Slovenski «tednik z» koristi delavnega ljudstva v Ameriki O L»AS SVOBO0E * V slogi |o moč! GLASILO SVOSO-DOMISELJWIH SLOVE JVC EV V A M ETUIJI Slovénie Weekly devoted to the interests of the laboring classes Od boja do zmage! Stev. 32. ■UfMt as Second-Class Matter July 8th, 1003. at the Poat Ofl at Chiaafo, 111., under Act of March 3rd, 1870 Chicago, HI., 11. avgusta 1911. Kdor as miiU svobodna, ta at »ra boriti ta ir obeda! Leto X. Razgled po svetu. KOALICIJSKO MINISTRSTVO. Dunaj, 4. avg. Ministrski predsednik 'baron Gantsch namerava ustanoviti trdno parlamentarno večino in novo koalicijsko ministrstvo s parlamentarnim kabinetom. V tem ministrstvu bi bili ministrski predsednik Gautsch, notranji minister Stuergkh, finančni minister Urban, justični minister D ’Elvert, trgovinski min. Fiedter, poljedelski minister E-benhoch, želzniški minister Zale-ski in — Slovenec Fran Povše, minister za javna dela. Vlada namerava najprej sklicati češki deželni zbor na 15. septembra in so od njega delavnosti odvisno ab se vlada odloči za večino s Čehi ali brez njih. Parlament bi bil potem sklican sredi oktobra. Kolera v Trstu. Trst, 4. avgusta. — Kolera se razširja. Premožnejši prebivalci beže iz tega mesta. Sanitetna o-bla.st dela neumorno, da se kolera omeji. Do sedaj je bolnih 63 o-seb za kolero, med temi je več Slovencev. Rusija in Vatikan v sporu. Rim, 9. avgusta. Med Vatikanom in Rusijo je izbruhnil konflikt, ki bo tako daleč peljal, da se 'bo prekinilo oficijelno delovanje. Vzrok je ta, ker ni Vatikan, oz. papež zadovoljen z Stolpino-vo politiko, ki, kakor trde v Rimu, zatira in preganja katoliške Poljake na Ruskemu sistematično. Merry de Val, “državni” papežev tajnik je poslal Rusiji uiti matum, kjer zahteva, da se v Rusiji živečim Poljakom in Italja-no«ypasti versko svobodo: če temu ruska vlada ne ustreže, se poživlja, da odpokliče svojega poslanika v Vatikanu, barona N. I. pl. Bulacela. Mnenje prevladuje, da bo Sto-lipin malo popustil. Našli Mamutove kosti. Kursk, Rusija, 7. avgusta. — V nekem prepadu, v bližini. Bolgo-voda so našli ostanke velikega Mamuta. Najdba se pošlje v pe-terburgški narodni muzej. Rekord. Pariz, 7. avgusta. — Kapitan Felix, ravnatelj vojaške aviatič ne šole, se je danes vzdignil 11,330 čevljev visoko v zrak in z tem vstvaril nov svetovni rekord. Vzdig je naredil v 63 minutah. — Visočina se je uradno potrdila. Štrajk pristaniških delavcev v Londonu. London, 8. avg. Vsled štrajka pristaniščnih in skladiščnih delavcev je nastopila draginja v mestu. Posebno primanjkuje mesa, ker veletrgovci ne morejo za-kladati razprodajaleev z mesom. Meso se je podražilo za 4o pri funtu. Približno 4000 delavcev je nanovo pričelo štrajkati. Najfor-že se proglasi splošen štrajk. Leischman za Berlin. Berlin, 6. avgusta. — Na Hillovo mesto je imenovan Leischman, sedajui ameriški poslanik v Rimu. Leischman je milijonar in bo lahko zapravljal v Berlinu in dajal za pojedine, kar “ubogi” Hill ni bil v stanu. Imenovanje Leisehmana za poslanika v Nemčiji je prišlo nepričakovano. DENARJE V STARO DOMOVINO poilljuna: za S 10.35 ............... 50 kros, za t 20.50 ................ 100 kron, za S 41.00 ............... 200 kron aa $ 102.50 ............... 500 kron za $ 204.50 .............. 1000 kron za $1020.00 .............. 5000 kron. , PoStarina je rSteta pri teh «rotah Doma se nakazane s vote popolnoma iz ■plačajo brez vinarja odbitka. Naš« denarne pošiljatve izplačuje c. kr.pošt no hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične je do $60.00 v srotovini v priporočenen? ali registriranem pismu, večje zneske no Domestic Postal Money .Order alips New York Bank Draft; PRANK SAKSER CO. 82 Cnrtland St, New York ■SI04 St. Clair A vi; . N. E. Caveland, Ohio LADJA SE POTOPILA! Gibraltar, 9. avgusta. — Francoski parnik “Emir” se je danes na Gibraltar cesti, pet mil vzhodno o>d Tarifa, Španije, potopil. — Parnik je bil namenjen v Maroco. Uro pozneje, ko je zapustil to pristanišče, je