplovu gre prvenstvo! Zanimivo je, kakšno naziranje ima sir Brovvn o bodočnosti prekooceanskih pole* tov. Čeprav je on sam v družbi z Alcockom dokazal, da so letala v ta namen uporab* ljiva, je podal nekemu poročevalcu nasledi* njo izjavo: »Od 1. 1919. pa do danes mi je bilo jas« no, da je bodočnost prekoatlantske zračne plovbe v zrakoplovu. Nič ni moglo spre« meniti mojega naziramja. Z letali kakor z zrakoplovi smo doživeli uspehe in tragedi« je, toda čas bc dal prvenstvo za dolge pro« ge zrakoplovu, ki se vzdržuje v zraku lah* ko sam od sebe.brez pomoči motorjev. Le* talo, ki je ^ bo prenašalo potnike in blago le r-l giavna pristanišča. Res je, da »ZeppelhfJ« zadnji polet ni uspel in da je moral pristati, toda navzlic pokvarjen nim motorjem je lahko izkrcal svoje pot* nike. Kaj bi se zgodilo z letalom v sličnih okoliščinah? Treba je pa pomisliti, da je svet še prav malo urejen za zračno plovbo na dolge proge. V bodočnosti nam bodo za taksne slučaje, kakršen je doletel »Gro* fa Zeppelina«, morda na razpolago brodov« ja zračnih vlačilcev in zračnih rešilnih la« dij, kakor jih imamo n. pr. za povodne prekomornike, ki se jim na visokem morju pokvarijo stroji.« Pristopite k »Vodnikovi dražbi" Strašen uboj na vasi Novi Sad, 23. junija. V sremskem selu Nezadimu so se nedavnega večera po starem običaju sestali fantje in dekleta, da zaplešejo kolo Med pleaom pa je nastal prepir ter so se fantje razdelili v dva tabora. V prvem je bil Toma Maletič z več svojimi prijatelji, v drugem pa Lazar Subotič in Branko Popadič. Toma in njegovi tovariši so hoteli plesati kolo, česar pa njegovi protivniki, ki so plačali tamburaše, niso dovolili. Pretili so mu, da ga ubijejo. Pred gostilno Proke Kinokiča so protivniki končno napadli Tomo in njegove tovariše. Ti so pobegnili in Toma je ostal sam na mestu. Začel se je opravičevati, da ni kriv in naj ga ne tepo. Zaman. Fantje so ga tako pretepli, da je obležal nezavesten v mlaki krvi. Ko so videli, da se ne more več braniti, mu je eden izmed napadalcev porinil nož v srce. Tomini tovariši so obvestili o dogodku policijo, ki je aretirala kot glavna krivca Lazarja Subotife in Branka Popadiča. Oba sta hotela pobegniti, a sta bila Se pravočasno ulovljena. Nogometni turnir v korist 3NS Darilo LNP osvoji po žrebu — ASK Primorje — Zmage Rapid a, Vienne in Juventusa y tekmah za srednjeevropski pokal — Lansko prvenstvo Slovenije v olimpijskem petobofu osvoji Viktor Petkovsek (ASK Primorje) — Otvoritev plavalne sezone v Ljubljani. L |J m to Ud a m a , 23. junija. Dane« se je Mršil srvtoječasno odaodeni nogometa; turnir v kvrist JNS. Na turnirju so seštevali prvorazredni klubi Primork. I®«'-« i,n Her" OKt ter dir«®araxir«k4®aia Ilirijo v precej siaibi luči. Slovan je držal igro ves čas odprto, in je po-d neumornim vod-atrvoen Giioviča izvedel dofcajj naipadov na iHr-jBasika vrata. Nič manj uspelem ni bil v obrambi. kier sta srednji, krilec . Vol ka r in desni bra-aflec Marohiotti opravila ogromen posel. Ilirija j« nastopila z novimi močmi, Unterreiterjem in Ventom, kd sta bila skupno z Verovštom nao-bo&j&a moža. Kot celota moštvo ni napravilo boraoaeoeaa. vtisa in j« mnogo grešilo »liede itertaouE in podajanja žoge. Vodstvo je dosegel Savan po Ciroviču v 11. min, nakar je Doberlet • min. pozneje izravnal tako, da je odvzel vratarju žogo in jo spravil v prazno mrežo. Koti 5 : 0 «> Ikrijc. Radi neodločenega rezultata je moral sodnik iz&efbaiti zmagovalca; žreb je padel na Sir &>. Kot drugi par sta našito pila Primorje : Hermes 1 :0 Ijjra teh moštev je nudila povsem drugo sli-k». Primorje ki je nastopilo s štirimi peze-rva-m. je imelo z žilavim Hermesom mnogo po-lfe. Dočim je obramba vzdržala napade, je napad vaied pooiamitanja prvega tria igral mamj vidno vlogo. Edini jn zima som o sni aO'f je bil lasten Hennesovega branilca. Hermes je vzdržal 'mo odprto in je izvedel mnogo nevarnih akcij Oroti vrat cm črno-bedih, kjec se je odlikoval mlad -i Korče. lara je bila skraj.no napeta in je nudila pr-voviraten nogomet. Zal je sodnik g. Cimperman s svojimi odločitvami in po'gireški mnogo škodoval efektu. Najbolj ponesrečeni so bili nje«ovi neposredni nastopi s posamezniki med občinstvom, ki mu niso niiti najmanj pomagali do avtoritete ali dvigncUi kivaMfikaciše• Za fiaade sta se plasirala — prvi po pičli tangi, drugi pa po žrebu — Primorje : Ilirija O t O Počim je Primorje postavilo isto moštvo kot proti Mer mesu — Ie z zameno nekaterih mest — je IBraja izmenjala vratarja in leveiga krilc«. Primerili se je tudij v tej igri poznalo, da nima !c«unp'e> mesa moštva. Najmanj produktiven je bil napad, kjer je še najbolj zadovoljeval Uršič, ki ra >e bil preskiribno krit, da bi moael streljati. Siamač kot srednji krilec ni bil videti razpolo-žee. Dobri, toda odločno preostra je bila obramba Mladi. Korče v vratih je tudi v tej viri pokaral sigurne roike in mii.rno kri. V podalj-Jku je nastopno samo 9 igralcev. IKrrida je y tej iari napravila ugodnejši vtis taK proti Slovanu. Ijjrala je kimahi po otvoritvi samo z 10 igralci — Dobeirlet je moral radi nevarnega fouia zapustiti igrišče — toda izivajala jie Lepe akcije, ki so v glavnem slonele na Venku v desni zvezi in Ioeju na istem krilu. Kiriiska vrata je imela »moža in pol« v Unter-reiterju, ki je bil ofenzivno in defenzivno od-ftfien. Njeacv« rutina mu ie pomagala v mar-sSkaKerem dvoboju do uspeha. Obrambo sm prevzela stara partnerja Pleš in Verovšek in jo izvedla dotaro. V vratih se je odlikoval Urban-čič, ki bo postal Iiimfri v doglednem času dragocena moč. Igra je potekla živahno, semintja malo ostro, proti konou pa medlo. Ker je ostal redni čas 45 mirvur brez odločitve, je bilo treba igro po pre pozicija h za 2 X 10 minut podaljšati, ki pa niso prinesle odločitve. 