Štev. 30.
POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
V Ljubljani, 21. julija 1921.
Leto LXL
Glasilo Udruženja Jugoslov. Učiteljstva — Poverjenfštvo LJubljana.
«s «pi»e, v ocenc podane knjige itd. ie pošiljati samo na naslov : Oresiništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul H. Rokopisov ne vračamo Vse pošiljatve je pošiljati t nko	Učiteljski TovariS izhaja vsak četrtek pop. A ko je ta dan praznik, izide list dan pozneje Za neorganizirane 100— K. za naročnike v inozemstvu 140'— K letno. P »samezna številka po K 2"—.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če <e tiska enkrat . . 2 K — vin. ...... dvakrat . 1 . 50 . za nadaljnja nvrščsnja od petit-vrste po 60 vin. Otnaniia sprejema Učiteljska tiskarna.		Naročnino; reklamacije, t. j. vse administrativne «tvari. je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, VII., Celovška cesta 33,1 Poštni čekovni urad št. II.197. Reklam» tije »o proste poštnine
	Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise »lužb je plačati po 1 K za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poieg poštnine še 50 K.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.	
Velik boj hrvatskega učiteljstva za pristop v „Udruženje Jugoslovanskega Učiteljstva".
Ne le za hrvatsko, temveč za vse učiteljstvo v naši državi sta bila 14. in 15. iulij letošnjega leta velikega .pomena in zgodovinske važnosti. Ta dva dneva je imel »Savez hrvatskih učiteljskih dru-stava« svo.io glavno skupščino v Zagrebu. Glavna in najvažnejša točka dnevnega rod a je bilo sklepanje o razpustu Saveza. o prestopu k L JU in volitev ožjega m širjega sosveta v poverjeništvo Zagreb. Ta točka ni razgrela samo duhov učiteljstva obeh strui za in proti, za izid se ]e posebno živo zanimala tudi širša hrvatska javnost. O poteku zborovanja, o posvetovanjih. sklepih, obhodih po mestu in demonstracijah so poročali nekateri listi tako pristransko, zavito in — lažnji-vo. da se mora človek čuditi, kako 'hiore t)osebno krajevna žurnalistika pisati take neresnice kakor je to storil zagrebški list »Hrvat«, po katerem so posneli svoje poročilo tudi nekateri. ljubljanski listi, ko mora vendar vedeti, da bodo poročilo brali tudi očividci. Nekateri listi so poročali tako. da se je videlo iz vsega pisanja da sploh ne pojmijo. zakaj je šlo.. Ker vem,- da se učiteljstvo v Sloveniji živo zanima za minule učiteljske dneve v Zagrebu mu hočem podati jasno nepristransko sliko o zborovanju in veliki zmagi onih. ki so se izrekli za narodno in državno edinstvo.
Na predvečer delegacijskega zborovanja so imeli delegatje obeh siru j pred-nosvetovanje. oni. ki so bili za ujedinje-nje, za pristop k UJU v telovadnici Sokola 1.. separatisti pa na vrtu hotela pri Zlati kroni v Oajevi ulici. Oba sestanka sta bila dobro obiskana. Na obeh so se posvetovali delegati o taktiki na delegacijskem zborovanju, o predlogih. ki nai se stavijo^, in kandidatih, ki naj se voliio piri zmagi prvih v poverjeništvo Zapireb. pri zmagi drugih v odbor »Saveza«. Posvetovanje ie bilo jako zanimivo m ie trajalo na obeh straneh do 12. ure ponoči.
Drugi dan 14. t. ni. se je vršilo dele-giciisko zborovanje v dvorani mužke
LISTEK
VILKO MAZ1:
Koncertna turneja ljubljanskega učiteljskega pevskega zbora.
V petek opolnoči je potegnil vlak z ljubljanskega glavnega kolodvora, in pol stotine vedrih obrazov se je odpeljalo na našo severno mejo, da ponese tja našo le-Do pesem ter jo razodene v vsej njeni krasoti in njenem bogastvu našim bratom na historičnih panonskih tleh. Proti iutru. ko smo se bližali Mariboru, je frrščalo od sivega neba in obetalo se 1«m ie skrajno slabo vreme. Vznemirjati in S je jela skrb. kako nas bo močilo tam slabih prekmurskih cestah in nam brizgalo blato na obleke, v duše pa čemerne misli. Tako smo prevozili pot do Spil j in potem v skrbno zastraženih varnih vse tja dio železniškega mostu, ki vodi v Gornjo Radgono, našo poslednjo Vstajo. Mahoma pa nam je odleglo, ko St'io zagledali na peronu pestro gručo v,'lih Radgončanov. na čelu jim tovariša
učit. äkole. Še pred 8. uro so začeli prihajati «delegati in delegatinje in z njimi mnogo hrvatskega učiteljstva. ki so hoteli prisostvovati zanimivemu zborovanju. Kot gostje so se udeležili zborovanja tudi vsi člani glavnega odbora UJU, ki ie bil iste dni sklican v Zagreb na sejo; prišlo ie tudi nekoliko drugega učiteljstva iz vseh pokrajin naše države. Točno ob 8. uri otvori sejo predsednik »Saveza« tovariš Škavič ter pozove delegate in delegatinje. da se legitimirajo .in izroče izkaznice kar se ¡e zgodilo. Delegatov ni poslalo samo par društev, od drugih društev so bili delegati polnoštevilno navzoči. Nato pozdravi predsednik vse delegate in delegatinje. prav prisrčno pa člane glavnega odbora UJU in vse druge goste. Za lepi pozdrav se ie zahvalil predsednik UJU Jovo Jovič; dalje sta odizdravljaja Ivan Radovanovič iz Dalmacije in Luka Jelene iz Slovenije. Potem se je začela viharna jako burna in dolgotrajna debata o sprejemu treh društev v »Savez« Opozicija je strastno ugovarjala. ker je vedela, da so delegati teh dnuštev za edinstvo. Blagajnik Saveza, velik separatist Piiek ie hotel utajiti poslano članarino in pristopno izjavo, da bi tako zabranil pristop. Da bi dobiii večino, so vpisovali y zadnjem času v društva učiteljiščnike in duhovnike. Najvehement-ne.ie so nastopali že imenovani Pilek. Ne-met. Köhler in Waissmann — sama pristna hrvatska imena. Ker so se začeli v debato vmešavati tu.di nedelegati. je predsednik dal izprazniti dvorano, kamor so potem imeli pristop samo delegati in gosti. Potem se je vršilo o sprejemu teh društev poimensko glasovanje. Za sprejem je glasovalo 128. proti pa 103 delegati. Izid glasovanja je bil sprejet z velikanskim odobravanjem in največjim navdušenjem. Opozicija je izjavila, da ne prizna sklepa ter zahtevala, da naj o' tem sklepa glavna skupščina, kar pa bi bilo zoper pravila; mislili so, da bodo na glavni skupščjni imeli večino.' Ob velikem hrušču in trušču prekine predsednik
sejo ob 13. uri in določi nadaljevanje od 10. Ob določeni uri otvori predsednik zopet sejo ter poda besedo tajniku Tunklu, da. poroča o delovanju Saveza od zadnjega delegaciiskega zborovanja. Zanimivo ¡^otočilo se je vzelo odobruje na znanje. Nato bi moral poročati skirajno nepri-l.iublieni glavni blagajnik, velik cinik Pilek o računskem zaključku za 1. 1920, a večina ga ni hotela poslušati. Pri prvih njegovih besedah je nastal po dvorani hu-ronski krik in klici: »Dole z njim. ne maramo ga poslušati!« Začeli so peti »Lepa Hiša domovina« in »Bože pravde.« Opozicija ie oporekala in hrušč ie bil vedno večji. Blagajnik je moral zapustiti dvorano. poročilo ie pa prevzel njegov namestnik. Poročilo se ni vzelo na znanje in blagajnik ni dobil absolutorija. Zatem ie sledila glavna točka dnevnega reda: razpust Saveza. pristop k UJU .in volitev v ožji in širji sosvet poverjeništva Zagreb. Predsedstvo je prevzel predsednikov namestnik Joco Oreščanin. poročal pa je predsednik Škavič. Govoril je
0	zgodovini predposvetovanj za ustanovitev udruženja, ki so se vršila v Beogradu m Zagrebu, o pravilih in beograjskem kongresu, kjer se je ustanovilo
1	'druženje S posebnim poudarkom je omenjal, da so povsod tod delovali tudi hrvatski odposlanci, med njimi tudi sedanji veliki nasprotnik Udraženju — Ne-met. Lepo in zanimivo poročilo ie večina viharno odobravala, manjšina pa hrupno ugovarjala in protestirala. V nato vršeči se debati ie prvi govoril Nemet. Slabo stvar je slabo zagovarjal. Trdil je, da ni sodeloval pri ustanovitvi Udruženja, ki mu je bil vedno nasproten, da ni poznal niti pravil Odgovarjal mu je Radovanovič. ki je trdil, da Nemetova trditev ne stoji. Govornik sam mu je izročil original pravil kamor je Nemet delal opazke in dodal nekaj dostavkov. Ta zgodovinski važni akt. kakor ga je imenoval Nemet, se morda še sedai nahaja v Nemetovih rokah. Nemet pa ni sodeloval samo pri pregledovanju pravil, temveč tudi pri sti-feaciji resolucii. ki so bile sprejete na kongresu v Beogradu. S temi pojasnili in hudimi udarci je bil Nemet »¡ubit«. Opozicija je izprevidela. da je izgubila bitko.