zadel v veliki megli v angleški parnik ‘Silverton’, ki je plul iz Newport, Anglija, v Tarent, Italijo. Moštvo zadnjega je rešilo 27 oseb od potnikov “E-mir” in sicer 12 potnikov in 15 mornarjev, vsi Francozi. Potopilo se je 93 oseb in sicer 69 potnikov in 24 mornarjev, ravno tako vsi Francozi. Emir je bil fraucozki parnik z 1,291 tonami in je bil last “Compagnie de Navigation Mixte” v Marseilles. “Emir” je butnil v megli v “Silverton” in v par minutah se potopil. “Silverton” je tudi jako poškodovan, prišel v to pristanišče. Kolera v Italiji. Chiasso, Švica, 8. avg. Glasom uradnega poročila italijanske vlade je v času od 21. do vštevše-ga 26. julija umrlo v Neapolju 20 oseb, v napuljski provinci 78, v mestu Palermu 64, v provinci Palermo 38, v provinci Avellino 3, v provinci Benevento 4, v provinci Campobasso 2 in v provinci Cascorta 14 oseb. Mir ljudem na zemlji. Bern, Švica, 5. avg. Tukaj je bila otvorjena draga mednarodna mirovna konferenca. Med delegati se nahajajo Paul Reinseli, profesor na vseučilišču v Wiscon-sinu, John Clark, profesor na Columbia vseučilišču v New Yorku in dr. Nickolas Butler, predsednik Columbia vsetičilišča. Konferenca. ki bo trajala več dni. zasleduje trajen mir na svetu. 12,000 na štrajku. London, 7. avgusta. — Štrajk londonskih pristaniških delavcev se veča z vsako uro. Nič manj kot 12,000 štrajkarjev so danes našteli. Londonu grozi pomanjkanje mesa, ker se argentinsko meso ne more odkladati v tukajšnjem pristanišču. Štrajkarji zahtevajo zvišanje plače, in sicer 7 do 8 penijev na uro. Turčija in Črna gora. Cetinje, 8. avg. Vlada je razglasila. da se je doseglo sporaz-umljenje med Turčijo in Črno goro glede amnestije albanskih vstašev. Črnogorska vlada bo sedaj poskusila pregovoriti Maliso-re, da se vrnejo v Albanijo. Carigrad, 8. avg. Turški vladni krogi so mnenja, da bodo ho-matije v Albaniji kmalu poravnane, ako bo Črna gora vplivala na albanske begunce, da se vrnejo v domovino. Mohamed Ali Mirza je ubežal iz Perzije. Teheran, 8. avg. Govori se, da se je bivši šah Mohamed Ali Mir-za v Humeshu nkrcal na parnik, ki je neznano kam odplul. Po dragih poročilih se je bivši šah odpeljal v Mished-i-Ser ob Kaspijskem morju. Sa-lar ed Dowleh, brat bivšega perzijskega šaha, je z uporniki zasedal mesto Kermanshah, ki leži 280 milj daleč od Teherana. Ruski in angleški poslanik sta izročila perzijski vladi noto, v kateri pripoznata, da je zapadla pokojnina bivšega šaha, ker se je uprl sedanji vladi. Princesa Helena se je zaročila. Belgrad, 6. avg. Hčerka kralja Petra, princesa Helena, se je v Raconiggi na Italijanskem zaročila z ruskim. princom Ivanom, sinom kneza Konstantina velikega in bratranea ruskega carja. General Martinovič. Cetinje, 6. avg. General Martinovič je imenovan za poveljnika črnogorske obmejne armade, ker je sedanji general Boskovič obolel. — Razne novice. Za socijalne naprave. Washington, 8. avg. Pokojninski zakon, ki ga «»»je poslanski zbornici predlagal socialistični poslanec Viktor Berger, bo skoraj gotovo sprejet v kongresu. — To je mnenje mnogih politikov. Republikanska in demokratska stranka se ne bosta jipala upirati socialni reformi, ker bi s tem le podpirali razširjenje socializma. Prav verojetno je, da bosta obe stranki se izrekli v svojih prihodnjih volilnih programih za pokojninske zakone. Štrajk v Baldwinovih tovarnah. Philadelphia, Pa. 8. avgusta. Štrajk mašinistov in kotlarjev v Baldwinovih tovarnah se. še nadaljnje. Kotlarji bodo zdaj dobivali redno podporo od narodne zveze. V tovarnah je nameščenih mnogo skebov, s katerimi, si pa družba ne more opomoči. Vedno razglaša po časnikih, da potrebu-je delavcev. Universal Peace Union je ponudila podpredsedniku dražbe svoje posredovanje za poravnavo štrajka. Podpredsednik je ponudbo odklonil. Tovarne zatvorjene. Fall River. Mass., 8. avg. Fall River Tron Works Co. je z lepaki na tovarnah naznanila, da bo 4. t. m. za nedoločen čas ustavila o-brat. Do'zdaj so delali v tovarni