0>be strani — vsekakor več ilirjanska — sta zaigrali par zrelih pozicij. Tekmo je sodil g. Schneller — strogo in ob-jeSotivno. FV> TOtkiijučkfu je žreb določil kot zmagovalca ASK Primorje kč je prejel v dar okusno plaketto LNP. Turnir je končal presenetljivo brez pravega rezultata pokazail pa je, da naša sprednja mošftva intenzivno trenirajo, kar nam bo e padal med tekmo in razimo&l teren. Goje so zabili v 3. min. Wessclik v 13. m''n. ScJramseis (a.vtogoi), v 30. min. Wessely (az enajstmetrovk«) in v 40. min. Kirbesch. V drugem polčasu je zabil Wesselik v 27. in 40. min. dva gola z glavo. Tekmo je sodil praški sodnik Stepa no vski. Budimpešta,, 23. junija. V prvi tekmi ta srednjeevropski pokal je danes pokalni zmagovalec Avstrije Vienna presenetljivo porazil madžarskega prvaka Hungario s 4 : 1 (2 : 1). Za Vienno so usirflSuli gode: Gschweidel Gie-bfech iin Smaradi 1. T u r in, 23. junija. Juivent-us tSlavia (Praga) 1 : 0 (0 : 0). Ostale nogometne tekme Maribor: Za k (Sufcetica) : Železničar 4 : 3 (1 : 1). Subotiški železniičarji so predvedli živahno in koristno igro ter so zasJuženo zmaga'.!. Domači so zaostajali za gosti v brzini :n startu. Tudi kombinatorno so bili šibkejši. Tekmo je sodil dr. Flaninšek zelo dobro. Obisk je bil slab. Split: Hajduk : Comoordia (Zagreb) 6:4.— Concordiia je predvedla koristnejšo igro kot v soboto, toda vendar ni mogla preprečiti zmage boljšega moštva. Koln: Nemčija : Švedska 3 : 0 (1 : 0). Franku rt: Ehitraeht : I. F. C. Niirnberg 1 : 0. Kodam: Norveška : Danska 5 : 2 (1 : 1). Oslo: Oslo : Kaln 1 : 0 (1 : 0). Miškolc: Aittila : Vasa.s (BudiTOpeSta) 2:1 (1:1). Lipsko: \Visla (Krakov) : VrB (Leipzig) 2 : 1. Groningen: Severna Nem-Sija : Severna Nizozemska 3 : 2 (1 : 0). Magdeburg: HePlas : MI. okraj (Budiimpešita) 2 : 1 (1 : 0). Lahka atletika Olimpijski petoboj za prvenstvo " Slovenije v L 1928. Včeraj se je vršil na igrišču ASK Primorje oBmpjiski petoboij za prvenstvo Slovenije v 1. 1028., ki ga je bilo treba na zahtevo lahko-atJetskega saveza izvršiti še tekom letošnje pomladanske sezone. Stamtali so samo trije atleti* vsi člani ASK Primerja. Čudno se zdi, da sitalno pada zanimanje za to krasno skupino lahko-atletsikih disciplin, ki sicer res postavlja oa tekmovale najvižtje zahteve v laihko atletskem športu, nudi pa istočasno višek pravilnega in ugodnega učinka na raizvoj človeškega teiesa. Akoravno so vsi trije tekmovalci prekosili dosedanji slovenski rekord v petobo^u, ki ga je branil attet Lado Zupančič (SK Ilirija), vendar nas končni rezultat ni mogel nikakor zadovoljiti; vidi se, da se atleti premalo resno pripravljajo za tekmovanja take vrste,, kajlti vsak je razločno pokazal svojo »Ahilovo peto« in }e mogel le v svoji posebni disciplini detno zadovoljiti. Uvenjeni smo pa, da se bodo tekmovalci za letošnje prvenstvo Slovenije za Leito 19-29. v Olimp, petohoijiu, ki se vrši Jeseni, temeljito pripravili in postavil rezultate, ki jih po pravici od njih pričakujemo. Kot zmagovalec Je Izšel Petkovšek VJJctor {ASK Primorje) In si Je s to zmago priboril naslov »prvaka Slovenije za I. 1928. v olimp. petobojn«. Dosegel je 2664.165 točk. Slede mu Sila moč Herman z 2631.475 in Korče Danijel (otoa ASK Primorje) z ^579.005 točkami. V kratkem rez/uitnti: Skok v daljavo z zaletom: Korče Danijel 629 m, PetkovSek Viktor 5.77 m, Slama« Herman 5.5o m; met kopja: Petkovšek 47.75 m, Slamnč 33.75 m, Korče 27.96 m; tek 200 m: Korče 25.2 sek., Petkovšek 25.4 sek., SJamdč 25.6 sek.; met diska: Skmič 34.66 m, Korče 3(1.57 m, Petkorvišek 2&57 m; tek 1500 m: Sla-nidč 4:42 in štiri petine minute, Korče 4:43 min., Petkovšek 5:15 in tri petine mlinute. Lahko atletsko prvenstvo Hrvatske in Slavonije Zagreb, 23. junija. V soboto in danes so se vršila faMooatletska prvenstva Hrvatske m Slavonije, na katerih so bili doseženi nekateri odlični rezultati. Med temi je treba v prvi vrsti omeniti novi jugoslovenski rekord Buratoviča v skoifeu v višino s 176 om. Prav dober je tudi rezultat dr. Nanančiča v metu diska s 39.68 in krogle s V3J22 m. Pri poediniihii točkah so biki doseženi naslednji rezultati: Tek 100 m: 1. Poda,upsky (Con-cordia) 11.6, 2. HeHebramdit (H.), 3. SoMesinger (H.); Tek 1500 m: 1. Rredamič (C.) 4:22 tri petine; 2. Kumer (Maraithon) 20 m zadaj; 3. Jeldč (C.); Stafeia 4 X 100 m: 1. Hašk (HeMetorandt, Schreiber, Lončar, Podaupsky) 46 tri petine, 2. Marathon. Concordia je hila diskvalificirana. Krogla: 1. dr. Narančič (C.) 13.22, 2. Gašpar (C.) 11.71; 3. Pečina (H.) 10.63. Skok v višino: 1. Buratovič (C.) 176, 2. Jakopič 155; Disk: 1. Dr. Narančič 39.53, 2. Manojlovič (C.) 3S.45, 3. Gašpar (C.) 35.15. Skok v daljavo: 1. Hellebrandt (H.) 617, 