PRIORITETNE NALOGE MEDICINSKE SESTRE PRI
DIAGNoSTIčNIH PosToPKIH v oNKoLoŠKI
GINEKOLOGUI
Darja Musíč
I. GINEKoLoŠKI PREGLED oNKoLoŠKE BoLNICE
Vsaka ženska moľa takoj po začetku spolnega življenja vsaj enkrat
letno na ginekološki pregled. Prav tako pa je pomembno, đa se
nauči skrbno opazovati dogajanja v svojem telesu, ter đa si
zapisuje v koledarček đneve menstruacije, pa tudi vse posebnosti
in nepravilnosti v nezi z rodili, ki jih opaža med dvema
menstruacijama. Ta koledarček naj ženska vedno prinese s seboj
na ginekološki pregled.
Na ginekološki pregled mora pńti žers]<n tudi 
fizično 
pńpravljena:
- vsaj 24 w pred ginekološkim pregledom si ne sme izpirati
nožnice ďi upoľabiti vaginalete (to onemogoča razpoanavo nekaterih
bolezni, daje napačne rezultate...),
- distalni del črevesa naj bo pÍazen,
- tik pred preiskavo naj ženska nprazni mehur.
Pri ginekološlem pregleúl je 
medbínska sestra vedno prisotna iz treh
razlogov:
- da 
je 
v oporo bolniĄ
- da asistira zdľavniku,
- n iz sodnomedicinskih razlogov
7łt' GINEKoLoŠro PREI'KAVO MEDICIN,KA SE|TRA PRIPRAW:
1. pľiprava okolice:
: 
Preiskovalnx 
mizz,
- osvetlitev,
_ 
poskľbi za intimnost okolja.
26

2. priprava mateńala:
- kovinski spekuli (kljuni. lopatice),
- gumijaste rokavice,
- vazęlina (lahko tudi Xylocain gel),
- lesena ali plastična lopatica za odvzem brisa PAP,
- krtačka (Cltobrush) za odvzem endoceľikalneea brisa,
- objektna stekelca z imenom bolnice,
- tekočina ali razpršilec za fiksiranje brisa (eter. alkohol),
- pripravi dokumentacijo in citološke napotnice za odvzete
diagĺrostične vzotce.
3. pľĺprava bolnice:
- pred ginekološko preiskavo naj gre bolnica na vodo,
- nato naj se sleče do golega in obleče v haljo,
_ 
v času razgovora in 
jemanja 
anamnestičnih podatkov bolnica
sedi,
- pred ginekološko preiskavo ji medicinska Sestra pomaga pń
namestitvi v pravilen ginekološki položaj.
P)TEK GINEKoLaŠrr, 
pnrĺsxevr
l'. Razgovor ' med zdravnÍkom in bolnico prcd ginekološkĺm
pregledom
- bolnica pove zdravniku, zakaj prihaja, kakšne so njene sedanje
težave,
- sledi anamneza o menstruaciji: plvo perilo, đoEina ciklusa,
trajanje krvavitve,
kako močna 
je 
krľavitev' izvenciklične krvavitve,
- anamneza o kontľacepciji,
- anarnneza o nosečnostfü, porodih, splavih,
- prejšnje bolezni: otroške, kľonične,
- prejšnje hospitalizacije in podatki o zdravljenju,
- družinska anaÍnneza.
27

2. Ginekološki pręled
Medicinska sestra bolnici pomaga' da se udobno nąmesti na
preiskovalno mżo: s križem se mora spustiti do roba pľeiskovalne
mize, s pętama se upre v stremena preiskovalne mize' kolena naj
razkreďl in popusti trebušne mišice in mišice medeničnega dna,
tako da so ohlapne.
Zdravnik začne z ginekološkim pregledom, ki sestoji iz petih delov:
a) V prvem delu pľeiskuje zdravnik zunanje spolovilo' z velikimi in
malimi labíji, zunanjim sečnim ustjem in nožničnim vhodom. Nato
preišče mišice medeničnega dna.
b) Sledi preiskava v spekulih, med katero zdľavnik pregleda
nožnico in vrat maternice' Nato vzame bris materničnega vratu
(PAP) in endocervikalni briś.
c) Tretji del obsega oceno maternice' jajcevodov 
in 
jajčnikov. 