samo 4 dni na teden. Nad 5000 delavcev bode brez posla ih zaslužka. Tedenski zaslužek delavcev je znašal $55,000. .7 • Razmere delavcev v jekleni in-dustriji. Trgovski tajnik Nagel je izročil zveznem senatu poročilo o razmerah delavcev v jekleni industriji. Iz tega poročila izhaja, da izmed 90,000 delavcev dela ena tretjina sedem dni na teden, tako. da se nedelja ne razločuje od delavnika, in ena četrtina jih dela 84 ur na tedeni ali 12 ur na dan. vštevši nedeljo. Odgodenje kongresa odloženo. Washington, 5. avg. Zasedanje kongresa še ne bode tako kmalu končano. Senat hoče rešiti vse važne predloge in je danes naročil odseku, ' - Nadzorstvo. čem ali pa poslušali akorde, ki jih i gal gnjev in srd nad krutostjo Pod nadzorstvom si mi mislimo neko zapovedujočo moč čez nekaj. Vsak mož bi moral imeti sam čez sebe in svoje telo popolno nadzorstvo. Isto velja tudi o mislih in v izraiženju. Tako mora pravi človek vedno vedeti kaj dela, kje je potreba da na stopi e-nergično in kje potrebuje svoje lastne presoje. Kar se tiče telesa, mora paziti, če se ni pojavila na telesu kaka opasuost za zdravje in če je kaj, da se takoj ukrene zdravljenje, da se prepreči podaljšanje in pohujšanje bolezni: to se pravi, nadzorovati mora svoje telo. Naj rabi vedno v takih slučajih TrinerjeVo ameriško zdravilno grenko vino, in ga toliko časa zavživati, da se ugonobi zadnjo kal bolezni. Ta pripomoček je najboljši za izčiščenje telesa in dober tudi za mačke. Rabi ga hitro, kadar vidiš, dn si zgubil tek do jedi, imaš glavobol in sc počutiš slabega, nervoznega in i maš bolečine v črevih. Za dobiti v lekarniških prostorih. Jos. 'Triller, 1333 — 1339 So. Ashland ave., Chicago, UL /== A S. S. P. V Zveza J ■Ustanovljena leta 1908. Inkorporirana leta 1909. Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Box 116, Somerset Colo. JOSEPH BENKO, tajnik; 112S0 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11316 Fulton Are., Chicago, 111. JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: FERDINAND GLOJEK, (pred.); 477 Virginia St. Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. MARTIN V. KONDA, 2020 Blue Island A»e., Chicago, 111. POROTNIKI: AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S, E. Cleveland, Ohio. FRANK ČUK, Box 268, Moon Run, Pa. JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind. POMOŽNI ODBOR: JOSIP IVANŠEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111. IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111. JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN LEVSTIK, 11316 Fulton Avenue, Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOIS M. ZAHO&IK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja za pojasnita naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 — Sth St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu. VERA IN DVOM. Ivan Lah. V moji mladosti me je prijela za roko in me je odpeljala seboj. “(Hej”, je rekla, “izročila te mi je tvoja mati in varno ti bo v mojem varstvu. Vso ljubezen ti je dala in vse nade je stavila na te in potem je rekla: veruj, kakor sem te naučila.” in sva odšla z Vero v svet. Šla sva čez zelene trate, čez pisane livade, čez cvetoče polje in mi je pripovedovala bajke in lepe povesti, pesmi mi je pela in je polnila celo pokrajino z lepimi slikami, ki so bile podobne krasnim sanjam in pesmice so odmevale v jasnem ozračju. Mirno je bilo moje srce in je verjelo, kar je videlo in slišalo. Prijetno je bilo v dnši, kajti lep je bil svet o-koli mene in varna je bila pot preko njega; v srcu ni bilo nemira, ne v duši strahu. In zdelo se mi je, da nas gre tisoče, milijone isto pot. Kdo bi ne šel preko teh lepih pokrajin, v teli sladkih sanjah, kdo bi ne poslušal čudovitih ¡baljk in vabljivih pesmi? Tako me je vodila seboj z varno roko in jaz sem jo ljubil kot svojo varuško, saj me je nji izročilo skrbno materinsko srce, ki je tako ljubilo sina. Saj je bil njen obraz skoraj podoben obrazu matere, nje