2. Fučkan, 3. Petričič (H.) 539. Plavanje Klubsko plavalno prvenstvo SK Sirije SK Ilirija je včeraj s svojim klubskim 5>rvenstvom oficijelno »tvorila v Ljinbljani etošnjo plavalno sezono, ki obeta letos tvoriti novo poglavje v dosedanjem našem plavalnem športu, kajti naša vodeča kluba Ilirija in Primorje sta se začela resno pri * pravljati za državno prvenstvo, ki se vrši letos prvič v Ljubljani v novozgrajenem kopališču SK Ilirije. Včerajšnji prireditvi bosta sledila nastopa obeh klubov koncem junija in začetkom julija v Karlovcu, na« kar jima plavalno prvenstvo Slovenije kon« cem julija nudi možnost pregledi celotne ekipe tekmovalcev, ki jih nameravata po= staviti na domačih tleh nasproti raajmočs nejšim plavalnim klubom v Jugoslaviji. Včerajšnja tekma je pokazala mnogo hib v pogledu organizacije, stilu tekmovalcev, zlasti pa obratov, to»da to je bila prva ve6» j a plavalna prireditev v bazenu pri nas in treba je, da se čimrtrej ugotovijo pogreški, da bi jih še tekom sezone in pred odločil« nkni tekmami lahko odpravili. Doseženi so bili sledeči rezultati: A. 4 X 50 m štafeta (prsno, stransko, hrbtno, sprint) — 4 štafete: 1. SK Ilirija I. (Sever, Kramaršič, Payer, Hartman), 2 : 46 min; 2. Ilirija II. (Jeaih, Gregorič, Otruba, Turnšek, 2 : 49 minut; B. Dame 200 m prsno (2 tekmovalki): 1. Sever Zlata, 3 : 57 in tri petine minVoljan je, da se vda, a s pogojem, da si ohrani življenje. Kaj naj počnem z njim?« >S poti ga spravite,« veli kralj z besedo, ka se more tolmačiti: lznebimo ee ga za vselej. »Ampak,< ugovarja drugi, >jaz sem mu življenje obljubil. Torej?« »Ce je tako,« pristavi kralj, >ga oslepite.« Besno tuljenje mu je odgovorilo. Sam Baša-i-Sakao je držal drugo slušalo. »Jaz ti bom sam izpra»kal oči!« je zavpil prekucuh. In še tisti večer je odrinil proti Kabulu. Knjigoveznica STAXE A. FELDSTEIN Ljubljana, Tidovdanska cesta IS se priporoča za vsa v kmjigoveško, .kartcmažtno iti galanterijsko srfiroko spadajoča dela. Zahtevajte ponudbe- Nedelja brez stanovitnega vremena in Ljubljančani brez »kapitala" Nekaj običajnih reci iz nedeljske kronike. — Kopalci, zaostan-karji in kresovalci — Na policiji nič novega Ljubljana, 23. junija. Dasi .ie z nastopajočo vročino kopalna sezona že na višku, se je danes vendarle zdelo, da bomo prikrajšani za par prijetnih ur na solncu in zraku. Kakor v soboto, se nebo tudi davi ni hotelo zjasniti. Pod nebesnim svodom so se vlačile megle in beli ter temno napihnjeni oblaki kar niso hoteli za gore. Od časa do časa je prodrlo solnce, ki pa je hitro umaknilo svoj obraz za teman oblak in je zemljo spet objela senca. >Za vraga,, saj bi šli na hribe,« so kleli Ljubljančani, »pa manjka, — ej, manjka...« — Takole, s primerno gesto so si kazali drug drugemu prav odkritosrčno, česa manjka, kadar jadramo proti koncu meseca. Taki časi so. Baš zaradi suše v žepih pa so se Ljubljančani ravno hudovali na dokaj oblačno in vetrovno vreme. Solnce ni hotelo prodreti in nagajivi veter ni hotel raz-poditi oblakov, da bi bil dan tako lep, kakor smo si ga želeli in da bi ga lahko kar celega preživeli ob Savi. Ljubljanici in So-ri. pa makar tudi na Iliriji in drugod ob vodi, kar pride vendar najceneje. Toda jeze je bilo le nekam preveč. Popoldne se je nebo skoro popolnoma zjasnilo in so Ljubljančani priliko za kopanje tudi povsem izrabili. Kopalni vlaki v Reteče, Medno in drugam so bili polni. V vodi je brodilo in čofalo popoldne na tisoče vnetih kopalcev: mladih in starih, moških in žensk z otroki in brez njih. Oni, ki so ostali doma in raje posedali v hladu po parkih in gostilniških vrtovih, so bili na večer spričo dobre volje vračajočih se Izletnikov kar nesrečni in so jo zgodaj pobrali v kraj. da so doma pozabavljali čez razpo-sajence, ki ne morejo biti nikoli pri miru, ne takrat, ko sede in ne takrat, ko uganjajo svoje burke ob vodi in po travnikih za bregom. A zvečer so nekateri pridno kre-sovali. V splošnem je potekel v Ljubljani nedeljski dan brez posebnih dogodkov in pripetljajev. Dopoldansko promenado je izpopolnil dober koncert godbe dravske divizije v Zvezdi. V kavarnah, kjer nimajo vrtov in teras, je vladala vročina in so gostje le z muko prebirali razne nove in stare ilustracije. Vročina je, vsakdo misli na prijeten dopust tam kje zunaj v zeleni naravi, zato ni čuda, če so se ustavljale oči le pri štivu, ki govori o morju, zraku in zabavah tam kje daleč, kjer prenehajo vsakdanje skrbi. Na policiji so imeli ves dan skoro nai-idealnejši mir. Zaprli so za kratek čas le nekega prehudega pijančka, ki so ga pa na večer, ko se je do dobra streznil, odpustili domov. V zadevo dvojnega umora na Zaloški cesti ni posvetil za policijo še nikak svetel žarek. Policijski organi, ki imajo opravka z grozovito zadevo, se trudijo na vse kriplje, da izslede zverinskega zločinca. Kod so razpredene mreže, pa seveda ne moremo poročati. Mariborsko pismo »Ponedeljku" Izletniki pri vinotočih in na prireditvah. — Dve nesreči pri kolesarski dirki. — V splošnem mirna poletna nedelja Maribor, 23. junija. Nedelja brez posebnih dogodkov, tipična izletniška nedelja. Gotovo pol Maribora jo je prebilo v naravi bodisi na Pohorju ali na Kozjaku .bodisi pri bližnjih in oddaljenejših vinotočih, ki dajejo