Oglasil se je k besedi učiteli. Kohler ter izjavil, da opozicija protestira proti temu. da bi delegacija sklepala o razpustu Saveza in pristopu v UJU ter trdil da ima pravo za to glavna skupščina. Podal je izjavo, da se ne bodo več udeleževali debate in da v znak protesta zapusre zbornico. Večina je ploskala in pela »Lepa naša domovina« in »Bože pravde«, ko ie opozicija zapuščala dvorano. Nato se je zborovanje mirno nadaljevalo. Poročevalec ie priporočal v sprejem dva predloga, in sicer: 1. Savez hrvatskih učiteljskih društava se razpusti; 2. hrvatska učiteljska društva pristopijo k Udruže-»iu Jugoslovanskega Učiteljstva v Beogradu Oba predloga sta bila z velikim navdušeniem ob viharnem ploskanju in petju naših narodnih hiinen soglasno sprejeta. Potem se je z vzklikom izvršila volitev poverjenika, članov ožjega in šiir.te-ga sosveta, nadzorovalnega zbora in častnega soda. Za poverjenika ie bil izvoljen dosedanji predsednik Saveza. gosp. Škavič. S tem je bil dnevni red dovrSen ni predsednik je ob pol 20. zaključil zborovanje. S tem važnim zborovanjem smo izpopolnili veliko organizacijo, ki smo ji bili lansko leto v Beogradu potožili temelj. Po seji so priredili delegati, ki se lim ie pridružilo do 400 drugega učiteljstva. obhod po mestu. Ob petiu naših narodnih himen in živahnih vzklikih kralju Petru, regentu Aleksandru, narodnemu in državnemu edinstvu je Prišel sprevod pred spomenik Jelačiča bana, kjer sta imela nadzornik Penišek in urednik ¿Narodne Prosvete« Stankovič. ognjevite nagovore. Ko so še odpeli »Bože pravde« so se udeleženci obhoda razšli.
Ob 21. istega dne se je vršil shod učiteljstva demokratske stranke v telovadnici »Sokola« I. Velika dvorana je bila nabito polna. Govorila sta državna poslanca dr. Andjelovič in Budisavljevič. Obema govornikoma je prirejalo navzoče učiteljstvo velike ovacije.
Dne 15. julija se je vršila v dvorani društva »Kolo« na Wilsonovem trgu glavna skupščina. Udeležba ie bila velika. Nad 3000 učiteljstva se je zbralo ta dan v Zagrebu. Prihiteli so od vseh strani Hrvatske in Slavonije, gostje so bili iz
nadučitelja Mavrica, ki nas je pozdravil izpod dežnika v par toplih in prisrčnih besedah in našega neumornega Ljubo Dermelja, ki je šel pred nami. da nam pot pripravi. Kmalu smo se porazvrstili po udobnih stanovanjih, kjer so nam gostoljubni liudie postregli s kavo in čajem. Višek gostoljubja pa so pokazale nekatere družine s tem, da so se umaknile v čumnate in celo v gospodarska poslopja, samo da so mogle ponuditi gostom, kar jim je bilo v moči.
Ko smo se popoldne odpočili, ie za-s ve to val o nad Muro solnce. kakor da se ie zigodil čudež. Navdalo nas ie zopet tisto radostno razpoloženje, ki smo ga bili polni ob odhodu iz Ljubljane. Približala se ie ura našega prvega koncerta. Lepa veranda na vrtu Vavpotičeve gostilne se ie začela polniti z občinstvom iz vseh slojev. Improviziran je bil primeren oder za pevce in tudi za razsvetljavo je bilo potrebno poskrbljeno. Kmalu je bil zaseden poslednji stol in tudi stojišče se je napolnilo do zadnjega kotička.
Koncertni program je obsegal povečini iste točke, ki jih je zbor odpel na svojem spomladanskem koncertu v Ljubljani. Hvaležna publika je sprejela sle-
| lierno točko z viharnimi aplavzi. Najbolj so pač ugajale pesmi, ki jih prepletajo pristni narodni motivi in to so bile Ada-i mičeve skladbe. Prav posebno pa je segla k srcu Juvančeva: »Izgubljeni cvet« in Nedvedova: -Nazaj v planinski raj,« ki jih je moral zbor ponavljati. Tako je bilo treba ponoviti tudi Adamičevo prisrč-kano- »Ne maram tebe.« Preljubke pa so bile solistovske točke ge. Vuk-Sadarjeve. ki jih ie podajala z nedosegljivo nežnostjo, tako zjasti - Hrepenenje« in »Uspavanko«. Solistko je spremljala na pianinu gdč. i Cepudrova z isto diskretnostjo kakor na | ljubljanskem koncertu. Seveda ne gre na : ; njen rovaš. če instrument ni bil tak. ka- : kršen bi sodil na koncertni oder.
Pevovodja Juvanec je prejel lep lo-vorjev venec s trobojnico, ga. Vuk-Sa-darjeva in gdč. Cepudrova po pestra šopka.
Lokal sam ni bil posebno pripraven niti za zbor. niti za solistko. Manjkalo mu ie potrebne akustike. Toda dobra volja hvaležne puiblike ie znala premostiti ta veliki nedostatek. Zato so dosegle svoj namen vse proizvajane kompozicije in mnogotero oko so oblile gorke solze, zlasti ob večno lepih zvokih Nedvedove pe-
smi »In to ti nič ni mar. da dragi srčno vdani,« ki izzveni kakor veličasten »Et incarnatus est...« ob veliki maši. Naposled moram omeniti, da se ie udeležilo koncerta tudi znatno število nemške inteligence iz mesta onkraj naše meje. kar je pač jasen dokaz, da ima naša lepa slovenska pesem izredno privlačno silo fn da smo ter hočemo ostati kulturen narod med kulturnimi narodi.
Skratka: v Radgoni smo zapustili ?to lepih spominov, kakor je to odkrito-Sično povdarjal v svojem toplem nagovoru po koncertu sam radgonski župan. Sto lepih spominov pa je ostalo tudi nam, ko smo se naslednji dan napravili v središče Prekmurja — v Mursko Soboto.
Na širokem trgu pred pošto nas je čakalo četvero vozov lestvencev. Še enkrat ie zaorila v slovo naša narodna popevka med hišami, kjer je bilo še pred par leti nevarno zašepetati slovensko besedo Vozniki so pognali, iz oken in z ulice so zamahali robci in klobuki v prisrCno slovo. Spotoma so iskreno pozdravljali ljudje, ki so odhajali k maši.
Med bogatimi polji se je odvijala pot v«e tja do Radencev. kjer smo si mimogrede ogledali kopališče in pokusili sla-
(
vseli pokrajin naše države. Zastopana je bila tudi Macedonija. Začetek skupščine je bil določen na 8. uro, a se ie zakasnil za pokirugo uro. Ob pol 10. ie otvoril po-verumik Škavič skupščino in ii hotel sporočiti sklepe včerajšnje delegacije, a opozicija ie zagnala tak krik in vik. da ni bilo mogoče razumeti nobene besede. Videl pa ie takoj vsakdo, kdor je mirno in trezno motril situacijo, da so separatisti v veliki manjšini. Zato so z vso silo ob-struirali zborovanje. Pa tudi večina ni molčala zato je bilo kričanje, hirušč in trušč vedno večji in silnejši. Neprestano so se slišali klici: Dole s Tomašičem! — Tomašiča bi bila volila opozicija za predsednika Saveza. ako bi bila zmagala. — Ker je predsedstvo videlo, da z besedo ne more skupščini sporočiti de-legacijskih sklepov, jih je napisalo z velikimi crka¿ni na liste in pokazalo zboro-valcem. ki so na ta način vzeli sklepe z viharnim odobravanjem na znanje. Ker se zglašena predavanja in poročila niso mogla vršiti, je zaključil predsednik glavno skupščino. Večina. */« vseh zboroval-cev je mirno zapustila zbornico. Kakor prejšnji dan delegati, so priredili danes udeleženci glavne skupščine impozanten obhod po mestu. V sprevodu je bilo gotovo nad 2000 učiteljev in učiteljic. Med petjem narodnih himen in neprestanimi vzkliki kralju Petru, prestolonasledniku Aleksandru, narodnemu in državnemu edinstvu in našemu udruženju. se ie pomikal sprevod, pred katerim so nesli veliko državno zastavo, po Wilsonovern trgu. Frankopanski ulici na llico. na trg Jelačiča bana in odtod pred palačo naučrte oprave Tu smo pozdravili pov. prosvete za Hrvatsko in Slavonijo Angjelkoviča. ki se je za nepričakovane viharne ovacije zahvalil z lepim govorom. Odtod je šel sprevod pred banovo palačo, kier je uči-teljstvo navdušeno pozdravljalo prvega kraljevega namestnika na Hrvatskem, gosp. Juraja Demetroviča. ki je isto jutro prišel iz Beograda in takoj prevzel uradne posle. Tudi namestnik se je zahvalil z lepinii besedami in obljubil učiteljstvu podoero in* pomoč v vsakem pogledu, Izpred banove palače se je vrnil sprevod na trg Jelačiča bana. kjer se ie razšel v najlepšem redu. Pri vsem obhodu nisem v idel_stražnika, da bi nas čuval, kakor so pisali nekateri list'.
Naši nasprotniki - separatisli so csta-li tudi po zaključku glavne skupščine v dvorani društva »Kolo« in so hoteli dalje | zborovati po nravilih Saveza. ki je bil > prejšnji dan pravilno razpuščen. Hoteli so izvoliti nov odbor in vzdržati Savez. Toda prišli ie policija in jih razgnala, češ ■ da nimajo nikakoršnih pravil, na katerih podlagi bi srneli zborovati. Podali so proti temu protest in se razšli. Ali so potem priredili obhod po mestu, ne vem, íaz ga nisem videl.
Burni, a vendar krasni in velepo-membrii so bili zagrebški dnevi za uči-teljstvo naše država. Izpopolnili smo svo-io organizacijo in se ponovno izrekli za narodno in državno edinstvo. Naše Udru-ženje na i se kreoko razvija in cvete in visoko dviga svoj "prapor vselej in povsod za pravo učiteljskega stanu!