To
je t.i. dvoročna preiskava'
d) Sledi ľektalna preiskava'za oceno rektuma, nožniee' Douglasovega
prstana in jajčnikov ter preiskava ingvinalnih lož.
e) Vsak ginekološki pregled naj se zaključi še s pregledom dojk,
vratnih in aksilarnih lož.
3. Razgovor po ginekološki preiskavi
Zdravnik bolnici pove, če je 
našel kakšne nepravilnosti, Če ni
diapoza 
jasna, 
so potĺebne nađaljnje preiskave (ultrazvok in
druge). Pređpiše zdravila, pove bolnici, kako učinkujejo, kako jih
uporablja, pove, če je potrebno še kakšno dodatno zdravljenje...
Razgovor po . preiskavi da bolnici tudi priložnost za dodatna
vprašanja, na 'katera 
ji zdravnik odgovarja' modicinska sestra pa
še dodatno pojasni, če česa ni razumela
Če 
je potrebna opeľacija, naj zdravnik bolnici pojasni, zakaj se je
zanjo odločil, kaj bo operacijä 'razrešila, kaKen bo obseg opeľacije'
28

katere komplikacije lahko nastanejo po operaciji, ali bo potrebno
še kakšno dodatno zdľavljenje po operaciji, ali bo še možna
zanositev, kako bo operacija vplivala na ävljenski slog bolnice...
Če operacija ni urgentna, medicinska sestra v "knjigo čakajočih
bolnikov" vpiše osebne podatke bolnice, številko popisa, diagnozo
in ime operaterja ter bolnici pove, da bo za sprejem v bolnišnico
klicana s telegramom' Pove ji tudi, kaj naj vzame takÍat s seboj
(zdravstveno ukaaĺią, lzkaznicn o zdravstvenem zavaľovanju,
napotnico, potrdilo o potnih stroških, toaletni pribor, haljo, copate,
spalno srajco) in jo opozori, naj wedne predmete (nakit, večje
vsote denarja, kreditne karÍice) raje pusti doma.
Ko bolnica zapušča ordinacijo, naj ima občutek' da lahko zanpa
zdľavniku in da 
ji ustanova, v katero je prišla, zagotavlja najboljše
možno zdravljenje'
n. PRIPRAVA oNKoLoŠKIH BoLNIC zA GINEKoLoŠKE
OPERATTVIIE POSEGE
SPREIEM BOLNICE
Bolnico spĘme oddelčna medicinska sestra.
Priońtetne naloge medicinske sestre ob sprejemu bolnice na kiĺurški
oddelek so:
_ 
medicinska seŠtra se bolnici predstavi in 
jo 
v uvodu vpraša za
osebne podatke in zakaj pľihaja,
- bolnica medicinski sestń izroči kartonček za spľejem, telegram
ter zdravstveno izkaznico,
_ 
na temperaturni list medicinska sestra napiše osebne poáatke,
bolnim stehta, izmeri njeno r'išino' izmeri pulz in krvni pritisk,
vpraša jo, če je alergična .na kakšna zdravila, hrano, predmete'..,
ali uživa dietno hrano, katera stalna zdravila jemlje, 
ali ima
kakšno kĺonično bolezen'
29

- v nadaljevanju vzame tudi sestrsko anamnezo, ki se nanaša na
sposobnost bolnice za opľavljanje vsakodnevnih aktivnosti:
prehranjevanje, oblačenje, skrb za osebno higieno, izločanje,
komuniciľanje, sposobnost gibanja.'.
_ 
nato naj se bolnica sleče, medicinska sestra pa popiše njeno
obleko. Ko se bolnica stušira in se preobleče v spalno srajco, haljo
in copate, jo 
medicinska sestra seznani s tem, v katero sobo bo
name'ščena. Popelje 
jo po oddelkp in jo seznani s pĺostori, ki 
jih
upoľabljajo bolnice, in prostori, ki so namenjgni 
izkłučno osebju.