Mariboru nedvomno svoje posebno obeležje. Kljub neprestanemu tarnanju o gospodarski krizi rastejo vinotoči kakor gobe po dežju in vendar med njimi ni čutiti konkurence. Vsi so vsako nedeljo in praznik nabito polni, vsi dobro izhajajo in Mariborčanov, ki ga srkajo pod vejo, tudi nikoli ne zmanjka. Posebno kategorijo obiskovalcev vinotočev tvorijo avstrijski železničarji, ki so že stalni gostje in dobri odjemalci. Kolikor ie Mariborčanov ostalo doma (mnogi so se namreč zbali dežja, ki ga je napovedovalo oblačno nebo), so se porazgubili po raznih prireditvah. Ljubitelji športa so prisostvovali kolesarski dirki Zveze kolesarskih društev na 92 km dolgi progi Maribor - Račje - Hajdi-na - Maribor, na katero je prispelo tudi mnogo kolesarjev iz Gradca. Izkazali so se domači dirkači, člani agilnega »Peruna«, ki so zasedli skoraj vsa prva mesta. KUub skrbni organizaciji pa sta se pripetili dve težji nesreči. 17-letni klobučarski vajenec Franc Čančala, član »Peruna«, je padel med dirko v bližini Hajdine pri Ptuju. Na nekem kamnu mu je spodneslo kolo ter je treščil s tako silo ob cestni kamen, da je obležal nezavesten z zevajočo rano na glavL Sanitetna patrulja dirkalnega vodstva mu je nudila prvo pomoč, nakar ga je 112 besed z levico Ameriški tednik »Office Appliancas« poroča, da miss Reva Wall, uslužbena pri trgovinskem oddelku hrtih voz (Miohigan), izredna naglo tipka, čeprav ji desna roka nič ne služi. Brez tuje pomoči rabi pisalni stroj. Na javni po6kušnji je četrt ure tipkala po 60 besed na minuto. V eni minuti j-a je, ponavljaje taisti stavek, natipkala 120 besed. Nočemo dvomiti o resničnosti tega poročila, vendar tudi ne pozabiti, da ima gospica Reva v Evropi dosti tovarišic, ubo-gdh rev, ki niti zoberoč ne dosežejo take bajne brzine. Mali oglasi Neki japonski dnevnik je nedavno priobčil naslednji oglas: >Lepa ženska sem, moji lasje nalikujejo oblakom, lice mi je podobno cvetki; stas mi je vitek nalik vrbi in moji obrvi so kot lunin krajec. Dovolj imam blaga, da se šetam skozi življenje s prekrižanimi rokami, obračam oči podnevi proti cveticam, ponoči pa proti mesecu. Ako je kje udvorljiv moški, ki je dovolj razumen, učen in lep in dobrega okusa, bi se zvezala z njim do konca dni ter delila z njim veselje, da bi me pokopali v isti grob.« Ženitne ponudbe po evropskem časopisju so vsekakor dosti bolj prozaične. Urarstvo pri Rusih Po dolgem odlašanju so v Ljeningradu pričeli graditi prvo sovjetsko tvornico za ure. Dobavljala bo žeparke in zapestovke. Skupina ruskih strokovnjakov odrine v uio-zemstvo proučevat način, kako se delajo >ce-parke« (nihalne ure). Potrebo glede te stroke pa so v sovjetski Rusiji preračunali takole: 300.000 budiljk, 125.000 žepnic in 75.000 zapeatovk v skupni vrednosti 4 milijone rubljev. Ruske tvornice zmorejo komaj 10 odstotkov teh količin in oene so razen tega zelo visoke. Uvožene ure, ki stanejo v domačem kraju 15.60 rubljev, se prodajajo v Sovjetiji po 60 do 75 rubljev. Navihani brezžičnika Družba brezžičnega brzojava na Norveškem je prosila pomoči, da bi odpravili zlorabo neplačujočih koristnikov, a uspehi niso bodrilni. Po vsej Švedski je 62.832 jav-ljenih in vpis. brezžičnikov. Iz knjig omenjene družbe je razvidno, da 27.000 med njimi ni prosilo novega dovoljenja za 1928. Nadalje se ceni, da 20.000 ljubiteljev povsem neupravičeno uživa emisije. Koncem leta se je število teh >tihotapcev« po vsej priliki zvišalo na 50.000, torej blizu tolika kot poštenih, priglašenih odjemnikov. Zasačiti jih je težko, ker so vasi in trgi ločeni z gozdi in pogorji, hiie pa često po eele kilometre narazen. Povlšlca. »Pomisli! Mojstra sem orosil. na'i mi da 100 Din povišice. oa me ie zavrni.« »Srečo imaš. Jaz nisem nič zahteval od gMoodarja. na mi i o ooviS»l z* 200 Din n» mesec.« rešilni oddelek prepeljal v mariborsko bolnico. Drugega dirkača, Ivana Stiperja, istotako člana »Peruna«, je med vožnjo prijel srčni krč. Tudi tega so morali odpeljati v bolnico v Ptuju, vendar pa njegovo stanje ni nevarno. V ostalem pa je mariborska nedelja bila brez važnejših dogodkov in tudi policija je imela dokaj miren dan. Največje preglavice ji delajo brezobzirni kolesarji in avto-mobilisti, ki ne upoštevajo cestno - policijskih predpisov. 12 grešnikov bo moralo plačati občutne globe, če niso zagrešili že kaj hujšega. Med Štirimi aretiranci sta dv^ služkinji, ki sta osumljeni nedovoljene odprave plodu, ostala dva pa sta neka dolgo-prstneža, ki sta izmikala tuj denar. O zagonetnem zastrupljenju poročajo iz Studencev pri Mariboru. 60-Ietna železni-čarjeva žena Marija Korošec se je nenadoma onesvestila. Poklicani zdravnik je ugotovil znake zastrupljenja ter odredil takojšen prevoz v bolnico. Domačinom je bila bolezen žene prava zagonetka in si je ne znajo raztolmačiti. Za zadevo se zanimajo tudi oblasti. Na Betnavski cesti pa so davi našli vsega okrvavljenega nekega Karla Perleka, doma iz mariborske okolice. Na policiji je izpovedal, da je sinoči popival z nekim neznancem .Na potu domov sta se sprla, nakar ga je vinski tovariš v zahvalo obdelal z nožem in mu razrezal brado. Oba bosta imela sedaj še opravka s sodnijo. »Ponedeljkov" humor Poravnava. »Kako kad teče vaša pravda z ono -iTrodno Smolnikom. ki vam je izmaknil 100.000 Din? »E. vse se ie poravnalo: moio hčer ie vzel.