Dne 17. julija t 1. se je vršila ob 4. popoldne še seja glavnega odbora UJU v Učiteljskem domij. Odbor se je posvetoval. kako bi stopilo UJU v ožji stik z učiteljskimi organizacijami drugih slovanskih narodov.
Za stvar se posebno zanima češko učiieljstvo. Od tam smo dobili že sestav-liena pravila, ki jih glavni odbor osvaja. Organizacija naj bi se imenovala: »Slo-
vanska učiteljska kancelarija«. Ime nam ni povsem ugajalo. Osrednje učiteljske organizacije bi bile članice tega novega društva. Predsedstvu glavnega odbora se .¡e naročilo, da nai bode še nadalje v stiku, s češkim učitelistvom v tej zadevi in marljivo sodeluje pri ustanovitvi. Druga točka dnevnega reda je bila določitev kraja in časa letošnje skupščine UJU, Sklenilo se ie. da se vrši meseca oktobra x Ljubljani ali Splitu. Predsedstvo nai stopi v dogovor z merodajnimi krogi v Ljtšljani in Splitu in se odloči za eno teh. dveh mest. S tem je bil dnevni red izčrpan in Predsednik je zaključil sejo.
Ob zaključku izvršenega dela so se odpeljali vsi člani glavnega odbora na groblie in položili cvetje na grob naših velmož — Ivana Filipoviča in Davorina Trstcniaka ter jima zaklicali: VeCna slava.	L. J.
FR. DRNOVŠEK:
Beseda o nastavitvah.
Pod tem naslovom je v 23. številki »Učit. Tov.« z «dne 2. junija 1921 razprav-| lial tov. Ljud. Potočnik o smernicah, ki naj bi bile ob nastavitvah učiteljstva me-rodajne. Med drugim pravi tudi: »V naši { narodni državi pa se mora pri kompeten-i can v posebno zaslugo šteti slučaje, ko so nekaterniki v dobi avstrijskega režima zaradi svojih naprednih, slovanskih idej trpeli kruta preganjanja in težke ječe.«
Ta zahteva, ki ji ie vsako argumentiranje nepotrebno, se pa da še nekoliko razširiti. Bil je. hvala Bogu. v dobi avstrijskega režima pretežni del slovenskega učiteljstva. ki se.ie kljub Damoklejevemu mečiu zavedal svojih dolžnosti do naroda ter ni svoje službe opravljal le med štirimi stenami šolske sobe. temveč so bili marljivi, nesebični delavci v narodno-prosvetnih društvih. Mnogo preganjanj od strani oblasti, v vojnem času ječe ali na vsai »p. v « so bile nagrada za njih delovanje. A niso klonili zavedajoč se. da ni učiteli svojega naroda, ki «a le formalno izobražuje, temveč da je narod treba tudi duševno dvigniti, da postane moralno močan Srbski bratski narod ima mnogo an-alfabetov. a moralno močan ie. odtod njegovi uspehi v boju za obstanek.
Pa bili so tudi učitelji, ki so gledali narodno-prosvetno delo svojih, tovarišev od strani, se .skrbno izogibali prilikam, ki bi jih mogle pritegniti k izvenšolskemu, posebno pa k narodno-prosvetnemu delu. Za pečio so sedeli, si roke mencali, nad preganjanimi tovariši pa oči zavijali: ¿Hvala Bogu. da nisem takšen, kakčrr so drugi!« Ko pa je po prevratu zapihal cirug veter in ko se odslej narodno-prosvetno deli od učitelja naravnost zahteva. So tudi oni zapustili svoje zatišje. Četudi morebiti nerad, prišel je: »Moram, ker moram!« In sedaj povzdiguje svoj glas, kriči na v.se grlo. tolče se po prsih, sili se v ospredje, natihoma se pa muza: »Saj. sedaj ni več nevarno in — le koristiti mt more!« Idealnemu, tihemu delavcu iz predprevratne dobe se kai lahko pripeti, da bo potisnjen v ozadje, plačilo mu ostane le tiha zavest, da ie delal »ne le. kar veleva mu stan.«
Na plačilo za svoje izvenšikolsko delovanje ni nihče reflektiiral. Ne gre pa, da bi tisti. ki. so v nevarnih časih žrtve do-orinašali, iih še sedaj morali doprinašati, oni pa. ki so že prej v kalnem ribarili, da bi to isto nrakticirali tudi še v naprei na račun prvih. To bi bila korupcija, ki bi ubila še tako idealnega narodno-prosvet-nega delavca. Zato naj se ob nastavitvah
ne upošteva le zadnja kvalifikacija, temveč otvori nai se še rubrika »Predore vratno delovanje« in prosilec — že nredprevratni narodno-prosvetni delavec v tem slučaju ne bo in ne sme doživeti razočaranja.
Počitniška tečaja za telovadbo.
šolski svet priredi za učitelje (učiteljice) ljudskih in meščanskih šol počitniška, tečaja za telovadbo, v Ljubljani od 8. avgusta do 3. septembra t. 1. za učitelje, v Mariboru od 3. do 29. avgusta t. 1. za učiteljice.
Učitelji (učiteljice) nai se javijo naj-kesneje do 28. julija pismeno pri nadzorniku dr. L. Poliancu ter orilože prijavi ¡■spričevalo uradnega zdravnika, da nimajo telesnih hib in da so zdravi. Že prijavljeni učitelji naj vpošljeio samo še zdravniško izpričevalo.
Višji šolski svet obvesti nato do 1. avgusta t. 1. z dopisnicami vse učitelje (učiteljice), ki se sprejmejo v tečaja, ter preskrbi dopust onim ki imajo še šolski pouk. V tečaja se sprejmejo učitelji (učiteljice), ki še niso 35 let stari. Sprejeti učitelji naj se javijo dne 7. avgusta t. 1. med 10. in 12. uro pri voditelju tečaja J. Bajžlju, referentu za telesno vzgojo pri zdravstvenem odseku v Ljubljani, deželni dvorec, pritličje, soba 44. učiteljice pa ine 2. avgusta pri voditelju tečaja A. Schaupu. učitelju .telovadhe na državnem moškem učiteljišču v Mariboru. Vsi naj prinesejo s seboj telovadno obleko (hlače. I telovadne čevlje, po možnosti kopalno | obleko), zvezek za zapiske in knjigo dr. Pivko - Schaup: Telovadba, izdala Šol- | ska Matica.
Udeleženci tečajev dobe denarno j podporo, zavezati pa se morajo, da bodo j redno posečali predavanja in se udeleževali praktične telovadbe. Vodstvo tečaja sme neredneže izključiti in jim og dne izključitve odtegniti podporo.
V	Mariboru dobi približno 24 učiteljic proti plačilu 10 K za dan in osebo stanovanje v Vesni, v Ljubljani pa bo vodstvo tečaja tudi izkušalo za nekaj učiteljev dobiti skupno stanovanje.
Vsa pojasnila dajeta vaditelja tečajev. za odgovor je priložiti znamko.
Ekonomija duševnih in telesnih sil.
Veliko se je že pisalo o različnih metodah. kako doseči boljše uspehe pri po-vzdigi šolstva. Malokateri pa.ie obravnaval, kako izrabiti duševne in telesne sile učitelja in učenca, in kako obenem prilagoditi. šolo kolikor mogoče gospodarskim in socijalnim potrebam naroda.
V	naših šolah, posebno v podeželskih ie večinoma upelian nerazdeljen celodnevni pouk. Tak pouk je jako naporen. Vestnemu učitelju vzorne skoraj vse fizične in duševne moči, tako. da je večkrat po končanem šolskem pouku nezmožen za vsako drugo delo. Vsak ve iz lastne izkušnje, kaka mučne in naporne so popoldanske šolske ure. posebno v vročih dneh ki so prava muka za učitelja in učence. Učitelj, ki vsled različnega narodnega dela, večkrat ni imel časa se temeljiteje pripraviti na pet ali celo šest ur šolskega pouka, čuti to tem občutneje. Pa tudi ne nudi opoldanska ura učitelju zaželjenega počitka: misliti mara večkrat že med obedom, kaj in kako bo poučeval popoldne, in ta skrb in razburjenost vplivata slabo tudi na prebavo. Vpitje in raz-
gradnje otrok v opodianskim odmoru i razburja učitelju živce, namesto, da bi se 1 duševno odpočil. Večkrat je ta opoldanski odmor pri celodnevnem pouku za učitelja duševno in fizično bolj naporen, kakor pouk sam. Po vrhu mu prinese še brezplodno izgubo časa.
V tem oziru vpliva veliko blagodej--neie nerazdeljen poldnevni- pouk. pri katerem odpadejo seveda šole prosti četrtki. Učiteli opravi 4—4'/- ure šolskega pouka. na kar brez nadaljnih skrbi lahko mirno zavžije svoj obed. Po obedu pa mu preostaja dosti časa se temeljito pripraviti za šolski pouk naslednjega dne, za samoizobrazbo in za društveno in s tem vezano socijalno delo med narodom. Telesne in duševne utrujenosti pri tako razdeljenem delu ne bo občutil. Ta ekonomija duševnih in telesnih sil bo dobrodošla posebno pri bodočih gospodarsko nadaljevalnih tečajih. V prostih četrtkih pa se nikdar ne ustvari toliko, kakor pri šalo-prostih popoldnevih. Ves dan ne moremo delati eno in isto delo. ki nas duševno in telesno utrudi; pri menjajočem in razdeljenem delu pa ne čutimo toliko utrujenosti ter si s tem pomnožimo naše duševne in telesne sile.