oči so bile jasne kakor o-či matere, kadar je molila z menoj, in nje roka je bila. dobra in mehka, kakor materna, kadar me je božala. Zato mi je bila, kakor j živ spomin na njo, nje povesti so bile kakor povesti matere, zato sem ji verjel. Bolj ko je šla od •doma pot, 'bolj sem se držal nje roke, kajti zdelo se mi je, da bi mi bilo samotno in zapuščeno na svetu, ako bi jo izgubil. Tn mi je govorila: “Rasteš v letih in rasteš v mislih, toda ti veruj, iz domačih tal prehajaš na tuja tla, toda ti veruj, čas in svet se izpriminja o-koli tebe, toda ti veruj. Drži se vere, ona te ibo vodila povsod.” In sv« šla po poti skozi življenje in sem verjel: vse, kar je pravila mati, kar je pripovedovala Vera, vse je res, svet, življenje pa ni res, to je laž. Resnica je samo tam, svet pa nima resnice, sreča je samo tam, svet pa nima sreče, mir je samo z Vero, brez nje pa pride nemir, boj ... In bolj ko sva šla naprej, bolj se je izpreminjala pokrajina in bolj čuden je postajal svet, bolj težka je postajala pot; ni bilo zelenih trat, ne pisanih livad, ne cvetočih polj; slike so izginjale kakor sanje in pesmi so izzvenele nekje v daljavi. In sem jih iskal in poslušal. “Ko bi ostal vedno tam in bi nikamor ne šel!” “Toda vsak mora storiti to pot.” Tn nekoč se je moja noga spotaknila 4>b kamen. Moje sanj polne oči so se bile zagledale v višave, da bi ne videl grdega sveta pod seboj. “Kod me vodiš ,Vera, čutim da sem se spotaknil in moja noga krvavi”. “Težka je pot skozi življenje, sin, in nevarna, zato se drži moje roke in veruj; jaz te potolažim v bolesti in bridkosti.” In sem veroval in sva šla naprej. Težka in trudna je bila pot. “Kam gre najina pot, o Vera, jaz čutim, da je trda in kameni-ta pot pod nogami.” “Ne boj se, sin, tako je usojeno ; ti hodi in trpi in pri meni išči tolažbe, kajti obljubljam ti zato večno plačilo.” “Kako ib o to plačilo?” “Nekoč bo vse res, kar si sanjal v mladosti.” “Kdaj bo vse res?” “Po smrti; zato trpi in veruj.” In sve šla naprej. Zasanjal sem se v lepe obljube in sem si želel, da bi bilo kmalu konca poti, kajti po tem bo vse res, kar so pripovedovali v mladosti; zagledal sem se v 'zračne višave in je zmanjkalo tal pod nogami in sem padel . . . “Kako me vodiš, o Vera, glej, ko sem se zasanjal v tvoje obljube, sem padel.” “Ne boj se, ne propadeš. Ako sto in tisočkrat padeš, vedno te dvignem. Po tleh bi se plazil, po grdih tleh, živalim enako ako bi ne bodila s teboj in 'bi te ne dvigala; tako ‘pa hodim 3 teboj kakor živ spomin in sem sila tvoja. Zato veruj, tudi, če padeš.” In sva odšla naprej. Prišel je nama nasproti človek v črni obleki. Zagledal me je in je pristopil k meni in rekel : “Padel si in ši umazan. Pasti je greh. Stopi v cerkev na gori in se izpovej, da te očistijo.” Ozrl sem se. Velika cerkev je stala na gori in mnogo ljudstva je bilo okoli. Pogledal sem svojo spremljevalko in sem jo vprašal, kaj to pomeni. “Vidiš, tem ljudem je tvoja mati izročila v varstvo tvojo Vero. Oni morajo čuvati, da me ljudje ne zapuste. Zato pojdi, kakor ti je rekel.” In sva šla na goro v cerkev in sva se rinila med množicami, ki so klečale po tleh in so se plazile okoli oltarjev in glasno moTle in vzdihovale. “Kaj delajo ti tu?” “Boga časte. Pojdi in moli tudi ti.” — In sem šel in sem molil z njimi. Prosili so odpuščanja za svoje grehe in so želeli novih dobrot. Izpovedal sem se svojega padca — in duhovnik mi je odpu stil, ko sem obljubil, da ne bom več padel. Molil sem za srečno pot in sem odšel z gore. “Glej,” je rekla Vera, cerkve so kakor plamenčki, po zemlji razsejani in gore k zvezdam, kakor zvezde svetijo k zemlji. Tu so živi ognji, združeni iz hrepenečih človeških sre, ki verujejo. Njih edinost in skupnost je sila, ki jih prepričuje o resnici, njihova moč je v tem, da verujejo vsi eno. • Kajti kar verujejo vsi, to je resnica. V tem je tudi božja vred- nost njih molitve in kesanja. To je njih vera. Žive tako že dolgo let: greše in molijo: tako se rode in