Pove ji, kdo bo njen sobni zdravnik, kdo 
je glavna oddelčna sestra,
kakšen 
je 
hišni ľed. Povemo 
ji 
na koga se lahko obrne, če ima
kakšno prošnjo oziĺoma pripombo' Ko 
jo pripelje v sobo, 
jo
predstavi ostalim bolnicam in ji pokaže njeno posteljo, omarico in
preveri, če zvonec dela.
- Ker 
je 
bolnica prvi dan še raztresena, se boji, 
je prizadeta zatađi
hospitalizacije, ker 
je ločena od domačega okolja, moramo biti z
njo uvidevni in pńjazni ter ji pomagati prebroditi začetno stisko.
1. ÁBRAZIIA
se lahko uporablja kot:
a) terapevtska metoda npr. pri hormonski neuravnovešenosti, ki
povzro8a čezmerno rusi mát".nične sluznice; za dokončanje
nepopolnega splava...
b) diapostična meloda npt za odkrivanje räka telesa maternice
Abrazija 
je kirurški 
Foseg, 
ki se lahko opľavi ambulantno in tľaja
ponavadi 15 minut. Foseg opravi kirurg-ginekolog v ľahli splošni
ďi spinalni anesteziji. Za poseg mora biti bolnica te'šča' Ginekološkega
bľitja večina operaterjev ne zahteva več.
Poseg poteka v dveh delih:
- dilaiacija 
je postopno šĘenje kanala rnaterničnega vratu 's
Hegarjevimi palčkami,
. 
kiretaža 
je izpraskanje mateľnične sluznice s pomočjo kiĺete.
30

S tem posegom dobljeni diagnostični material (abradat) pošljemo
na histološko preiskavo. Po posegu dobi bohrca, čę tako odredi
kiľurg, uterotonik za hitrejše krčenje maternice in sterilno predlogo.
Po končanem posegu bolnico odpeljemo v sobo za odležanje pod
nadzorom (ľecovery).
Medicinska sestra bolnici po abraziji menja sterilne predloge. Po
naročilu zdravnika ji lajša bolečine z analgetiki in meri vitalne
funkcije (puls, klľ. tlak, telesno temperaturo).
Po posegu mora bolnica ostati hospitalizirana še vsaj 6 ur in še 24
ur ne sme voziti motornega vozila. Po dveh dneh lahko prične z
delom.
Na kontrolni pregled jo naročimo čez nekaj đni,. da se z zdravnikom
pogovori o histoloških izvidih in nadaljnjem zdravljenju.
2, IIIPAROSKOPITA
Lahko se uporablja kot:
a) diapostična metoda, npr. pred večjimi operacijami,' za oceno
učinka zdravljenja (second-look laparoskopija).
b) terapevtska metoda, npÍ. ?a razreševanje zarastliń, pri zdravljenju
neplodnosti...
Laparoskopija je 
kirurški poseg, ki se lahko opravi ambulantno
(npr. če gre za laparoskopskg tigaturo jajcevodov), 
v večini primerov
pa hospitalno' Poseg opravi kirurg-ginekolog v splošni ali spinalni
anesteziji. Ob robu popka naredi operater dober cm dolg rez,
skozenj potísne Veressovo 
'glo 
in počasi vpihuje ogljikov díoksid v
trebušno votlino (1_5 litrov in več). S tem doseže, 'da se odmakne
sprednja trebušna stena in omogoči, da postanejo maternica in
parametriji jasno 
vidni. Skozi troakarje različnih velikosti uvaja
optična pomagďą ki imajo na koncu hladno luĘ in druge instrumente,
npÍ, za odvzem vzoÍca tkiva, za histološko preiskavo, proste
tekočine (ascites) za citološko preiskavo' Ko 
je 
operacija končana,
iztisne operater plin iz trebušne votline, izvleče laparoskop ter
spne incizijo s kovinsko sponko ali šivom.
37

PRI PRAVA BOLNICE NA l-ĄPÁRosKoPIJo
a) diagnostične preiskave in pregledi pred posegom:
_ 
hematološke in biokemične preiskave kĺvi,
- preiskave uńna,
- slikanje pljuč in srca,
- snemanje EKG,
- merjenje vitalnih funkcij: pulz, krvni tlak, telesna temperatura.
merjenje diureze,
_ 
ginekološki pregled,
- pregled anestezista,
b) fizična in psihična priprava bolnice na poseg zahteva teamsko
delo:
- KIRURG-GINEKOLOG pove bolnici, zakaj je poseg potreben,
seznani bolnico z obsegom ter potekom in komplikacijami, ki
lahko nastopijo med operacijo in po njej. Operater da medicinski
sestń navodila glede predoperativnega čiščenja prebavnega trakta.