Nerazdeljen celodnevni pouk pa je tudi proti duševni in telesni naravi otrok. Miada otroška narava je priklenjena ves dan na šolsko klop, kar čuti otrok posebno v prvem šolskem letu. Prosti četrtki pa služijo oddihu le toliko, da se prosta otroška narava zopet oživi, da potem tem hujši čuti šolsko disciplino. Opoldanski odmori sicer tudi služijo otrokom kot razvedrilo. Ali to razvedrilo veže vso te- * lesno in duševno energijo otrokovo. Oirok pride k popoldanskemu pouku ne-cdpočit. ampak duševno in telesno izmučen: njegova bujna fantazija živi v igrali in dogodljajih opoldanskega odmora. Tako ie. posebno v vročih popoldnevih pouk samo brezplodna muka za učence in učitelje. — Posebno hudo je za otroke, ki vsled oddaljenosti ne morejo iti domov k obedu in. so prisiljeni zavžiti premnogo-kral pičel mrzel prigrizek. Odrasel človek ne more biti brez toplega obeda, — mi pa silimo in zahtevamo od nežne, nerazvite narave, ki je močne in tečne h rane.najbolj potrebna, da se zadovolji s kosom suhega kruha. Ubožen otrok pa več- ' krat ¡liti suhega kruha nima s seboj. Učite!! očtem zahtevaj od takih otrok, da se učijo! Večkrat opravičujejo učenci svoje zamude, da jim doma niso mogli dati kruha v. šolo. V podeželskih in delavskih krajih pa ie tudi veliko staršev, ki še sramujejo priznati svojo revščino in pridržujejo otroka,z različnimi izgovori doma.
Vsi ti pomisleki odipadejo pri nerazdeljenem pojpitevnem pouku. V podeželskih krajih še nerazdeljen poldnevni pouk sicer od S. ure iz gospodarskih ozirov ne bo mogel vpeljati, ker se porabljajo šolski otroci za pašo. pač pa se more isti vpeljati od CK ure dalje. Pri primerni razvrstitvi ur so učenci I. razreda, ako nimajo lidd 3 km hoda. že ob 13. uri doma, otroci višjih razredov ob 14. uri. S„tako urejenim poukom dobijo otroci lahko še topel obed doma. kar je za njih duševni, in telesni razvoj velike koristi. Piri nerazdeljenem poldnevnem pouku od 9.—13. ure, oziroma do x4l4. ure s četrtkom vred dosežem tudi predpisanih 28 tedenskih ur. Ako upoštevamo razdelitev različnih predmetov na posamezne ure. bomo dosegli. da bo duševna utrujenost otrok pri za.dnii uri. razmeroma popoldanskim uram., veliko manjša, vročim popoldanskim dnevom pa se niti ne da primerjati.
lino. ki pa nima nič kaj vabljivega okusa. Vozove in nas je prenesel širdk brod na nasprotni breg deroče Mure. kjer smo se pri idilični mlinarski naselbini v Petancih pridružili sokolski vrsti, ki je imela zdaj isto pot kakor mi.
Docela nova slika pokrajine. Sama plodna ravan. Zlata žitna polja vse karntrr seže oko. Toda poslopja, ki smo jih sire-čavali. so borna in skoro preveč skromna. Slamnate strehe, za silo pobeljeni vec...sti zidovi z nizkimi okni. Jate gosi in rac se majejo ob mlakah, kape prašičev prerivajo frate in se valjajo v skopi senci pod akacijami. Tu. tam se prikaže lriša. zidana iz opeke: trgovina ali. gostilna z eksotičnim imenom nad vrati in nič ne de. če ie danes pritrjena na ta vrata slovenska trobojnica — Hebrejcu so novci vse. drugo nič. Ista slika, kakor sem lo tolikokrat gledal po Galiciji, Ukrajini m na romunskih ravninah: rakrana. ki se skoro ne da izlečiti.
Prek Tišine in par drugih vasi smo dosegli sredi soparnega dne Mursko Soboto.
(Dalje prih.)
f Simon Puncah.
V torek 12. t. m. smo spremili zopet enega naših učiteljskih veteranov na zadnji ooti tja gori na ljubljansko polje k Sv. Križu, kjer že počivajo Engelman. Božja, Koren in dnigi Ta dan smo se poslovili za vedno od vrlega tovariša Simona Pun-(aha • kmalu ua se bomo razvrstili se ostali za njim in tako temelnto rešili tudi enkrat za vselej toliko pereče pokojninsko vprašanje.
Pogojnik je bil rojen 23. oktobra lc44 v Šrnarci pri Kamniku. Šolal se je v Kamniku, Celju in Ljubljani. Ko je dovršil ljudsko šolo in je znal že tudi orglati, ga le odmeril oče za mlinarja. Ker pa uka-željnetnu Simonu prenašanje težkih vreč po domačem mlinu ni nič kai ugajalo, je nekega dne ubral pot pod noge preko Ornega grabna v Celje k očetom k a pačiti oni ter tam prevzel za vsakdanjo hrano organistovo službo in si s tem zasigural na dal ¡no učenje.-* Po iz vršenju tamošnje realke 'e prestopil na ljubljansko učiteljišče in leta 1568. matttriral. Kot čvrste-
ga Gorenjca so ga poslali tja gori na Bloke. Tu je ostal le par let ter bil premeščen na lastno prošnjo kot drugi učitelj v St. Vid pri Zatičini. Ko so pa ustanovili v Rudniku novo šolo, se je preselil tja, kjer je oral dolgo vrsto let precej pusto ledino. Pozneje je služboval kot nadučitelj v Sla-vini. Tomišlju in v Šmarju pod Ljubljano.
Za časa službovanja v Št. Vidu so modri možje regulirali učiteljske plače po načelih sv. Krišpina tako. da so nekaterim malo dodali, drugim pa vzeli. Ker .ie bil ^unčali brez vse krivde tudi uvrščen med zadnje, ga ie to tako užalilo in ujezilo, da se je kratkomalo službi odpovedal in prevzel trgovino, katero je dotedaj njegova soproga prav uspešno vodila. Ker ie pa takrat dobrih učiteljev zelo primanjkovalo. ga ie litijski okrajni glavar Pajk pregovoril. da je odpoved preklical, kar je obžaloval potem notri do svoje smrti. Še pred kratkim ie tožil: »Ako bi ne bil takrat Pajka poslušal, bi bil lahko danes bogataš, tato sem pa berač, kakor smo vsi starejši upokojeni učitelji.«
, V Rudniku ie Puncah izposloval ta-mošnjirn prebivalcem samostojno občino :n bil v zahvalo in priznanje izvoljen častnim občanom: v Slavini oziroma Prest ranku je kot. dober in izvežban pevec ustanovil daleč na okoli znani pivški kvartet Puncah, Horvat. Verbič. Piščanec. v Ljubljani pa Društvo upokojenega učiteljstva.
Pred desetimi leti si je bil sezidal s svojimi prihranki v Marmontovi ulici lično vilo, ki pa jo je moral vsled neljubih razmer med yoino. prodati. Prvega avgusta bi se pa moral — ker ni mogel kljub napornemu iskanju po mestu in okolici nikjer dobiti niti najskromnejšega stanovanja — izseliti na cesto. — To ga je pa tako užalostilo. da je obolel in legel v prezgodnji grob.
Bil jg ljubeznjiv in do zadnje dobe živahno delaven mož.
Časten mu spomin!	-k-


Z nerazdeljenim poldnevniin poukom ,, ¡dobimo tudi na učnem času. ki ga nam ' zanicjo različni potrebni in nepotrebni Vazniki. Takih praznikov imamo na leto okoli 14. seveda brez nedelj in običajnih ščitnic. Pri nerazdeljenem celodnevnem .;()uku nam vzame en tak šole prosti dan 3 -6 ur. pri nerazdeljenem ooldnevnem pouK" na samo 4—4Vs ure na učnem ča-slI Raziika je povprečna 1M> ure. V enem jetu znaša ta razlika 20 ur. V osmih letih zlflfbi tedni-otrok piri nerazdeljenem celote vnem pouku 160 ur.
L'peijava nerazdeljenega poldnevne-2a ipouka odgovarja dalje tudi našim gospodarskim in socijalnim zahtevam ljudstva. Mnogo revnih staršev je prisilieno obdržati vsled pomanjkanja kruha svoje (itroKe doma. Take zamude opraviči seveda učitelj že iz moralnega stališča. Pri pomanjkanju delavcev so pa tudi mnogi starši orisiljeni izrabiti delavno moč svo-jili otrOk Nehote se je takim staršem šola zasovražila, ker jim odteguje prepotreb-¡10 delavno moč. Te ljudske potrebe pa lajša nerazdeljen poldnevni pouk. Pri nerazdeljenem poldnevneui pouku se šolo-inržni starši tudi veliko lažje prisilijo k rednemu pošiljanju svojih otrok v šolo. Tako se z upeljavo nerazdeljenega poi-clnevnega pouka pridobi ljudstvo za Solo, in šolski obisk, ki je v nekaterih krajih jako slab. se izboljša.
Podinam te vrste v razmišljevanje. Prepričan sem. da bo nerazdeljen poi-dtievni nouk razveselil in zadovoljil ljudstvo in učiteljstvo
.1. Reichmann.
MREN-
Čudna naredoa
Ne. vem ji ne ilneva rojstva, ne številke. s katero je bila opremljena, ko je zagledala ta božji svet. Tudi njenega duševnega očeta ne poznam. Našel sem jo kot nedolžno skromno notico v dnevnem časopisju meseca junija 1921. Marsikdo izmed nas jo je prezrl, drugi pa morda čital in zoipet pozabil, češ. čemu bi se za to brigal, saj mene itak ne zadene. Največ si jih oa misli tako-lc: »Če bode kaj važnega. bode že ukrenila naša organizacija jintrebne korake. Saj imamo svoie pover-ieništvo. strokovno tajništvo itd. Torej lahko živimo brez skrbi.« Taki ljudje pa ne mislijo, da smo organizacija mi vsi, ne pa san o poverjeništvo Ljubljana oziroma Vegovi člani in da ie nas vseh sveta dolžnost brigati se za vse, kar .je v dobrobit ali pa v škodo našemu stanu. Poverjeništvo ie s svojimi.člani le izvršilni organ in uredstaviteli organizacije in nič drugega. Ono ne bode mislilo za nas vse iz enostavnega vzroka, ker je to nemogoče. Pa o tej naši značilni komodnosti. morda drugič.