« Olajševalno. »Eden iiZJined obeh nosilcev ie obsojen na dosmrtno iečo«. »Pa druei?< »Drugi... ie dobil dve leti manj.« ljubeznivost: »... Sedai pa. draea tašča, dovolite mi. da se Dos-lovim... Drusače bi moja žena nazadnje še mislila, da se zabavam.« Huda bolezen Prosi aik. kd zna reči hvala v nekoliko jezikih. ima čaz iprsi trak z napisom: »Slene& je poliglot«. Mamica pride mimo. se skk»i da bi mu vrgla dar in ko ie ©recitala nacis. se obrne k tovarišici: »Ubožec! Ne samo slep. ampak tudi oofiglot ie.« Enonožec Gosoa: »Giejte si oo. oa sai včerai ste biii brez leve no«e. se mi zdi.« Berač: »Eh. veste, iiuba zosrca. to ni tako lahka reč stati vedno na eni no*l.< Odločnost velia. Sedela sta skupaj v zakotju plesalnice. »Bojim se,« izpregovori mladi mož, »da W z mano ne marali več občevati, če bi se predrznil in vas poljubil.« »Ampak, Slavko,« reče madenka« »zakaj se morete iznebiti navade, da gledate vsako stvar od najtemnejše strani?« . Med ribiči. »Prosim te, povej mi, kaj prav za prav ribe žro?« — »I no, kar pač najdejo!« — »A kadar nič ne najdejo?« — »No, potem žro kaj drugega!« Rekord. »Sembraj te! Vaše dete že pričenja hoditi?« »I kakopa! Saj že hodi štiri mesece.« »Za Boga milega! To mora biti pošteno trudno.« PreproSčina. Gospa (služkinji): »Rada bi vedela, od katere strani veje danes veter. Pojdite g!e-dat, kam se obrača dim iz našega kamina.« Služkinja (črez trenutek): »Veter vieče od zdolaj, milostiva, ker dim stopa navzgor.« Realist. »Ako bi mi kupil tole zapestnico, MtUp. bi mi napravil prav nebeško radost« — »Hm. morda imaš katero bolj po zemeljsko željo? ...« Njena skrb. Mož pade na strmi stezi v brezdno in pri tem izpusti seveda košaro % jestvinamL »Jojmene,« zavpije žena vsa v obopu. »zakaj so se motala prevrnili tudi fivfla!« Claude Orval: Prigoda Nenadoma je počilo in vrglo avto v stran. Jean Rivoire je z veščo roko zavrl in okrenil voz. — Kar dve pnevmatiki na treh kilometrih. Dobra je ta... Ko bi bil vsaj kak voz v 'bližini... Zamolklo bobnenje je vstajalo na temnem obzorju, ki so ga preprezali bliski in debele kaplje so slišno udarjale na tla. — Zdaj pa še nevihta! je zagodrnjal Jean Rivoire. Prav nje je bilo še treba! Vse skup naj me piše v uho!... Ko se mu je prva jeza polegla, se je vendar ozrl na okoli, kje bi bilo kako zavetje. Zavihal si je ovratnik dežnega plašča in se naglo odpravil iskat strehe. Tisti mah pa mu je zastal korak; zazdelo se mu je, kakor da mu je iz tuljenja vetra udaril oster krik na uho... Potlej je zaslišal šum naglih stopinj in na cesti se je pojavila razoglava ženska. Planila je proti njemu in vsa zasopla zavpila: — Gospod!... Rešite me, za Boga! Takoj za njo je pritekel neki moški z obrazom, spačenim od besa. Ko je opazil tujca, je zavrl tek: preteči izraz na licu se je umaknil prisiljenemu smehu in počasi je stopil bliže: — Oprostite, gospod!... je rekel v zadregi. Majhen zakonski prepir, je nato dodal s posili sladkim glasom. Pojdi, Germaine! Bleda ko smrt je šla mlada žena opotekaje se ž njim. Jean Rivoire je ravno hotel poseči vmes, ko se je mož obrnil k njemu. — Ne zamerite, gospod, zaradi bedastega prepira bi bil skoro pozabil na najosnovnejša pravila vljudnosti. Ploha bo, a do prve vasi imate tri kilometre. Ali vas smem povabiti pod streho? — Prosim, zelo rad se vam odzovem Dve pnevmatiki sta mi šli k vragu in ko ste prišli, sem ravno gledal, kje bi našel zavetja. — Na razpolago sem vam. Izvolite iti z menoj in počakati, da dež poneha. — Hvala vam. Dovolite: ime mi je Jean Rivoire. — Frederic Maret, moja žena Germaine. Draga, steči naprej in naroči Pierru, da zaneti v kaminu. Vila je bila skrita za gostim drevjem. Ko sta bila moža v topli gostinski sobi pri veselo prasketajočem kaminu, se je dež ulil z vso silo. Toda Jean je zaman stregel z očmi po mladi ženi. — Poslal sem po vaš. avto, je dejal Frederic Maret. Poleg hiše imam garažo za svoj voz; tam boste lahko popravili pnevmatike. — Ce je tako..., je menil Jean Rivoire in vstal. — Ostanite, gospod! Ce vam moia gostoljubnost ni neprijetna, vas prosim, da ostanete moj gost, dokler se nevihta ne izlije. Zmračilo se je že. dež pa še zmerom ni hotel pojenjati. Lilo je kot iz škafa, vmes pa se je bliskalo, da je vid jemalo. Čeprav se je branil, je -moral Jean Rivoire vendar ostati pri večerji. Frederic je bil videti dobrovoljen in vesel, a Jean se ni mogel ubraniti čudne tesnobe. ki je ležala v zraku. Njegove oči so se ves čas upirale v obraz mlade žene, ki je jasno razodeval bolest in strah; usmiljenje s siroto se je v njem borilo z mržnjo do tirana. Domačin ga je že zgodaj odvel v sobo, ki mu je bila dodeljena za prenočišče, in mu voščil lahko noč. Mlademu možu se ni dalo spati; v enoličnem udarjanju deževnih kapelj na okna je premišljeval o nocojšnji prigodi. Tedaj-ci pa je začul šum plahih korakov in takoj nato tiho trkanje. Jean je planil k vratom in prestregel Germaino v roke. Neizrekljiva groza se je razodevala na licu mlade žene.