- tsoLNICA naj đva dni pred operacijo uživa hrano brez celuloze,
dan pred operacijo pa samo pije' Uživati sme poljubne negazirane
napitke: kavo, sok, čaj, vodo, čisto kostno juho, kompot. V
dopoldanskem času naj dobi Coloclens sirup' Sledi higienizacija.
Zvečer naj se bolnica oprha, opravi toaleto popka, odstrani ličila,
nakit in se obleče v svežo spalno srajco' Nepokľetni bolnici
naĺedimo posteljno kopel, ustno nego in anogenitalno nego.
Bolnica mora potem, ko je bila seznanjena z operacijo, s podpisom
potrditi, da se strinja s posegom. Ce 
je potrebno, vzame bolnica
zvęčľlt uspavalo.
- FIZIOTERAPEVT nauči bolnim dihalnih vaj.
_ 
ANESTEZ|0LOG vzame usmerjeno anarnnezo o prejšnjih
operacijah in anestezijah, klinično pľegleda bolnico, pregleda izvide
opravljenih preiskav in bolnico seznani z vrsto anestezije, ki 
jo 
bo
dobila.
3Ż

Nato napiše premediakcijo. hepaľinsko in antibiotično zaščito ter
uspavalo, ki ga bolnica dobi na večer pred posegom.
_ 
MEDICINSKA SESTRA da bolniđ navodila glede dietne prehrane
pred opeľacijo. opozori 
jo, 
da po po|noči ne sme ničesar več
zalźiti. Da 
ji 
odvajalo ter navodila glede osebne higiene' Bolnico
obrije od popka do simfze, če je 
to potrebno, n razkuži operativno
polje. Bolnico pomiri in ji pomaga premagati skľb pred posegom.
Medicinska sestľa zbere vse izvide preiskav in uľedi dokumentacijo
bolnice. Ta dan naj bolnico obišče tudi anestezijska sestra 
, 
ki bo
sprejela bolnico pri prihodu v operacijski blok.
c) Priprava na dan operacije
Bolnica zjutraj opravi ustno nego' odstrani zobno protezo, leče rn
očala. Pred posegom izptazni mehur. Medicinska sestra izmeri
vitalne funkcije in kakršnekoli spremembe 
javi 
operaterju. Preveri,
če je bolnica s podpisom potrdila, da se strinja z operacijo, in se
prepriča, da 
je tešča, preveľi uspešnost higienizacije. Nato da
bolnici premedikacijo, heparinsko zaščito in ji povije noge z elastičnim
povojem od konice prstov preko pete do dimelj. Po prejeti
premedikaciji bolnica ne sme več vstajati'
Tako pripravljeno bolnico s postelo premestimo v prostor za
anestezijsko predpripravo in jo skupaj z njeno dokumentacijo
predamo anestezijskí sestri.
d) Postoperativna nega
Po končanem posegu bolnim ođpeljejo v sobo s kontroliranim
nadzorom (recovery), kjer ostane toliko časa, dokler se popolnoma
ne prebudi in dokler se vitalne funkcije ne stabiliziĺajo. Če 
je
potrebno, anesteziolog određi infuzijo in analgetike' Kadar je med
posegom naľejena razbremenilna drenaža ascitesą zapiše medicinska
sestra izgube tekočin po abdominalnem dľenu za oceno bi]ance
tekočin v telesu.
Nato je 
bolnica pľemeščena na oddelek. Tudi na oddelku 
je
potreben intenziven nadzor nad stanjem bolnice: merjenje vitalnih
33

fullkcĺj. dodajanje ĺnfuzij, zrnalgetikov, preverjanje. će ż vbodnih
mest bolnica ne krvavi. Dokler se bolnica popolnoma ne zbudi, naj
ne \'staja. Priporočljivo 
je, da na dan posega poćiva ín predno
vstane. povije noge. 6 ur po posegu naj uživa samo tekočine, nato
pa še nekaj dni hrano brez celuloze.