Torej tista naredba, ki se je meni /.dela tako čudna, se glasi tako-le: »Akcijske družbe, oridobitne zadruge in — učiteljstvo. Učiteljstvo ki hoče biti v upravnem odboru kake akciiske družbe ali pridobitne zadruge, mora odslej prositi za dovoljenje višjega šol. sveta.«
Ko sem to orečital. sem potem prelistal ves dnevnik, ker sem pričakoval še ene važne notice namreč, da se vrnil z vso nekdanjo močjo in slavo v -orestolico Slovenije -- doktor Šušteršič. nepozabnega spomina. Oddahnil sem Da se prav ¡>ošteno. ker take novice nisem zasledil, ampak se prepričal, da se je vrnila samo niegova naredba. Snomnil sem se vsega rorja in vseh žrtev, ki jih ie takrat imelo »srečno« kranjsko učiteljstvo. da je obvarovalo »Učiteljsko tiskarno« pogina, ^aj s pomočjo ravno te. oziroma take "aredbe je prepovedal aktivnemu učiteij-s«vu sodelovanje v akcijskem podjetju učiteljstva. on — takrat vsegamogočni doktor Šušteršič.
In danes je zagledala zopet beli dan v svobodni domovini! Zakaj, čemu? tega vem. Tudi vem. da danes, ne bode škodovala nikomur. Da. danes gotovo ne, ker ^ več njenega duševnega očeta. Zakaj, črka je mrtva, duh ie, ki ii da življenje. In dokler bode tako. se nam ni tireba bati bledic.te naredbe. Tudi to ie gotovo. Samo eno bi rad vedel sedaj, v tej nestalni dohi. in bil bi popolnoma pomirjen. Namreč; «Kako dolgo bode ostalo vsai še tako — ako ne boliše — kakor ie sedaj?«
ie ooDolnoma izključeno, da bi prišel nekoč nek-lo. l>bi lahko tej nairedbi dal Svc.iega duha in ki bi zopet rezala v živo ^eso kakor je že rezala svoj čas? Ali srno že res preživeli tisti čas. ko ie bila -ola. »politicutn« prve vrste? Zdi se mi. da ne. Ako me hoče kdo potolažiti s travmi mu že naprej povem, da mri meni 110 učinkujejo. Ako mi hoče dokazati z ^odpisanimi pravoveljavnimi naredbami zakonov še itak nimamo — mu povem.
da se pravoveljavne naredbe — in tudi že zakoni — prav tako pravnoveljavuo razveljavljajo in postavljajo novi. Torej čemu in zakaj' »Kaj pa je tebe treba bile'.' bi lahko vzkliknil s Prešernom....
Z naredbami je navadno velik kriz. v sedanjem času menda še večji kakor kdaj preje. Logike navadno ne poznajo. Pri dolžnostih • je še opažati to Sokratovo hčerko, a pri pravicah se navadno skrije. Lansko leto nam ni šlo v glavo, da nimamo najvišje pravice državljanske — namreč pasivne v zakonodajni ali ustavni 7bor Dolžnosti imamo vse. a pravice ne. Nekaj smo ropotali in sestavljali resolucije nazadnje smo pa še to opustili in se uda!i v usodo. In to je bilo prav. Sai tamkaj niso potrebovali učiteljev, kakor se je pokazalo! Do letos smo bili lahko učitelji vsaj župani ali na občinski svetovalci. Zdai ie — hvala Bogu! — tudi to šlo rakom žvižgat. Odslej smo samo še lahko - občinski tajniki, drugega nam ne ao-voliio — naredbe. Morda pa pride nekoč naredba. ki nam vzame še to pravico. In takrat bomo gotovo rekli vsi: »Dobro in prav ie. Gospodje že vedo. kai delajo.« — Saj ko ie šlo za pasivno voliino pravico v občini, se še zganili nismo. Tudi značilna poteza za naš stan v sedanjih razmerah, ko se odločuje usoda tudi našega stanu za deset in desetletja
Iz naše organizacije.
Društvene vesti.
+ Učiteljsko društvo za Prekmurje. Da izberemo dva delegata in dva namestnika za pokrajinsko skupščino UJU v Celju, vabim nujno vse člane na sestanek dne 6. 8. t. 1. ob 10 uri v Murski Soboti (v drž. šoli). Kdor je zadržan ali na počitnicah, sporoči do dne 4. 8. t. 1. potom dopisnice 4 imena na naslov: Predsedtiištvo uč. dr. za Prekmurje v Gederovcih, p. Rankovce. £a odbor A. Požegar.
+ Učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj zboruje v četi tek dne 4. avgusta v Mariboru v mali dvorani Naiodne^a doma ob 1U. uri s sledečim sporedom:
1. Stani.vske zadeve.
2 Kokotvorni pouk v ljudsk' *oli. (Poroča tov. Ivan Robnik )
3.	Predlogi.
4.	Polnoštev.lna udeležba je najimenitnejši» stanovska dolžno t!
Albin spreitz, predsednik.
+ Šoštanjsko učiteljsko društvo je zborovaj-lo dne 14. t. m. skupno z vranskim in gornjegraj-skim v šmartnem na Paki. Prihiteli so tudi nekateri člani celjskega učiteljskega drujštva, tako da ije bila udeležba nad vse zadovoljiva.
Tov. Stopar pozdravi vse navzoče tovariši-ce in tovariše, posebno nadzornika za šolsko vrtnarstvo tov. Sk ulj a. Predsednikom predlaga i^v Pulkota,' ki podeli besedo nadzorniku Skulju. Z očividnim zanimanjem so Sledili 'zborovalci temeljitim izvajanjem nadzornikovim v kmetijsko pri-rodoznanstvenem pouku ter o smernicah za uredbo in oskrbovanje šolskih vrtov. Predavanju je sledila jako važna debata, v kateri se je temeljito ventiliralo vprašanje, ali zadostuje v ponazo-rovanje kmetijsko pri rod oslov ne snovi y osnovni šoli in v kmetijskih nadaljevalnih tečajih vizoruo urajevan šolski vrt v izmeri 10—20 arov, aji oJ bilo umestno in potrebno priklopiti vsaki Soli pra-merno popolno gospodarstvo. Večina navzočih je stala na stališču, da zadostuje v učne svrhe veliic šolski vrt, ki mora pa hiti z vse>m potrebnim opremljen. Ne glede naito, da učitelju nedostaja časa za nadziranje samostojnega vzornega gospodarstva in mu manjka v mnogih slučajih tudi potrebne strokovne naobraizbe, n;i namen osnovne šole, kmetijskih in gospodinjskih nadaljevalnih tečajev, posredovati strokovnega kmetijskega znanja, ampak le zainteresirati mladino za kmetijstvo v splošnem, natančneje jo pa seznaniti s sad-ierejo, trtorejo.v vrtnarstvom in čebelarstvom. Strokovnemu kmetijskemu pouku služijo kmetijske šole in državna vzorna gospodarstva, Ki bi se naj ustanovila po vseh sodnijskiih okrajih. Velike važnosti je ustanovitev kmetijskih ¡in gospodinjskih nadaljevalnih tečajev. Naučna uprava pa naj skrbi zato, da bode pouk na teh tečaijfi ravno tako honoriran, kakor pouk na obrtno nadaljevalnih tečajih.
Predavanje o prosvetnem delu učiteljstva je izostalo, ker se predavatelj g. poverjenik za uk in bogočastje dr. Skaberne zaradi preobillega uradnega posla zborovanja ni mogel udeležiti.
Tov. Skala nam je očrta! ikultuilni razvoj naših bratov onkraj meje ter nam slikal Gregorčiča kot pesnika preroka. Za svojo temeljito tn lepo predavanje je žel obče priznanje.
Sprejete resolucije:
1. UJU poverjeništvo Ljubljana skušaj doseči, da se določi za poučevanje na kmetijskih ,n gospodinjskih nadaljevalnih tečajih isti honorai, kakor je določen za poučevanje na obrtno na.iu-ljevainih šolah.
UJU poverjeništvo Ljubljana se naj zavzame zato, da se ukine veselični davek na Sois^c prireditve.
Skupni obed je bil pripravljen v gostilni ge Bizjakove pri Francetu. V prijetni tovariški družbi med nagovorom in petjem se nam Je le
prenaglo približevala ura odhoda. Po nagovoru i tov. Kramarja so vsi navzoči zapeli narodni himni. »Lepa naša domovina« in »Bože pravde«. S I tem se je zaključil tovariški sestanek.
> Zborovanje v Šmartnem bo ostalo goto/o nam vsem v najlepšem spominu, pozabili pa tu Ji ne bomo naravnost oderuških cen, s katerimi nas je osrečila gostilničarka. Ko smo -zaznali za račun, Smo se vsi spogledovali in se čudili, da je tako izkoriščanje in odiranje sploh mogoče in uvj/if>txio.	Stopa..
iz Jugoslavije.
Pokrajinska skupščina U.|U poverjeništvo Ljubljana se zaradi raznih težkoč. v nrvi vrsti zaradi nastanitve udeležencev, ne more vršiti v Celju, zato se vrši skupščina po sklepu zadnje seje ožjega sosveta dne 3. in 4. septembra t. 1. v Rogaški Slatini, kjer bodo uživali udeleženci po ugodnih znižanih cenah vse udobnosti. Okrajna društva naj pravočasno javijo delegate! — UJU, poverjeništvo LJubljana.