umirajo. To je ljudstvo. Vsak človek je del ljudstva, tudi ti si del ljudstva, zato hočejo, da imaš z njimi enako vero. Vsako ljudstvo ima svojo vero in vsak človek ima svojo vero.” ^ “A katera je prava?” “Vse in nobena, kajti človek veruje lahko tudi lažem.” “In kaj si ti?” “Jaz sem tvoja sila, ki te vo dim naprej”. In sva šla dalje po poti. Pod goro je bila krčma, o-koli nje so pili ljudje, od znotraj pa se je slišala godba in ples. Ob krčmi je sedel berač in je prosil vbogajme. Neki človek je stal na mizi in je pridigo val. Naenkrat je nastal pretep. “Kaj se je zgodilo!” “Bijejo se zaradi vere.” Šla sve naprej. Reka sc je valila po dolini in sva prešla čez most. Tam so se pota ločila. “Kam sedaj?” Ozrl sem se na križpotju in sem premišljal o tem, katera pot je prava in boljša. Takrat je prihitel za menoj človek v črni obleki in je kričal in vpil, da je samo ena pot prava, o-na, po kateri so šli romarji in velika množica ljudstva. Rotil me je, da moram iti po nji, da bom enak z enakimi. Jaz pa sem videl, kako so poganjali tam ljudi po cesti naprej, kako so jih tepli njih gonjači in so zato pobirali od njih denar. S težkimi koraki je stopala masa ljudstva, globoki vzdihi in obupni glasovi so bili slišati iz množice. V imenu vere, v imenu cerkve, v imenu boga,” so klicali gonjači in vihteli biče nad golimi glavami. “Naprej, naprej, kdor ne veruje, bo pogubljen. Rešite svojo dušo.” Tako so kričali menihi in popi nad utrujenimi potniki. In drugod so šle druge množice in tudi tam so kričali menihi in popi v drugačni obleki nad množicami in dvigali razna znamenja. Ko sem se ozri, ni bilo Vere nikjer. Sam sem stal in sem premišljal,- kam kreniti. Naenkrat sem zagledal pred seboj človeka z globoko zamišljenim obrazom. “Kaj delaš tu?” ga vprašam. “Mislim.” “Zakaj.” “Ker ne vem.” “Kdo si?” “Dvom.” “In kaj misliš?” “Katera pot je prava in najboljša.” “Tudi jaz mislim o tem.” “Potem misli z menoj.” “Toda ti misliš in se nikamor ne ganeš.” “Bolje ne iti nikamor, nego napačno. Vem, kdo te je prignal sem: vera. In tu si zagledal mnogo potij. Milijon se jih je že u-stavilo pri meni. Toda jaz nisem, da bi dajal svete; samo svarim, ne verujem nikomur, dvomim o vsem. Pot si izberi vsak sam, jaz samo dvomim, -da je prava in najboljša. Tako začne misltii oni človeški ro‘d, ki v slepi veri drvi naprej in veruje vsemu in vsem. pri tem pa ne vidi lastnega trpljenja in veruje v stvari, ki jih nikoli ni bilo in jih nikoli ne bo. Zlato plačilo in večno veselje mu obeta vera tam v večnih daljavah in on drvi za njimi. Jaz pa dvomim o tem in dvomijo vsi, ki so prišli do spoznanja. “Toda jaz hočem naprej.” ■ “Pojdi, toda ne pozabi na dvom. Tu na gori za menoj prebiva Razum. On ti pokaže vsa pota sveta in potem izbiraj. On ti pokaže pravo pot. toda niti njemu ne veruj, dvomi o vsem. veruj samo dvomu.” “Od kedaj že stojiš tu?’ “Odkar je svet. Do sem vodi vera svoje ljudi; tu sem jaz, za menoj pa je nešteto potij . . . “Toda če bi dvomil o vseh poteh, bi po nobeni ne šel.” “Zato pojdi k Razumu in izbi-raj.’ “Čutim da sem nesrečen, ker ne vem, kaj naj storim.” “Tako govori vsak, ker ne pozna prave sreče. Človek, ki neČe misliti ,je enak lenuhu, ki neče delati. Zato je v začetku nesrečen, ker mora misliti, potem pa je srečen. ,ker najde svet sreče, ki ga ni nikjer drugod. Vem, da me ljudje imenujejo nesrečo za ljud stvo, posebno oni. ki žive iz ljud ske vere in žive brez dela, ker jim ljudje verujejo, zato svare ljudi pred menoj in pravijo, da sem duh ,ki vse uničuje, vse zanikuje, in ničesar ne pripoznava in onemogočuje. Toda kam bi bilo zašlo ljudstvo, ako bi ne bilo mene, ako bi se pred menoj ne u-stavljalli največji ljudje, kar jih je nosila zemlja! Predno se je rodila prva nrsel iz razuma, sem bil jaz, Dvom, kajti prej je mislili in govorilo čustvo. Jaz sem večni “Ne” in šele za menoj leži resnica, ki jo človek lahko poišče s sif-no mislijo.” "Ali je resnica?” ‘‘Dvomim o tem, da je resnica in dvomim