Ko se bolnica popolnoma prebudi, jo obišče tudi operater iĺl ji
pove. kako 
je poseg potekal, in če so bili odvzeti med posegom
vzorci za citološko ali histološko preiskavo.
V naši ustanovi ostane bolnica po laparoskopiji hospitalizirana Še
2 do 3 dni. Čez 10 do 14 dni naročimo bolnico na kontrolni
pregled, da 
ji 
zdravnik odstrani šive, se pogovori z njo o citoloških
ali histoloških izvidih in o morebitni nadaljnji terapiji. V tem času
bolnica ni zmožna dela.
3. WLVEKTOMITA
obstajajo številne tehnike radikalnih operacij zunanjega spolovila.
Operater odstrani spolovilo po zunanjem robu velikih sramnih
ustnic skupaj s podkožjem, kavernoznimi mišĺcami, žlezami in
klitorisom. Notľanji rob reza 
je 
ob vhodu v nožnico in nad
sečnico, tako da ostaneta odprtini v nožnico iĺl sečnico ohranjeni'
Odstranijo se vse ingvinalne bezgavke in bezgavke ob femoralnih
žilah v rnedenici. Podkožje se dreniĺa' rano zašije' Pń operaciji
odstranjeno tkivo se v celoti pošlje na histološko preiskavo.
PRIPRAVA BOLNICE NA VULVEKTOMIJO
1. Diagnostične pr,eiskáve in pľęIedi
- hemataološke, biokemične preiskave lcľvi, določitev kĺvne skupine,
- preiskave urina,
. 
EKG,
- slikanje pljuč in srca,
_ 
klinični in ginekološki pregled,
- pregJed anesteziologa,
_ 
renogĺafija, limfografija (če je potrebno)
- UZ, citološka punkcija (pri sumJjivo povečanlh bezgavkah).
34

2. Fĺzična in psihična pľiprava bolnice na opeľacijo
- OPERATER pove bolnici, zakaj je poseg potreben, kakšna bo
operacija, seznani bolnico z možnimi zapleti med operacijo in po
njej. Medicinski sestri da navodila glede čiščenja prebavil in kĺitja
operativnega polja.
- BOLNICA dan pred operacijo uživa poljubne negazĺĺane napitke.
V dopoldanskem času dobi Coloclans sirup, nleče.ĺ pa po potrebi
še odvajalno svečko'
Sledi higienizacija: bolnica se oprha, umije lasišče; opravi toaleto
nohtov, odstrani ličila, nakit in se obleče v svežo spalno srajco'
Bolnica potem, ko 
je 
bila seznanjena s posegom, s podpisom
potrdi, da se strinja z operacijo. Zvečer vzame bolnica uspavalo.
Ko bolnica leže v posteljo, si globoko v nožnico apliciĺa vaginaleto
(npr. Gynodaktarin) za preprečevanje okužbe operacijske rane s
sekretom lz noźnicľ'.
- FIZIOTERAPEVT nauči bolnico dihalnih vaj, pravilnega
izkašljevanja, obračanja in vstajanja Ł postelje.
- ANESTEZIOLOG bolnico pregleda in 
Ęrašą 
naroči premedikacijo,
antibiotično in heparinsko zaščito, kń oz. knĺne derivate. Ce 
je
potrebno, naroči dodatne preiskave in bolnici ruzloži potek anestezije'
Bolnim obišče tudi anestezijska sestra, ki bo bolnim naslednji dan
prevzela ob prihodu v operacijski blok.
- MEDICINSKA SESTRA da bolnici navodila glede prehrane,
odvajal, osebne higiene in proti potrdilu deponira vrednosti, ki 
jih
ima bolnica pri sebi.
Bolnici ' da sveže osebno in posteljno perilo. Bolnico ginekološko
obľije in 
ji pove, kdaj' kako in zakaj si mora aplicirati vaginaleto'
Pomaga ji premagati skrb pľed posegom, meri ji 
vitalne funkcije'
Zbere rse izvide preiskav in uľedi njeno dokumentacijo.