Brez smisla za organizacijo! Volitve učiteljskih zastopnikov v okrajni šolski -;vet za ljubljansko okolico so pokazale učiteljstvo tega okraja v povsem drugačni luči nego srno ga bili doslej vajeni gledati. Napredna kandidata sta dobila po 139 oziroma 137 glasov, medtem ko so ostali Slomškarji daleč zadaj s 47 do 19 glasov. Pa še nekaj drugega so nam pokazale te volitve: Okrajno učiteljsko društvo za ljubljansko okolico ima po svojem zadnjem društvenem seznamu 107 Članov. Če primerjamo to število z gerenjim številom oddanih glasov, tedaj se nam' pokaže, da je v ljubljanski okolici okrog 30 naprednih učiteljev oziroma učiteljic. ki še niso včlanjeni v UJU. Kje je iskati vzroka temu nelepemu pojavu, da ne rabimo drugega izraza? Kje drugje, če ne v nas samih, v pomanjkanju prave stanovske zavednosti posameznih članov našega stanu! In te nezdrave razmere niso doma samo v ljubljanski okolici, ta poiav stanovske nezavednosti je opažati več ali mani skoro i)o vseh šolskih okrajih sirom Slovenije. Čitajte n. pr. poročilo društva za mariborski šolski okraj v zadnjem »Tovarišu«, kjer poziva tov. predsednik vse še nevčlaniene tovariše (tovarišice) v okraju, »da se čimpreje organizirajo prečitajoč imena dotičnih stanovskih .divjakov'.« Pa — če hočete — še en dokaz stanovske brezbrižnosti, ki nam ga nudi sledeče na poverjeništvo UJU naslovljeno pismo: »Podpisani uljudno progi, da nai se mu sporoči, ako je član IJJU V slučaju da ni, potem prosi, naj se ga blagovoli vpisati kot člana UJU ter mu r>oslati' položnico v svrho plačila članarine. N. N.« Če sedaj vzamemo, da je v vsakem okraju povprečno po 10 takih ne-zavednežev. okrajnih društev pa je 31, tedaj imamo v Sloveniji nad 300 uči-teljstva, ki drži roke križem ter od strani gleda delo svojih tovarišev in uživa sadove njihovega truda! To je črn madež na naši celokupnosti, ki ga moramo čimpreje odpraviti pri vsakem društvu, pa nai stane kolikor hoče! Na celokupnem članstvu naše organizacije je. da privede vse te nezavedne ljudi pod okrilje UJU. Postopanje lov predsednika društva za mariborski okrai je posnemanja vredno. Ako storimo tozadevno vsi svojo dolžnost. potem imamo, da se nam ne bo treba več pritoževati, da se 10% slovenskega učjjeljstva nahaja zunaj svoje stanovske organizacije. Vsi smo tu. da vsak po svoji moči in zmožnosti prispevamo za sikuipno dobro svojega stanovskega in narodnega ujedinjenja. da smo zidarji svoje in narodove boljše bodočnosti!
—	Vozne ugodnosti na državnih železnicah. Z azirom na tozadevne vesti raznih listov se je naš strokovni tajnik informiral na merodajnem mestu, kier pa še nimajo nikakega uradnega obvestila. Zato opozarjamo naše članstvo, da bi bile za enkrat prošnje brezuspešne. 'wijn poizvemo o stvari nekaj pozitivnega. objavimo to takoj v listu.
—	Opcija za državljanstvo v naši državi. Od raznih strani prejemamo vprašanja. kaj ie ukreniti vsem tistim tovarišem (tovarišicam) ki so pristojni v zasedeno ozemlie. da ne pridejo v kako ne-oriliko ker morda še niso optirali za našo državo. Ker velja opcijska pravica za vse iaivne uslužbence, torej tudi za uči-ielistvo. v enaki in isti meri bodi nam kot odgovor dovoljeno, da citiramo besede ki iih z ozirom na izvrševanje op-civske pravice navaja »Poštni Glasnik« v
| svoji 12. štev. z dne 15. t. m. Tam stoji i tako: »Če ne izide v kratkem drugačna naredba. jim svetujemo, da optirajo. poseb-' n > pa provizorni nameščenci. Rok za op-
cijo poteče 2. avgusta t. 1. Dr. Rvbar je p» 'mnenja^ da ta rok ne drži in poroča Primorcem drugače z ozirom na napačne vesti o roku za opcijo v »Jugoslaviji« z dne 12. julija. Za nas važen del njegovega članka se glasi takole: Sicer pa nima ta dan (?. avgust) za opcijski rok ni-kake važnosti. Za izvrševanje opcijske pravice je namreč merodajna izključno le uredba od 25. novembra 1. 1920. št. 271 »S'užbenih Novin« z dodatno uredbo od 23. decembra 1920. V zmislu § 12 prvo-navedene uredbe pa začne opcijski rok za osebe, ki imajo domovinsko pravico na ozemliu zasedenem od Italije, teči šele od trenocka. ko se reši vprašanje državne meje proti Italiji in ko bode Italija evakuirala naše dotične kraje. Tak rok torei sploh ni še začel teči. ker ni Italija do danes še izpraznila onega zasedenega ozemlja. Tudi pravi itredba izrecno, da bode ministrstvo za notranje stvari začetek roka svojčas objavilo. V kolikor je meni znano, take objave do sedaj še ni bilo in ie tudi ni moglo biti, ker ni še vse ozemlje izpraznjeno. V Italiji ie bilo to vprašanje drugače rešeno. S kr. odlokom od 30. dec. 1. 1920. št. 1890 je bil namreč za izvrševanje opcijske pravice za lašlko državljanstvo določen tok do 15. julija 1921. Ob pogajanjih v zmislu čl. H ranalskc pogodbe sem laškega zastopnika g. Salato na to razliko opozoril m izrazil željo, naj se v obojestranskem interesu to vprašanje enakomerno reši. Sporazumela sva se na to. da se opcijski rok za naše laške državljane podaljša do 31. decemlbra 1921. Neposredno pred svo-jim odlhodom iz Rima sem slišal, da je laška vlada že izdala kraljevi odlok v tem zmislu. O stvari sem seveda poročal naši viadi; no ona se o tem vprašanju ni še izjavila. Vsekakor pa z ozirom na gori r?čeno ni nikakega dvoma, da za primorske Jugoslovene. ki bi hoteli optirati za Jugoslavijo, ni niti še začel teči opcijski rok.« Tako torei dr. RybarL Prizadetim tovarišem (tovarišicam) je sicer dano na razipolago. da se drže Rvbareve razlage, vendar pa iim, da se izognejo vsem morebitnim zmedam in sitnostim, svetujemo, da ojilirajo do 2. avgusta.
— Društvo učitelja gradi, škola v Hrvatski \ Slavoniji je zborovalo dne 3. julija v Učitelj, domu v Zagrebu. Zborovanje ie otvoril predsednik .los. Kovače-vič. Po pozdravnih besedah je predlagal, nai odpošljejo zborovalci na kabinetno pisairno v Beogradu brzojavko, ki bi izražala iskreno zadoščenje, da se je ponesrečil atentat na našega prestolonaslednika Predlog so zborovalci navdušeno sprejeli. Nato ie podal tajnik Dušan Žido-v jc izčrpno poročilo o društvenem delovanju. Opisal je vsa pota in vse boje društvenega vodstva, da bi doseglo pravično ureditev službenega razmerja me-ščansikošolskega učiteljstva. Uspeha doslej navzlic vsem naporom ni bilo. Hrvatske meščanske šole bijejo težek boj za obstanek. Nadzorujejo .iih nadzorniki za ljudske šole. ker so ž njimi združene. Oblast zapira meščanske šole in ustanavlja v popolnem nerazumevanju ljudskih prosvetnih potreb — gimnazije. Na anketo, ki je v Beogradu izdelovala šolski zakon, niso bili pozvani zastopniki meščanskih šol. Nujna potreba je, da se združi učiteljstvo meščanskih šol iz Hrvatske in Slavonije. Dalmacije. Slovenije. Vojvodine in drugih pokrajin v skupno organizacijo. Zahtevati moramo, da se Punovi v počitnicah anketa za šolski zakon. ki bo obravnavala meščansko šolstvo. Na anketi naj bojo zastonane meščanske šole vseh pokrajin v Jugoslaviji. Zborovalci so sklenili, da tozadevno resolucijo takoj pošljejo ministrstvu v Beograd. Predsednik ie pripomnil, da je dobil pravkar poročilo o nameravani anketi ki jo je zahtevalo tudi novoustanovljeno društvo meščan, učiteljstva v Vojvodini. Po poročilu blagajnika je pozdravil predsednik zastopnika slovenskih meščan, šol. Drag. Humeka. ki je nato v daljšem poročilu opisal razmere meščanskih šol in učiteljstva v Sloveniji. Radostno je pozdravil namero, da ustanovimo enotno falango, da izvojtiiemo bodočnost meščanski šoli in nje učiteljstvu. Izrazil ie željo, da bi bila ta organizacija v okviru ! 'druženja. Če bi pa njega vodstvo ne hotelo ali ne moglo najti forme za vzpre-iem. se pa tudi ne bomo strašili samostojne organizacije, ki bo zadosti močna za delo in —-^bo.i. Predsednik Kovačevič oredlaga, da skličemo v jeseni delegate iz vse Jugoslavije na posvetovanje v enotni organizaciji učiteljstva meščanskih šol. Predlog je b;l soglasno sprejet in za hrvatsko društvo takoj določeni delegati. Sledilo je še posvetovanje o enotnih učnih načrtih in je bila sprejeta resolucija v oriiog oženjenim učiteljicam, ki se čutijo
L

2 ozirom na svoje pošteno delo prav tako prikrajšane kot naše tovarišice. Po zborovanju ie spremilo nekaj tovarišev slovenskega gosta na razstavo »Radiše«, kier ie bilo razstavljenih vse polno izdelkov vajencev. Hrvatje so z ozirom na vzgoio obrtnega naraščaja občudovanja vredni. Dobro bi bilo, da bi si naši mero-daini krogi ogledali delovanje društva ->Radiša« in bi tudi nas ustvarili kaj sličnega. V posebnem oddelku ie bila razstava risarskih in rokotvornih izdelkov meščanske šole. Rokotvorni pouk na do-tični šoli vodi strok. uč. Marijan Marj<o-vac. ki ie rade volje razložil svoie delo in načrte, ki jih ima za bodoče delovanje v tem pogledu. Tudi tu bi se mi lahko kai naučili od bratov, ki tako radi poza-bavljamo na nje. Posebno le omembe vredna narodna ornamentika na izdelkih. Slovenske tovarišice opozarjamo na narodopisni muzei. ki ga otvoriio sedaj v Zagrebu. Učiteljice risanja nai si ogledajo te ogromne zbirke narcdnega blaga, ki je v niih nagromadenega toliko še ne uporabljenega gradiva.