« — Rešite me, gospod!... Nič več ne vzdržim pri tej pošasti!... Njene objokane oči so se proseče uprle vanj. — Kaj naj storim za vas, gospa? — Odvedite me od tod... takoj! — Ali, gospa... — Vaš avto je v garaži... — Vem, ali pokvarjen je. — Popravili ga boste. Prosim vas, rešite me! Pojdite z menoj, pokažem vam, kod morate iti. Samo tiho! Ko je bilo vse v redu, sta potisnila voz na cesto in Jean Rivoire je sedel k vodilu. — Brž, brž... Luč vidim v hiši; zbudil se je. Moj Bog, samo da naju ne bi zasledoval! Jean je pognal, motor in spustil avto v tek. — Bože, je že za nama! je tisti mah kriknila njegova spremljevalka. Luč... Ali jo vidite tam med drevesi? Oh, bliža se nama!... S stisnjenimi zobmi je Jean divje pritisnil na pedal in nagnal avto na največjo brzino. Ognjeni žarnici obeli žarometov sta rezali temo in belo raz- svetljena cesta se je z vso maglico izgubljala pod voz. — Ustavite! je tisti mah zavpila mlada žena. Avto je obstal ob pločniku. Pred njima se je vzpenjalo temno pročelje majhne železniške postaje in na njem razsvetljena številčnica ure. — Štirideset minut čez polnoč, je olajšano dahnila Germaine, še pridem na vlak! Vi se odpeljete kar z avtom; če vas dobi samega, se vam ne more nič zgoditi. — V tem lahnem spalnem plašču vendar ne pojdete na pot! Evo vam mojega dežnega plašča. Germaine Maretova se je z mrzlično naglico ogrnila. — Pojdite v hotel, jutri pa se oglasite pri meni, je hlastno rekel Jean. Evo moje posetnice. Čakal vas bom ves dan Brž, avto se že bliža... Podvizajte se za listek! Nenadoma mu je nekaj šinilo n misel. Potegnil je iz žepa listnico :r. vzel iz nje nekaj bankovcev. — Vzemite! Za pot!... Brž!... Ne izgubite posetnice! Do svidenja jutri! Jean Rivoire je planil v avto in pognal. Oni ga ni dohitel; brez neprilik je privozil v Pariz, vso pot spremljan po sliki dražestnega obrazka mlade Germaine Maretove. ★ Dva dni nato je šel Jean Rivoire v klub. Zamišljen je stopil v pušiinico in se spustil v naslanjač. Nje, ki jo je bil rešil, ni bil več videl. Oseminštirideset ur je bil čakal zaman; ob slehernem šumu jer planil pokoncu, kadarkoli je začul pred hišo brnenje motorja, je skočil k oknu. Kaj se je bilo zgodilo z njo?... Od same tesnobe in skrbi se je bil odpeljal na kraj svoje prigode. Toda sluga mu je dejal, da ni nikogar v vili. Jean Rivoire si je mehanično prižgal cigareto in pustil, da mu je ugasnila. Ves zatopljen v razmišljanje ni opazil, da so ga neslišno obstopili njegovi klubski tovariši. Zdajci pa se je zdrznil; novodošleci so mu v zboru zapeli: — Kako gre kaj Germaini? Mladi mož je razširil oči in jih neumno pogledal. Pušiinico je napolnil glasen grohot. — Koliko si dal naši Germaini? je vprašal nekdo. Isto vprašanje so mu zadali vsi po vrsti. Naposled se je Jean Rivoire zavedel. Se vedno ne razumevajoč, kaj naj vse to pomeni, je povedal vsoto. — Gospoda, je vzkliknil eden izmed mladih mož, naš tovariš Jean je bil najradodarnejši med vsemi... Njemu se spodobi častno mesto. Obča veselost se je po teh besedah še povečala. Nesrečnež ni razumel ničesar. Ko se je smeh polegel, so mu pojasnili. Tedaj je Jean osupel doznal, kako sta bila zakonca Maretova sklenila, rešiti draginjsko vprašanje. Vsakemu tujcu, ki se jima je videl denaren, sta zaigrala komedijo in ga na ta ali oni način zvabila v vilo, nakar ie vselej pred železniško postajico dozdevno zasledovani uslužni kavalir izročil nekaj bankovcev nesrečni ženi, ki ie bila v nočni halji pobegnila brutalnemu in despotskemu možu. — Da boš vedel, je rekel eden izmed tovarišev in se sklonil k skrušenemu Jeanu Rivoiru, jaz sem bil prva njena žrtev, prekleto! Toda nisem hotel ostati sam in zato sem napotil našega tovariša Louisa na cesto, kjer mu je bila pripravljena past. Potem je enako sto- ril on in tako smo vsi prišli na vrsto kot zaščitniki lepe Germaine. Vrsto si zaključil ti, najodličneje si jo zaključil, zakaj tebe je prigoda največ stala!... Jeanu Rivoiru je v duhu ostala podoba zalega obraza in nekaj nelepega ga je drobno zbodlo v srce, ko je pomislil, da ie morda res njega največ stala ta prigoda. Prepovedano smejanje Prodajalec se mora svoj živi dan smehljati. Vendar so neke vrste nasmena prepovedane. Ameriški fiskus jih je opredeiil takole: 1. turobni smehljaj, kadar odjemalec želi pogledati cenejše olago, nego so mu ga pokazali; 2. zbadljiv, sarkastičen usmev, kadar odjemalec pokaže, da sam najbolje ve in zna, česa potrebuje: 3. hudomušen nasmešek ,ako kupovalka reče, da si hoče nabaviti kaj poceni za svojo služkinjo: 4. bedasto in brezpomembno, venomer isto. prazno in puhlo režanje prodajalca, ki se ima za imenitnega, če se neprenehoma škre-bi in zobe kaže: 5. porogljiva nasmeška, s katero si prodajnik namežikne s kakim uslužbencem ,ako se kupec ne more odločiti. „ZlVliJEflJE Ifl SVET" EDINA SLOVENSKA TEDENSKA REVIJA ki daje na leto dve knjigi, vsako po več kot 700 strani ilustriranega štiva nairaznovrstnejše vsebine, končuje peto knjigo in vabi pred začetkom šeste knjige vse one ukaželjne Slovence, ki še niso naročeni jianj, da pristopijo v krog njegovih tisočerih in tisočerih naročnikov, kajti čim višja bo naklaaa, tem boljši in cenejši bo časopis. Naročnina je neznatna: Za 40 Din nad 700 strani poučnega in zabavnega štiva s par sto slikami in lepimi umetniškimi prilogami je naravnost malenkost. Naročnina se lahko plačuje tudi četrtletno 20 Din in mesečno 8 Din. Uprava in uredništvo »Življenja in sveta« Ljubljana, Knafljeva ul. S. Prihodnja številka Življenja in sveta« bo vsebovala med drugim: Poslednji ostanki hajdukov in hajduštva. — Ali žuželke čutijo bolečino? — Najtemnejši iasi medicine. — Polet skozi stratosfero. — Dežela »onkraj zemeljske oble«. — Kakšna je pomlad na severu. — Pisa va, značaj jn otrok. Številki, ki bo bogato ilustrirana, bo priložena kakor običajno lepa umetniška priloga. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 a^/9 ) | v da se mu posije tf^tifot* MOČA po pote naslov aH GaGo drugo informacijo ticoco se matih oglasov naj priloži v s&namGah a sicer ne ho prejel odgovorat « Z^Mmt CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja tet oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. HZiPUL Učenca c primemo šolsko izobrazbo in ob 1 a a t n i oskrbi sprejmem takoj v manu-fakt-umo trgovino v Ljubljani. Ponudbe pod značko »Poštenost« na oglasni oddelek »Jutra.. 22462 Šiviljo pletenin prvovrstno sprejmem takoj v stalno službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6 33375 Trg. učenca e primerno šolsko izobrazbo, s hrano in stanovanjem v hiši sprejme modna trgovina Anton Paš, Maribor, Slovenska ul. 4. 22177 Hišnika ta enonadstr. hišo iščem. Prednost imajo mehaniki ir šoferji. Informacije na Tržaški cesti S. 22388 Spretno šiviljo pletenin in izurjeno pletiljo eprejmem za stalno. Naslov t oelasnem oddelku Jutra. 22129 Učenko dobro računarico. veliko in močno sprejmem v trgovino z mešanim blagom. — Hrana in stanovanje v hiši M. Pokovec, Ribnica, Dolenjsko. 22356 Vajenca ■ predpisano meščansko Joteko izobrazbo in popolno oskrbo pri starših v Ljubljani sprejme tvrdka M. Teršan. Ljubljana, Kongresni trg 14. 22468 Pletiljo dobro, sprejmem taikoj. — CHka Zrtuš, Kamnik. 22632 Žagarja u, polnojarmenik, ki se razume na bruienje kakor tudi mal popravila in na dhobelni stroj (Hobelma-aehine) »prej" mem takoj. Pismene ponudbe pod »Za-na podružnico »Jutru, Maribor. 097 2 tapetnika izurjena delavca za stalno sprejme Rudolf Sever, Ma-njin trg g. 23195 Hišnika dobrega vrtnarja, najraje vpokojenca brez otrok sprejmem. Cesta na Rožnik št. 19. 22206 Kletar zanesljiv, trezen in pošten, ki je popolnoma zmožen opravljati vsa kletarsika dela, dobi takoj službo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Veletrgovina vina«. 22224 Sodar samostojen in dobro izurjen, pošten in trezen, dobi službo proti dobri plači za tukajšnjo veletrgovino z žganjem in vinom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 22225 Vzgojiteljico s prakso, zmožno popolnoma slovenskega, nemškega jezika in po možnosti klavirja, išče trgovec na deželi k svojim trem 4—10 let starim otrokom. — Ponudbe z navedbo prejšnjega službovanja in svojih zahtev na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »R. T. otroci«. 32561 Dve učenki za strojno pletenje sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 22606 Potnike zanesljive in poštene zastopnike ter agente sprejme proti dobri proviziji tvornica pijač. — Ponudbe pod »Zanesljiv 28« na ogl. oddelek »Jutra«. 22602 SUtikisai Žagar samski, vojaščine prost, tudi dober gateriet, želi službe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Žagar«. 22379 Kot hišnica gre starejša, pridna in poltena, £ enaka, vajen« vseh Mhili del in ki govori slovensko in nemško. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Delovna in zanesljiva«. 22024 Trg. pomočnik mešane stroke, vojaščine prost, dober prodajalec, želi službe. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobra moč 58«. 22458 Šofer strojni ključavnič%r. želi premeniti mesto, je samostojen v popravilih, trezen zanesljiv vozač in vojaščine prost, želi enega ali drugega mesta. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 22347 Mesto hišnika išče mlad zakonski par brez otrok. Zena bi pomagala v hiši delati. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 22564 Šofer zmožen tudi popravil, ki bi ob prostem času opravljal tudi druga dela, želi službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22562 Zobotehnica išče primernega nameščenja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Začetnica 444« 22623 Numerator nov, se ceno proda. Ogleda se: Pisarna Panholzer, Pražakova ulica. 22629 Brivnica v centrumu mesta se ugodno proda. Redk^ priložnost! Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 22644 Kolo se proda za 600 Din. Po-izve se: Leopold Sedej, Tabor št. 6. II. nadstropje desno. 22644 SEgggMI Gramofon Columbia z49 ploščami prodam ali zamenjam za radio. Avgust Jemeršič, Slovenska Bistrica. 22522 Poltovorni avto tipe 505, dobro ohranjen prodam ali tudi zamenjam za motorno kolo. Istotam je naprodaj dobro ohranjen klavir poceni. Vprašati Rožna dolina, Cesta X, št. 4. Kau-čič. 22548 Motorno kolo s socius sedežem imajo prednost — vzamem s 1. julijem za svoj 14dnevni dopust v Sloveniji v najem. Ogled 29.-30. junija. Reference o meni dobite v zdravilišču Golniku na Gorenjskem. Ponudbe pod dr. Fiiret na ogl. oddelek Jutra. 22464 Fina šivilja za obleke in perilo gre na dom po Din 25.—. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »urna«. 22504 Modistovka želi mesta za takoj v Ljubljani ali izven Ljubljane. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra« 22625 Lokal primeren za trgovino, s stanovanjem takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22419 Dva lokala s skladiščem na Krakovskem nasipu oddam s 1. avgustom. Pojasnila daje Navinšek, šelenhurgova ul. št. 1. 22284 Jesenove hlode Zidarski vrvi dve močni, in več novih oken prodam. J. Predovič. Ljubljana, Poljanska c. 73. 22503 Rabljeno peč in štedilnik prodam. Naslov v oglasnem oddetku Jutra. 22473 Poravnalnik (Abrichtmaechine), dva mizarska skobelnlka. en motor 3 HP in drugo prodam ali posodim. M. Walen6ak (Sedovnik), Podjrmska 19 Ljubljana VTI. Fotoaparat 9X12. se zelo ugodno proda. Naslov v oglas. odd. »Jubra«. 22613 od 2 m in 25 cm naprej kupim. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra pod »Jesen«. 22556 'iST^ Trgovska hiša v Kamniku na Glavnem trgu je naprodaj. Ponudbe pod »Trgoroka hiša« na 1. oddel ogl. Hek Jutra. 22506 Hišo z vrtom, vinsko kletjo, vinogradom in gozdom prodam za 36.000 Din. Informacije Begovič — Krško. 23464 Hišo na lepem kraju v Moravčah, pripravno za obrtnika ali upokojenca, ugodno prodam. Blaž Križanec. Zagorje. 22518 V Gostilno iščem v najem ali na račun na prometnem kraju. Posedujem osebno pravico. Ponudbe na naslov: Lacko Vuk, gost., Lemberg. pošta Potplat. 22246 Trgovino s specerijo in mešanim blagom. lep, velik lokal pri cesti, oddam v najem. Zaloga ee lahko prevzame. Vprašati pri J. Platzer, Zepovci št. 42 pri Apačah. 22420 Gostilno, trgovino ali mesarijo dobro idoEo vzame v najem zatoiKki par brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23R09 Stanovanje 6 sob, kopalnice, pralnice in pritiklin, v centru mesta oddam s 1. avgustom. Informacije na Tržaški cesti 8. 22386 Stanovanje 2, ozir. 3 sob. kopalnice, pralnice in pritiklin, v centru mesta oddam s 1. av-iistom — Informacije na cesti 8. 22387 gustom Tržaški Stanovanje 2 sob, predsobe, kuhinje z vsemi pritiklinami in souporabo kopalnice oddam s 1 avgustom v novi hiši. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 22357 Stanovanje 2 sobi, kuhinja in pritiklin se odda s 1. avgustom mirni stranki. Naslov v oglas, oddel. »Jutra«. 22615 Eno — dvosobno stanovanje s pritiklinami želim v mestu. Vselitev julij ali avgust. Ponudbe pod »Učiteljica« na oglas, oddel. »Jutra«. ' 22636 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin oddam s 1. julijem. Naslov nove oglasni oddelek Jutra. 22531 LUlL Katera dobra mati vzame ra svojega 3 leta starega pridnega fantka. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 22455 Prazno sobo lepo. oddam na Miklošičevi cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22459 Opremljeno sobico takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22408 Sobo lepo, s posebnim vhodom, v centru, za 1 ali 2 gospoda, oddam. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 22559 Stanovanje dvo ali trisobno in vse pritikline oddam za julij. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 22547 Stanovanje sobe in kuhinje želim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Stanovanje«. 22558 Psica nemška ovčarka, dobra varuhinja poceni naprodaj v hotelu »Belevue«. 22463 Reks zajce 2 para eno leto starih, 2 para 10 tednov starih, oddam radi pomanjkanja prostora po znižani ceni. Kurnik, Maribor, Dušanova ulica 6. 22322 Pletilni stroj št. 10/36 prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22374 Elektromotor 300 voltov, ca. 4 konjske sile. kupimo takoj Vidmar — Pred škofije 19 22405 Bencin-motor dobro ohranjen, 4-5 k. s. z vozom ali brez, kupim. Ponudbe pod »Motomlatil-nica« na oglasni oddelek Jutra. 22514 Sob* Sobo l<*pa. « prostim vhodom v sredini mesta se takoj odda. Naflov v oglas. odd. »Jutra«. 22630 Sobico snažno oddam gospodu ali gospodični. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22616 Lovskega psa dobro dresiranega, 2 — 3 leta starega, po možnosti nemškega kratkodlakega prepeličarja. kupim' Ponudbe poslati na naslov: Dr. Praunsberger, Križev-ci, Hrvatska. 22628 Gospodična bi 6e rada seznanila z damo, ki potuje koncem tega meseca v Južno Srbijo proti Skoplju v svrho potovanja. Samo resne in neanr.;mne dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Prijaznost«. 22638 otroške nogavice lilGOM Na#x>l?še, naftrajnejše, zato 13 najcenejše! Lokal 2 sobi za pisarno ali fotografski atelje se odda na' Miklošičevi testi. Ponudbe pod »1. julij — lokal« na ogla=. odd -Jutra«. 22635 Bno najbolj skritih ljubezenskih dram naše vasi opisuje povest Martin Brbek Spisa! Ivan Podržaj Lepo opremljeno knjigo je izdala založba »Luč« v Ljubljani. Številka čekovnega računa 15.209. Knjiga stane po pošti Din 21 ter se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani in Mariboru in po vseh knjigarnah. Zahtevajte brezplačen prospekt in položnico pri založbi »Luč« v Ljubljani, poštni predal V. Mesnico dobro uneljano v industrijskem kraju oddam takoj. Pismene ponudbe na oglas, oddelek Jutra pod »mesarija«. 22-525 Strešna opeka patent BOHN, VINKOVCI, zastopnik: ,,MATERIJALi" dr. z o. z., Ljubljana. Dunajska cesta št. 36 Telefon 347-1« Ksilolitni tlak polaga „MATERIJAL" dr. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. h