35

3. Priprava na dan operacije
Zjutraj bolnica opravi ustno nego, odstrani zobno protezo, leče,
očala, slušni aparut... Nato izprazni mehuľ. Medicinska sestra 
ji
izmeri vitalne funkđje, prepriča se, če je tešča in kakršnekoli
spremembe 
javi operaterju. Pľeveń, če je bolnica s podpisom
potrdila, da se strinja z operacijo. Preveri uspešnost higienizacije.
Bolnici da premedikacijo, hepańnsko zaščito in 
ji povije noge z
elastičnimi povoji. Bolnico opozori, da od tega trenutka naprej ne
sme več vstajati. Nato 
jo premesti s posteĘo v operacijski blok,
kjer 
jo skupaj z njeno dokumentacijo pľeda anestezijski sestri'
4. Postoperativna nega bolnice po vulvektomiji
Po wlvektomiji 
je 
bolnica obiĘno 3 do'7 dni hospitaliziĺana na
oddelku za intenzivno nego. V tem času medicinske sestre poostreno
nadzorujejo: stanje zavesti, pogosteje meńjo ütalne funkcije, diurezo,
bilanco tekočin, natančno opazujejo operativno rano in vsebino, ki
priteka po drenih in katetńh. Trajni urinski kateter ima bolnica
vstavłen najmanj teden dni oz. dokler ni rana povsem zaceljena in
šivi odstranj eni. 7*Io pomembna je sterilna anogenitalna nega' S
steľilno pńjemalko, tamponi in 1 vo cetaylonom spiĺamo rano
đvakĺat na dan ter po vsaki defekaciji. Bolnici đamo sterilne
predloge. Proti večeru, na dan operacije, bolnica lahko postopoma
po žličkah zavžĄe tekoöno, siceľ pa ima ta dan obĘno parenteralno
prehrano. Drugi dan ima tekočo dieto in po potrebi tudi infuzijo'
Ta dan bolnica že vstaja s povitimi nogami in dobi odvajalo per
os. Nato še nekaj dni uživa dieto brez celuloze.
Bolnici moramo po operaciji omogočiti dovolj poč{tka in mirnega
spanja, skrbeti za njeno dobľo počutje in 
ji pomagati pri soočanju
z novo nastalo situacijo. Po dveh do treh tednih bolnico odpustimo
íz bolnišnice. Takĺat 
ji povemo, naj se izogiba dvigovanju težkih
bremen, opozorimo 
jo na pozne poopeľativne zaplete kot so
stresna inkontinenca in limfni edemi spodnjih udov' PrĘoročamo 
ji
poostreno anogenitďno nego in sedeče kamilične kopeli 1 x
dnevno.
o odpustu obvestimo tudi patronaŽno službo. Bolnici zdravnik
priporoči tritedensko nadaljevanje zdravljenja v zdravilišču in 
jo
36

naroči na prvi kontrolni pregled čez 6 tednov. Nato naj prvo leto
hodi na redne preglede vsake tri mesece, drugo leto vsake štiľi
mesec€' tretje leto pa vsakih 6 mesecev'
4. RADIKALNE ABDOMINALNE OPERACIJE
Pri karcinomu materničĺrega watu je 
najbolj mana rarlikaha operaciją
"novi Wertheim''' Pľi "Novem Wertheimu'' operater odstrani maternico
s parametriji in vezivnim tkivom, zgornji del nožnice, bezgavke v
mali medenici do razcepišča aorte. Odstranjeni zgornji del nožnice
se podaljša s peritonejem v t.i' neovagino.
Manj radikalne so operacije pri raku materničnega telesa, to je
tako imenovana operacija "stari Wertheim".
Najbolj obsežna pa je 
operađja pri karcinomu jajčnikov. 
Pri tej se
ođstranijo vsa rodila, slepič, pečica, če je potrebno, se naľedi
biopsija jeter, 
naredijo.. se citološki brisi kupole diafragme in
Douglasovega prostoľa' Če operater reseciĺa pńzadete dele črevesa,
naredi začasno razbremenilno cekostomo. Povečane bezgavke se
odstrani, ta mesta označi s kovinskimi značkami, kar je pomembno
za pooperativno usmerjeno obsevanje. Na koncu operater trebuh
lzpere, vstaü drene in trebuh v plasteh zašije.