—	Tovarišicam! V počitnicah priredim v Ljubljani ob času veleseima razstavo belokranjskih vzorcev. Predvsem bo to kompletna zbirka tov. Poldke Bavdkove iz Vinice. Poleg originalnih vzorcev bodo tudi razna dela z narodnimi motivi, da se Dokaže uporaba orna-mentov. Vmes pa bodo razni svatovski nakiti in drugi belokranjski predmeti. Opozarjam tudi na prireditev v kmet. paviljonu na sejmišču, kjer razstavim belokranjsko domačo obrt: izdelovanje platna. pisanic, trakov, čipk. čaraip. Vse to se bo delalo na licu mesta. Kdor bo takrat v LJubljani (od 13. do 24. avgusta), naj ne zamudi te prilike.	Božo Račič.
—- Š tir ¡desetletnico mature praznu-ieto letos ljubljanski tovariši Luka Jelene, Jakob Murlan. Oale Franc in prof. Anton Fantek. Gospodom jubilantom naše iskrene čestitke!
—	Iz Črnomlja. Črnomaljska šola je priredila razstavo ženskih ročnih del in risarskih izdelkov. Obiskovalec odide zadovoljen. ker vidi dobro voljo in pridnost otrok in učiteljev. Posebno nas veseli lep uspeh pri ženskih ročnih delih, ki ga je dosegla tov. ž. r. d. Vončinova. Veseli nas. da se je lotila tudi zelo hvaležnih in krasnih narodnih vezenin. Imela je srečno roko zlasti pri izdelovanju torbic, ki so res elegantne. To je najlepši dokaz, da so narodne stvari najlepše, če se jih okusno uoorabi in se pri tem ozira tudi na material. Iz srca želimo, da se belokranjske vezenine zopet razširijo in to ootonfšol. Vzorce imamo v Sičevih vezeninah, če pa kateri kaj ne razume, naj se obrne na Poldko na Vinici. Črnomaljski šoli česti-. tamo na lemem uspehu.
Na državnem moškem učiteljišču v I iublian: je bilo koncem šolskega leta 1920.'21. 170 gojencev od teh je bilo 17 gojencev odlično sposobnih. 106 sposobnih, ponavljalni izpit se je dovolil 29 gojencem (17%), nesposobnih je bilo 15. ne-izprašanih 3. — Na drž. ženskem učiteljišču v Ljubljani je bilo 183 gojenk: odlično sposobnih ie bilo 61. sposobnih • 0.1, nesposobni 2 (!'•-). ponavljalni Izpit je dovoljen 13 gojenkam (7%). neizpraša-nili je bilo 6 gojenk.
—	Zrelostni izpit na drž. moš. učiteljišču v Mariboru. K zrelostnemu izpitu na drž. ¡noš. učiteljišču v Mariboru se je zglasilo 45 kandidatov in kandidatinj. Izpit se je vršil pod predsedstvom viš šol. nadzornika dr. L. Poljanca od 7. do 13. iiiaiia t. 1. Uspehi so bili sledeči: a) izpit so orestali: gg. Bitenc Rado. Božičnik Roman. Čeh Branimir, Frasš Pavla. Gol-lob Emilija. Jerkovič Nikola, Klampfer Marica. Kline Drago. Knapič Viktor, Kor-ber Franc Košuta Josipina, Kovačjč Edvard, Kožar Franjo !z odliko). Kraimar Vladimir. Kregar Anton. Pozne Marija (z odliko). Ravbar Ciril, Rudež Josip (z odliko). Stanzer Josip. Straus Micka (z odliko) Šegula Josip (z odliko). Trobec Milena. Zidar Milovan, Žabkar Marica (z odliko). Topolnik Ludovika. Košenina Vladimir. Hlebec Ivan. Babič Filip, Ka-soair Franc. Korber Vida. Rauter Slava. Godicl Rudolf. Skaza Aleksander, Cia#-senlburger Štefan. Lovrec Štefka in Ra-~ek Adirijena: b) Ponavljalni izpit iz enega oredmeta ie dobilo 5 kandidatov(inj); o) Med izpitom so odstopili 3 kandidatje; č) 1 kandidatinja je bila pri dopolnilnem izoitu iz slovenščine reprobirana.
V Zatičini na Dolenjskem je umrla 15. t. m. gospa Marija Lebano-v a. soproga vpokojenega šolskega ravnatelja. lov. Antona. Lebana. Pokojnico ie pregnala vojna iz solnčne Goriške v prijazno-Zatičino, ki ji je dala po dolgih letih begunstva mirno počivališče. Tova-
Ti.šu soprogu in preostalim naše iskreno sožalje. blagi pokojnici pa mir in poko!
—	Smrtna kosa. Dne 13. t. m. je na-gloma. vsled izbruha krvi, umrla učiteljica tov. Marijana Torelli iz Skaručine. NTa Boh. Beli je bila na počitnicah pri znancih ter ie mislila, da jo bode gorenjski zrak res pozdravil in otel sluteče učiteljske bolezni, pa smrt jo je prihitela v zdravljenju. Službovala je v Mengšu in v Rožeku na Koroškem in slednjič v Ska-ručitii. Pod Osolnico na tukajšnjem pokopališču Boh. Bele bode sanjala večne sanic nasproti »Babjega zoba« ter ob šum-ljaiiju naše bistre Save. Naj v miru počiva' --- Umrl jc v Bregu pri Celju vpo-knjeni nadučiteli 'van Rupnik v 82. letu svoje starosti. P. v in.!
—	V Hrastniku je priredila domača učiteljica tov. liermina Lundrova dne 16. pr. m. sestanek ženske šoli odrastle mladine. Zbralo se ie nad 50 deklet večinoma iz delavskih krogov, ki so pazno in z zanimanjem sledila izvajanjem predavateljice. ki jim je tolmačila pomen in važnost V i d o v d a n a in jih tudi sicer bo.irila za državng. in narodno misel. Navdušena dekleta so izrazila željo, da.bl se take prireditve še ponavljale, —-. Pohvalno omenjamo ta nastop tovarišice Lun-drove. ki dobro umeva prosvetno delo slovenske učiteljice tudi izven šole. z željo. da najde med tovairišicami obilo do-snemovalk.
—	Šolarska veselica. Tudi v Bukov-šici nad Škofjo Loko je šolska mladina pod vodstvom učitelja Štef. Scheina napravila 10. iul. šolarsko veselico. Na programu je bilo dvoglasno petje, katero je učitelj Schein spremljal na kitari, dekla-macije in igra »Teta iz Amerike«. Vse točke so vzpele prav dobro. Posebno je ucaiala točka: »Telovadba s petjem«, ob kateri ie učitedi pel s sonornim glasom »Slepca«, a dekleta na odru so mimično kazale silepčeve občutke. Vstopnine ni bilo. a župljani so vendar darovali toliko, da ie tisočak prebitka. Zanimivo in hvale viedno ie da je oder, dekoracije itd. uči-teli sam napravil. Vsa čast!
—	K razpisom služb na meščanskih šolah. Tov. D. H. se v 27. štev. »Uč. T.« huduje. da so se .predčasno razpisala mesta učiteljev, ki imajo v dekretih dovoljen rok za polaganje izpitov. Mnenja sem. da se teh služb sploh nai ne razpisuje. ker so itak namenjena dotičnim osebam. ki ji že zasedajo. Tako ie. bilo lani na mariborski meščanski šoli razpisano s*rok. učit. mesto za II. sk.. pa prosim, razpisano samo za enega prošnjika. Ker pa .it? :sti dobil boljšo službo, zato je prošnjo odtegnil. Za mesto pa ie prosil tudi nek nepoklican kompetent. Da ni trebato mesta oddati, so mit podržali pod nos § 8 zakona z dne 17. maja 1877. To po pravici! Mesto ie zasedel potem neiziprašan učitelj, naibrž s klavzulo. Letos so mesta razpisana zopet samo za poklicane. Zato so. lanskemu nepoklicanou tudi letos že odkimali. In to tudi po pravici! Zato mi ni jasno, čemu se taka mesta sploh raanisuiejo. Tudi mi ni jasno, čemu je izdal viš. šol. svet neke smernice, po katerih se nai sestavljajo ternopredlogi. — Korošec.
—	Članarina in darila za učiteljski konvikt. Učiteljstvo ljubljanske okolice na sestanku koncem šolskega leta v Ka-ši.u zbralo K 400—.