o vsaki resnici, da je resnična. Dvoje govore pozemski ljudje: resnično je vse, kar je in nič na svetu ni resničnega. Dvomim pobojem. Toda kdor dvomi, ta išče resnico.” “Ali je tudi najde?” “Resnica je ,kakor sreča. Leta in leta hodiš za njo in jo iščeš in loviš. Ko pa jo imaš v roki, se ti zdi. da to ni tisto, kar si iskal in si želiš kaj drugega in drugačnega. To delam jaz! Kajti ko bi mene ne bilo. zadovoljil bi se svet s prvo resnico, ki jo sliši ali vidi in s prvo srečo, ki jo sreča ali najde. Človek, ki ne želi več, je majhen in majhno bi bilo življenje. Oni, ki so mnogo dvomili, so mnogo hoteli in mnogo mogli. Zato se niso zadovoljili z malim.” “Rekli so, da ubijaš sile.” Posmejal se je zviti njegov 0-braz in ostre oči so zasijale izpod napetega.čela. Rekli so: ne dvomim, da so rekli, dvomim pa, da ubijam sile .. . Ob meni sile rastejo, ker me hočejo premagati in oditi naprej. Le sile onih, ki me ne zmagajo so majhne in se pritožujejo čez me, češ da jih uničujem jaz. Toda majhni ljudje naj se ne u-kvarjajo z menoj: pri meni se u-stavijo oni. ki jim je resnica več nego beseda. Pri meni je začel Cartesius: dvomil je o vsem, samo o tem ne. da dvomi. Ker je dvomil, je misill in ker je misli1!, je bil. Zato je pisal in rekel: cogi-to, ergo sum, t. j. mislim, toraj sem. Zato je prazno, kar govore ljudje o meni. Srečal si me in si me videl. Sedaj sodi sam. Dolgo sem stal pred njim. Kakor velika skrivnost je stala na križpotju, s temnimi očmi, s surovimi potezami v obrazu, s trpkim izrazom na ustih. Njegov pogled je prodiral v daljavo, njegove roke so se krčile. kakor da se hočejo šiloma poprijeti zemlje. Nekoč je bil tak Mefisto, ki je igral na odru, toda ne popolnoma tak . . . Odšel sem po poti navzgor proti gori, kjer je kraljeval Razum. Veliko in obširno je bilo njegovo kraljestvo in uvidel se je razgled po vsem svetu. Videla se je ona pokrajina in steza, ki sem jo prehodil z Vero. gora s cerkvijo se je videla in krčma pod njo, videle so se poti .po katerih so drle množice, azverovane v večno srečo, gnane od svojih gonjačev, preganjane in tepene od vseh, ki so si bili prilastili moč nad njimi, slišal se je njihov krik in vik in stok in jok in smeh in obup, in videlo se je razpotje v dolini in Dvom je stal ob njem in zdaj pa zdaj je pred njim obstal samoten romar in je krenil na pot na goro. V kraljestvu Razuma pa je bilo vse jasno in razločno, videla se je razlika med lažjo in resnico, med krivdo in pravico, med dobrim in zlim. med lepim in grdim. Počasi, z zamišljenimi koraki so stopali ljudje po poteh in so gledali in presojali. / “Tod skozi bi morala iti pot vseh onih milijonov.” “Ni mogoče. Ni niti easa niti prostora. Tu ni pot za one, ki verujejo slepo, ampak za one, ki mislijo z odprtimi očmi.” “In nikdar ne bodo množice vzele to pot?” “Morebiti nekoč. Več in več posameznih ljudij bo krenilo sem čez, štveilo se bo množilo in tod bo morebiti nekoč nastala glavna pot, tam pa bodo šli oni, ki potrebujejo šibe in korobača in gonja čev in zapovedovalcev, da jih vedejo naprej, kajti sebe smatrajo za nižje ljudi, ki so nezmožni misliti in hoditi sami, ampak verujejo zato, ker morajo, in hodijo zato ker — morajo. Pod pritiskom je bi]a premagana njih volja in ubita, zato nimajo sil.” “Jutri, pojutrašnjein, kdaj pride to?” / “Neznano, kdaj, ampak nekoč pride. In takrat bo velik in silen človek obvladal sebe in svet in življenje. g Pijte najboljše pivo & ^ Peter Srtioenhofen Brewing Co. PHONE: CANAL 9 CHICAGO ILL. SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ. Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji. — Zahteva in iztirja odškodnine od kompanije za ponesrečene pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe, prošnje za oprostitev vojaščine, dolžna pisma, itd. — Iztirja dolgove tukaj in v starem kraju. — Izvršuje vsa v notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne. l^Ha.tii£L SlsiencLei* 5241 Butler Str., Pittsfcorg, Pa. Beii Phone7-R FiSk. Claridge, Pa. Naznanilo. Urednik Gl. Sv.: — Poročati vam imam novi odbor društva št. 2 S. S. P. Zveze v Claridge, Pa. Brat tajnik dr. št. 2, John Batič h se je preselil in spodaj podpisani sem prejel njegov posel. — Oddaljene člane tega društva se prosi, da pošljejo vse tiskovine od sedaj naprej na me. John Mlakar, taj. Box 68, Claridge, Pa. predsednik Val. Rednak Box 426, blag. Josip Kratofi] Box 213, vsi v Claridge, Pa. Seja društva vsako 2. nedeljo v mesecu. Najboljša gostilna na Blue Island Ave. v Chicapi le J. F. Bolek*ova, kjer se toči izborno Schlitz pivo in lina vina. Domača in cenena kuhinja. Kosilo s kozarcem piva, vina ali kak» druge pijače 200. Večerja s pijačo samo i5o. Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna JOE F. BOLEK 1870 Bine Island Avenne vogel 19. ni. trgovina s novodobnim obuvalmo Volk med ovcami. V Temešva-ru so aretirali kateheta tamošnje dekliške šole, ker je dognano, da je zapeljal nad 30 8- do 12 letnih deklic. Čedni katehet Lamberg je star 35 let in je bil tudi liričen pesnik. Vstanovljena let» 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah, JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave-, Chicago. Drugavrata od KasparjeveBank. ODVETNIK PATENTI 4éééééé£ééééé&êééééé&éééûé Na prodaj! Elegantna gostilna na fino situiranem prostoru v mestu Kenosha, Wisconsin. Zraven obširen veselični vrt in plesna dvorana, in dvojni tir za kegljanje. Električna razsvetljava. Z eno besedo, velikanski promet. Proda se za pošteno ceno radi tega, ker je imejitelj kupil na drugem koncu mesta svoje novo poslopje. Za pojasnila vprašajte uprav-ništv0 Glas Svobode, 2020 Blue Island ave.. Chicago, 111. IGRA OD 15. — $100 NAGRADE Postavite eno številko v vsako odprto mesto tako da kadar se sešteva od katerč strani, da je vedno vkupno 15. Vsaki oni, kateri nam bode p slal dobro rešeno igro, dobil bode kredit od $100.00, nad 4 krasnim lotoma, blizu Velikega New Yorka. Cena lota je $199 00, ampakzaone-ga, kateri pošlje dobro rešeno igro, stalo ga bode samo $99.00, in ta denar izplačeval bodemesečno, in to $5.00na-prej, ter pozneje samo 3.00 mesečno. Pisma pošiljajte na: SLOV. DEP. ROOM 911, 61 Park Row, New York City Dobra Unijska Gostilna, mrzel in gorak prigri- Ç Qtectnv zek. : Pod vodstvom JU>>. O. OlabUly 2005 Blue Island Ave. velik* Dvorana za druStvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave, SALOON z lepo urejenim kegliščem in sveže Schoemhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 2348 Bine Island Ave. Chicago. GARL STR0VER (Sobc stev 1009) 140 WASHINGTON ST. CHICAGO, «LL Tir.. 3989 MAIN SVOJI K SVOJIM! Prva in edina slovenska trgovina te vrste v Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, družtvenih prstanov; razna izbira srebrnine in zlatnine. Pušk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peči, itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.) A. J. Terbevec & Co. Nasledniki: Derganc, Widetič & Co. 1622 Arapa boe St-. De n ver. Colo- Avg. W. Ilanim pogrebnik in balzaniovar, tapetnik in podobar 921 8. tik St SHIBOM, Wis Zastopnik: FRANK PUNGERČER G-03TII_i2ST-A J. J. Vodak in sinovi 1825 Loomis St. cor. 18. Plači Dvorana za zabave in zborovanja Tel. Canal 1386. SLOVENCI POSEČAJTE Little Bohemio” kjer se toči izborno impor tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu! Izvrstna kuhinje. Pisa risa In stnodke. Za obilen poseč se priporoča. CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av.inzap. 