PRIPRAVA BOLNIC NA RADIKALNE ÁBDOMINÁLNE )PERACIIE
l. Diagnostične preiskave ĺn prc3ledi
- hematološke, biokemične preiskave knri, določitev krvne skupine.
_ 
preiskave uńna,
_ 
EKG, slikanje pljuč in srca,
- izotopne preiskave jeter 
in ledvic,
- í.v. urogľafija, irigografija pri sumu na prízadetost debelega
črevesa,
_ 
UZ trebušne votline in retroperitoneja'
- ginekološki in klinični pre-eled'
- pregled internista in anesteziologa.
37

2. I*-izičĺa in psihična priprava bolnic na opeľacijo
- OPERATER seznani bolnico s pređvidenim posegom.
- FIZIOTERAPEVT nauči bolnico gtobokega dihanja' żkašIjevanja,
obračanja v postelji in vstajanja iz postelje.
- ANESTEZIOLOG 
yzame 
usmerjeno anamnezo' bolnico pľeg|eda
in odľedi pľemedikacijo' vrsto anesteáje, količino kÍvi, ki 
jo bo
bolnica dobila med operacijo, odredi vrsto infuzije pred opeľacijo.
Če bo potrebno dďjše paľenteralno hĺanjenje, bolnici uvede centralni
venski kateter.Bolnico obišče tudi anestezijska sestra.
- BOLMCA uživa v času, ko opravlja preiskave, hrano brez
celuloze. Nato se dva do tri dni čisti s Coloclens sirupom in ta čas
uživa tekočo dieto. Če 
je potrebno, dobi Še odvajalno svečko. Dan
pred operacijo ima bolnica parenteralno prehrano. Zvečer bolnico
obrijemo ali odstranimo dlake z depilacijsko kremo - s tem
zrnĄšamo možnost poškodbe kože in infekcije rane z mikroorganizmi.
Sledi prhanje, bolnica Se preobleče v svežo spalno srajco, s
podpisom potrdi, da se stľinja s posęgom, nato dobi uspavalo'
- MEDICINSKA SESTRA da bolnici navodila glede osebne higiene,
dietne prehrane,odvajal, deponiĺa njene osebne stvari, nastavi 
ji
infuzijo, 
jo 
obrije, preveń uspešnost higienske oskľbe, zbere vse
izviđe preiskav in uredi dokumentacijo. Medicinska sestra pomaga
bolnici premagati strah pred posegom iĺ 
ji vliva upanje v uspeh
operacije.
3. Postoperatĺvna nega bolnic po abdominalnih opeľacijah
Bolnico po opeľaciji odpeljemo na intenzivni oddelek, kjer ostane
običajno sedem do deset dni' Ko 
jo namestimo v posteljo, 
ji
izmerimo vitalne funkcije, opazujemo ritem dihanja, nadzorujemo
operativno poĘe in vsebine, ki pńtekajo po drenih in katetrih'
opazujemo stanje zavesti, barvo kože in sluznic. Merimo centralni
venski pńtisk, zapisujemo bi'lanco tękočin in nadomeščamo izgube
tekočin z infuzijami in izgubo krvi s transfrrzijo' Dajemo predpisane
analgetike za stalno vzdrževanje nivoja analgezije. ob sprejemu se
38

dľžimo pravila, da leži operiĺanka na ravni podla$ bľez blazine s
postrani obrnjeno glavo' Pripravimo 
jí tudi ledvičko in staničevino.
Usta 
ji 
vlažimo s kamiličnim čajem, izvajamo ustno nego, nečet
naredimo posteljno kopel.
Ko bolnico sprejmemo na intenzivni oddelek, pregledamo vse
dľene in katetre, 
jih označimo' ustrezno pritrdimo, pregledamo, če
tesnijo, obnovimo vakuuĺq zamenjamo zbirne vrečke. Paziti moramo,
da bolnica ne leži na njih, in skrbno zapisujemo količino in vrsto
vsebine, ki izhaja iz njih. običajno imajo bolnice po abdominalnih
ginekoloških operacijah vstavljen tudi stalni urinski kateter, ki ga
pri zelo ľadikalnih operacijah odstranimo po dveh do treh tednih.