P. N. NAROČNIKOM!
Zadnje dni odhaja dan na dan vse polno prošenj, naj bi se za dobo počitnic naročnikom premenili naslovi. Vsem prizadetim naznanjam, da tem prošnjam ni mogoče ustreči, ker smo naslove ravnokar z velikim trudom uredili in bi nastala Dremenjanjem naslovov velika zmešnjava in bi Dovzročilo upravi velike nepotrebne stroške. — Cenjeni tovariši(ice) nai naprosijo poštne urade, da pošiljajo liste za njimi.	Upravnik.
Književnost in umetnost.
Vse pod tem zaglavjem navedene knjige, niuzikalije, tiskovine itd. prodaja in sprejema zarije naročnino knjigarna »Učiteljske tiskarne v Ljubljani«, Frančiškanska ulica št. 6.
Publikacije Slovenske Matioe. »Matica«, je •¡¿dala ravnokar kot izredni izdanjj dve knjigi in sicer: Pavla Golie lirsko zbirko Pesmi o zlat laskah« in Frana Finžgarja ljudsko dramo »Razvalina življenja«. Člani Slovenske Matice, ki s^ za tekoče leto že poravnali članarino, in usta-nevniki dobe omenjena knjigi broširani po 18 K in vezani po 24 K. Za druge, ki niso matični člani, je cena broširanih in vezanih izvodov za C K višja. Od knjig, ki jih ima Matica še iz prejšnjih let v izalog, opozarjamo na Dostojevskega - Levstika »Zapiske iz mrtvega doma (20 K), Radivoja Peterlina - Petruške pesmi »Po cesti in step:«
(8 K), dr. Fr. Detele »Tujski promet« (16 K), Ksa-verja Meška z£>irko novel »Slike« (16 K) Zofke Kveder - Demetrovič povest »Njeno življenje* (12 K), Ftbina Kristana sanjsko zgodbo »Per;in-carjevo pomlajenje« tl2 K) ter še na razne zvezke Zabavne in Knezove knjižnice, na raizne zbornike itd. — Pri nakupu matičnih knjih imajo Matičarji 25 odstotkov popusta. — Za tekoče leto so štiri knjige, ki izidejo kot redna izdamja, do malega dotiskame Let tirna znaša 40 K. Prosimo vse tiste člane, ki za letos še niso plačali članarine, naj to čimprej store. Vse druge pa vabimo, naj se tolaigoivolijo pridružiti krogu članov »Slo-venskg. Matice«. — Zemljevid slovenskega ozemlja'se tiska .ter kmalu izide. — Uradne ure pisat -he Slovenske Matice. Kongresni trg 7, I. nadsK. so" ob počitnicah vsak torek in petek od 3. do ?. ure popoldne.
Letno poročilo I. mestne šestrazredne ljudske šole v Ljubljani o šolskem letu 1920—21. — Kakur vsako leto, tako je tudii letos izdalo vodstvo i. mestne deške ljudske šole prav lično poročilo, toliko glode vsebine, kolikor glede oblike. Poročilo obsega sledeče sestavke: 1. Rodov ina Karagjorgievičetv. 2. Molitev za domovino. — 3 Šolski oblastva. — 4, Učiteljski zbor. — 5. Imenik učencev in 6. Letopis. Poročilo krasita dve sliki: regenta Aleksandra in vojvode Mišica. Iz poročila posnemamo, da je bilo koncem šolskega leta na šali 615 učencev; od teh je bilo sposobnih za prestop v višji razred 542, nesposobnitt 67, neizprašanih pa 6. Za vstop v srednje šole se je priglasilo 58 učencev. Ravnatelju Jak. Dimniku, ki se ni strašil stroškov pri izdaji letnega poročila, gre vse priznanje in to tolikobolj, Iker jc šola na'Ledini tudi to leto edina med sovrstni-carni v Ljubljani, ki si je upala z letnim poročilom na svetlo.	- - r
Jugoslovanski posojilničar in zadrugar. Prejel; smo: Vslcd spodbude zadružnikov, osofo i > zadružnih revizorjev, da izdani svojo, pred 15 e-ti izišlo in popolnoma razpečano knjigo »Slovenski.,posojilničar« v drugem oz. tretjem natisu, ke; je bilo po njej, edini, te vrste v Jugoslaviji, veUko povpraševanje. Pod novim naslovom »Jugoslovanski posojilničar in zadrugar« ho obsegala za slovenske posojilnice in druge jugoslovanske zadruge obilo pouka v slovenščini, nekoliko tudi > srbohrvaščini. Govorila bo o novih davkih (invalidnina, pristojtoinski namestek in dr.,) o novem kolkovainju, o novh obligatoričnih zadrugah in prinesla mnogo novih času primernih migljajev za zadružno noslovainje. Knjiga 'bo stala 50 K (broš!-ranii), oz. 60 K (vezana). Da mi bo mogoče določati visokost naklade, vabim cenjene zadruge, da še naroče na knjigo in pošljejo naročnino po pn-ibženi položnici. Ivan Lapajne, šolski ravnatelj v
p. in predsednik Okrajne posojilnice 'v Krškem. f——--------
i Kres«, družinski list. Z julijem je pričel i
™ il,u
hajati v LJubljani družinski list pod goren;im ■
slo vam. Vsebina 1. številke je prav raznovrstn ! Zabavni dej. Proza: A. Cerkvenik: Padel za rrvovino; L. N. Toistog: Kmet in tujec; L. Kuhar" Obračun; .1. Suchy: Tr.i indijske pripovedke Pes nu: E. Tiran: Človek; F. Roš: Žena; R. Schj cheri: V jasnih nočeh; J. Kovič: Pred skrivnostjo" R. Rekar: Premišljevanje; S. Škerl: Pesem mojj •matere. — Poučni del: P. Kunaver: Gore in i^j. I. Mihevc: Livarji kovin v starem veku. — Vest mk: Telovadba. Šport. Socialni veštnik. Književ. »ost. — Slike: Vojna vojni! L. N. Tolstoj. Borec Odoočitek. Babica. Vrh Triglava s Kredarici Slap Peričnik. Aljažev stolp. S. K. »Svoboda. hovsfci diagram. Razno: Vsem našim prijate. ljem! Sah. Smešnice. To in ono. Naše slike. ^ Iz navedene vsebine ije razvidno, kakšno smer b« zastapal novi list. Uredništvo pa hoče listov pro. gram razširiti prekio običajnih meja podobnih |j. sto v .ter pravi: »Posebnost našega lista bo mor, dai ta, da se pestavimo v boj iproti vsem ziloim lij napalkam, ki so se ukorenimile in večji del po kriv. di našiih vaditeljev še ne iztrebile ie našega ljudstva. Alkoholizem, pretepaštvo, m toleranca v vseh svejih oblikah, nevednost — zoper to in podiobnfi bo»no organizirali silen odpor. Nasprotno pa bo tno skušal vzibuditi smisel in zanimanje za vst, kar današnje človeštvo poseduje kot svoje višje duševne vrednote.« — Naročnina znaša celo letno 20 dinarjev. Vse •pošiliatve sprejema uprav, ništvo azir. uredništvo v Ljubljani, Aleksandra va cesta št. 5.
štev/ 1839.
RA7PIS UČNIH MEST.
Po naročilu višjega šolskega sveta z dne 28. maja 1921, štev. 6699. se razpisuje v stalno namestitev na državni meščanski šoli v Dolnji Lendavi služba za ravnatelja in j>o ena sllužba za strokovnega učitelja I.. II. in III. skupine.
Redno opremljene prošnje je treba vložiti no službeni poti najkasneje do dne
31. tulila 1921 pri podpisanem okrajnem šolskem svetu. Okrajni šolski svet za Prekmurje Murska Sobota, dne 30. junija 1921.
Predsednik: Lipovšek, s. r.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in založba UJU — poverjeništva Ljubljana.
Tiska »Učiteljska iskarna« v Ljubljani.
GALERIJA NAŠIH MOZ.
Po originalih akad. slikarja prof. Koželja je začela Učiteljska tiskarna izdajati portrete naših mož.
Ravnokar so izšli v dvobarvnem tisku: Valentin Vodnik, Anton Martin Slomšek, Josip Stritar. Velikost: 47 X61. - Cena vsaki sliki 3 din. (ovoj in poštnina posebe). Slike so namenjene šolam, društvom, javnim lokalom, zasebnikom. Naročila sprejema in izvršuje
Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani,
Frančiškanska ulica 6.
J
3E

3E
dE
-[] Učiteljska tiskarna r. z. z o. z. v Ljubljani ie izdala in založ la knjigo: Pavel Kunaver:
¿Í
Na planine.
S 16 slikami. Cena 50 K.
Knjiga je nepogrešljiva za vsakega turista, potrebna za vse, ki se hočejo posvetiti turi. stiki, zanimiva za vsakogar, ki ima le količkaj čuta za krasote našega divnega planinskega sveta. Brez nje ne sme biti nobena šolarska, ne učiteljska knjižnica, ker vzbuja ljubezen do domovine. Vzemite jo v roke in čitajte jo! Preverili se boste, da je na slovenskem književnem trgu malo takih knjig kakor je ta.


3E
Večletno jamstvo!	"godni plačilni pogoji
Tvrdka JOSIP PETELINC
— LJUBLJANA — Sv. Petra nasip št. 7
o £
> C6
S5
se priporoča kot edina tovarniška zalega šivalnih strojev Gritzner v vseh opremah. Materijal in izvršba predvojna. Istotam se dobivajo igle, strojni deli za vse sisteme strojev, strojno olje, toaletne potrebščine, modno blago in galanterija. — Sprejemajo se tudi vsakovrstna =========== strojna popravila. =—=——=—=
Z p
3
p_ o
Ljubljana — Sv. Petra nasip št. 7 (tik gostilne „Pri fajmoštru"«)
Večletno jamstvo!
"g^m piaaim Pog^