ČASOPIS S PODOBAMIZA  SLOVENSKO MLADINO.
Štev. 10.           V Ljubljanl 1.  oktobra 1886.         Leto XVI.
Boj na Milvinskem mostu.
(312. leta po  Kristu.)
fogočna reka Tibera,                                Otec njegov Maksimijan,
Ti bži vis6kih Apenfn,                           On sam beži pred njim v Trevfr,
$       Deroča sred širnlh dolfn,                        Da bt napravil zopet mfr,
|    Dežele stare: Lacija!                              Da bil bi z6pet prost Eimljdn.
Kaj tečeš tdko žalostno?                         Tam biva cesar Konštantin,
Kaj te težl tak6 hud6?                           Konštancija mogočni sin.
Oj dobro vem, kaj te težf,                      Da zmagal bi Maks&icija,
Poznam, poznam tvojo bolest:                 Veliko skliče zdaj vojsk6,
Saj tvoj sem stari znanec zvest,              Pridere ž njo v Italijo
Saj znam zakaj tak tiižna si. —            Do mesta skoraj Kuaskega. —
Oj, teci, teci v daljo tja                         Maksencij pride tu naprot'
Naprej do sinjega morja.                        In mu zastavi dalje pot.
Maksčncij, kruti rimski car,                    Zdaj E6nštantin uvidi plah,
Zatfra starodavni Eiin,                            Da on vojakov menj ima;
Ia druge prebivšlce ž njiin                    A veader ne zgubi srca,
Uničiti hče ta vladar.                             Temveč nakrat pozabi strah.
Eimljani zgiibljajo pogum,                      Boga kristjauov na pomoč
Strašno trpi ves Lacijum.                       Zakliče on zaupajoč.
154                                             J
1
Veliko čudo se zgodi:                                čez most naprej pritiskajo,
Na nebu se pokaže križ;                          Da ta pod težo se šibi;              J
nV tem znamnji zmtigo pridobiš"      ¦      Orožje pa šuini, ssvenčf,               I
Na njem zapfsano stojf.                             Strašno se meči bliskajo.                 I
Kot solnce križ le-ta blestf,               .    Poganstvo pokopiijejo,                      1
Kot 6genj mu napis plaratf.                      KrSžanstvo povzdigujejo.                  I
Car in vojaki vsi okrog                             Naenkrat zabobni, zavre! —         '1
Prikazon gledajo atnneč,                          Podern iuost se v Tfbero,         3
Pobožno k B6ga govor^c:                        Pogani v njej ntouijo;               g|
nPoniixgaj dobrotljivi Bog,                         Maksencij sam med njiaii je.
Da zmngamo sovražnika                            Kdor pa iz vode pridts, mefi
Prevzetnega Makseneija."                           Kršcauski ga podrt5 besnef.          "3
1
Pobožni car pa zapove                               Car Konštantia se zmagovit          "^
Zastavo novo stvoriti,                                 Podrt naprej v mogočni Rim,
In v srčdo nje naslikati                            Vojaci zvčsti pa za njim
I)a križ in Jezusa ime.                              Gredo Boga slavit, ijastit. —
Vojak narišo na svoj š<-it                          Kjei- Jupiter poprej Jej stdl,/'
NebeSki križ in njega svit.'                       Zdaj sveti križ stoji svetal — —
J fe-lica aije vsem srŽBdst;                         Oj, šumi, šiirni Tibera,   ...    .     ¦
Zdaj Konštantin povelje da.                     Pogdnstva v<51iki ti gr6b,          -m
Planiti na sovražnika.                              Ki dala si mu ti pokop,             I
Žen6 ga na Milvinski most.                      Le t<$ci daljo do morja! —           I
Strašiin linamft tara se boj,                       Promagano poganstvo jo,               M
Eaz fielo vroč jim teee znOj.                     Kazšivja naj kršoanstvo ae!         J
;                                                                                                            J. B. BogimfM