Če bolnica bruha, 
ji 
uvedemo želodčno sondo' Na dan operacije
bolnica že lahko poseda v postelji.
Prvi đan po operaciji bolnica že sedi na robu postelje s povitimi
nogami navzdol. Prvič tudi vstane s pomočjo fizioterapevta in
sestre. Fizioterapevt 
ji pomaga tudi pri izkašljevanju, dihalnih
vajah, pripravi ji inhalacije z ekspektoransi... Zgodnje vstajanje po
operaciji pripomore k boljšemu počutju, zboljša tek, preprečuje
nastajanje trombusov in pospeši prebavo. Prvi dan po operaciji
bolnica tudi že sama opravi ustno nego in se sama prične umivati,
kar še dodatno pripomore k občutku neodvisnosti in pomaga pri
premagovanju občutka nemoči' Ta dan bolnica že lahko uživa
tekočo hrano 
fiuhe, 
kompote, čaj).
Drugi dan operater ali zdravnik na intenzivnem oddelku predpiŠe
ruzlićna sredstva za odvajanje per os in čistilno klizmo. Bolnice po
abdominalni operaciji pńčnemo hraniti postopno, zaradi pooperativne
atonije črevesja' Ce bolnici ni slabo in ne bruha, jo 
hľanimo per
os, sicer pa po želodčni sondi ali s hrani]nimi infuzijami' Kahektičnim
bolnicam s slabo resorpcijo hrane dodajamo še kemično defiĺiĺano
hrano (Survimed oz. Nutrishake).
V kasnejšem pooperativnem obdobju velja naša skĺb predvsem
pravilni prehrani, rednemu- odvajanju in pľevijanju rane. Rano
previjamo dvakrat dnevno. Ce se rana celi per 
primam, 
jo čistimo
z 1. % Cetavlonom ali 0,05Vo Hibitanom. Ce se rana gnoji,
zdravnik odstrani nekaj šivov, vzame bńs iz rane na antibiogĺam in
odredi spiĺanje rane S 3vo vodlkovim peroksidom in menjavanje
39

obklaĺlkov s fŁiološlo ľaztopino' Tako rano pľwijamo trikrat
dnevno. Če se rana celi peľ primam, po desetih dneh odvzamemo
šive. Bolnici namestimo trebušni pas, da ne pride do dehiscence
rane in 
ji povemo, da ne sme dvigovati bremen, teŽjih od 3
kilogamov.
Velikokĺat pa pooperativni postopek pri onkoloških bolnicah ni
tako idealen, saj so bile mnoge prej zdravljene s citostatiki in
obsevanjem. Pń teh bolnicah 
je zmanjšana imunska odpornost
organizmą, pogosto so slabokrvne, zato se pri njih rane slabše
cnlijo. Zaradi predhodnega obsevanja prihaja do stenoz ureterjev,
hidronefroze, motenj v odvajanju blata, do fibroze v trebuhu,...
zato v kasnejšem pooperativnem obdobju prihaja do fistul
(vezikovaginalnih, rektovaginalnih), večja pa je tuđi možnost
pooperativne knavitve zaradi motenj hemostaze.
Po omenjenih operacijah velikokĺat opažamo' da so bolnice potrte,
bojijo se vrnitve domov, bojijo se, kako 
jih bo sprejel partner,
otroci. Na začetku se ne znajdejo pri negovanju stome' imajo
občutek manjvrednosti, strah jih je razmišljati o prihodnosti''.
Naš cilj 
je, 
da tem ženskam pomagamo prebľoditi začetno krizo,
da 
jih navadimo äveti s stomo, da 
jih 
naučimo negovati stomo, da
se osamowojijo, da 
jih pritegnemo k zdravljenju, da se odkĺito
pogovarjamo z njimi o bolezni, da se pogovoľimo s paľtnerjem.
Litcrafira:
1. PscĘrembel W. Pĺaktička ginekologija za studente i lekare' Beograd: Medicinska
kajigą LW.
2. Tiffany 
Ę 
ed. oncology for nurses and heďth care professionals. VoI. 2.
I-ondon: Allen G and Unwin, 1978.
40