18-ul. GOSTILNA kjer je največ zabav» in največ vžitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse bo me dolbi v gostilni John Košiček 1807 S, Centre Ave. Chicago, Dl. Telefon Canal 1439. • « Glas Svobode i drobni račun: Škof Dipolu je plačal Piju IX. 300.000 fr.; njegov naslednik je poslal Leonu XIII. 160.000 fr.: Knjeginja cTEstinac je dala 260,-000 fr.; Orleanska škofija 118,-000; Angleški katoličani 200.000 fr.; skupaj 1,038,000 fr. To so bile še le priprave. Nato se je začelo z novimi pripremami in te so stale: Začetek nadaljevanja 2.000 fr. ' dokaz resnice čudežev 2.000 fr.; proces o čudežih 12.000 fr.; dekret zanj 1.000 fr.; kongregacija in kret “de tuto” 3.000 fr.; ce-rimonije pri proglašenju 100.000 fr.; drugi izdatki 50.000 fr.; skupaj 170.000 fr. Ta račun je proračunan kot najnižji, kajti vsaka kanonizacija stane povprečno 250.000 fr. Ko so se zvršile te priprave, so se pričele nove in novi stroški, ki so stali nadaljnih: 222.534 fr., skupaj torej 1,430.534 fr. - Jeden milijon štiristo trideset tisoč frankov, toraj približno poldrugi milijon je stala nova svetnica. To so številke iz uradnih vatikanskih glasil — toraj popolnoma istinite. Sedaj pa pomislimo, koliko denarjev je pustilo v Rimu mnogo-risočero vernikov, ki so priromali tja oh iej priliki. Najlepše s vedoči o tem dejstvo, da je sklenilo društvo za tujski promet v Rimu naprositi Vatikan. da proglasi vsako leto kakšnega novega svetnika, ker privabi to zelo mnogo tujcev v Rim. Vatikan je z tem predlogom zelo zadovoljen, kajti ako so dado od cerkve za skope denarje kupiti nebesa, utegne postati proglaša-nje svetnikov najboljši vir mast nih dohodkov ne le za rimske tr govce, ampak pred vsem tudi za Vatikan. CANKARJEVI SPI8I: Gospa Judit . ..................75 Hiša Marij« Pomočnice...........75 Hlapec Jernej............... .75 Hlapci........................ 76 Jakob Ruda......................50 Kurent..........................75 Krpanova kobila . ..vv......:.$1.60 Knjiga za' lahkomiselne’ ljudi;.'. .$1.00 Kralj na Betajnovi............ .75 Nina............................75 Ob zori......................$1.00 Vinjete .....................$1.00 Za narodov blagor... Zgodbe .75 Za križen KERSNIKOVI SPISI: Cyklamen I. snopič... Agitator, II. snopič.. $1.00 AKO ŠE NISTE. NAROČNINO POŠLJITE Na Žerinjah, III. snopič.........$1.00 Lutrski ljudje, IV. snopič.....$1.00 Rošljin in Verjanko, V. snopič. .$1.00 Jara gospoda, VI. snopič.......$1.00 Gospod Janez, VII. In VIII. snopič .........................$2.00 Berite novice, IX. snopič......$1.25 Kritika-Komentar XII. snopič... .50 TRDINATOVI SPISI: Bahovi huzarji.................$1.25 Bajke in povesti, I. zvezek.......75 „ „ II- 15 „ III. „ ........75 „ .. IV. 75 ,. V. ............$1.00 „ „ VI. „ ......$1.00 JURČIČEVI SPISI: VII. zv.: Lepa Vida; Ivan Erazem Tatenbah.................50 VIII. zv.: Cvet in sad; Bela ruta, bel denar....................50 IX. zv.: Doktor' Bober; Med dvema stoloma................50 XI. zv.: Tugomer, drama iz slov. življenja; Berite Novice; Veronika Des eniška..50 KNEZOVA KNJIŽICA. Zabavni in poučni spisi. 1. zv.: Anton Knezov životopis; Gospod Lisec; Ženitev vojvode Ferdulfa..........40 2. zv.: Gorski potoki; Planinska idila; Matija Valjavec.. .40 7. zv.: Izgubljena duša; Za možem; Pastirica; Čez trideset let; Z diplomo in _ brez diplome; Popotovanje Nikolaja Nikiča; Dr. France Prešeren...........50 9. zv.: Za .vozem; Izgnanci; študent Lojze; Fenny; Klanec siromakov....................40 10. zv.: Življenje In smrt Petra Novljana; Elin............40 11. zv.: Križ na gori; Spomini gospoda Ignacija Brumna .......................40 12. zv.: Potepuh Marko in kralj Matjaš; V mesečini; Brez zadnjega poglavja.........40 15. zv.: Vatroslav Jagič; • Novo življenje; Dve nevesti.. .50 TAVČARJEVE POVESTI. I. zv.: Ivan Slave!j; Antonio Gledhjevič; Bolna ljubezen; Gospa Amalija; Mlada leta; Med gorami ....................$1.25 II. zv.: Otok in struga; V Kar- lovcu; Valovi življenja; In vendar; Tat; Gospod Ciril; Čez osem let; So-ror Pia................$1.25 III. zv.: Ivaij Solnce; 'Grajski pisar....... ..........$1.25 IV. zv.: Tiberius Pannonicus; Kuzovci; — Vita. vitae meae...................$1.25 V. zv.: Mrtva srca; 4000 času primerna povest iz prihodnjih dob.........$1.25 SIENKIEWICZOVI SPISI: Brez dogme.......................$1.50 Križarji v 4 delih.............$2.50 Mali vitez v 3 delih...........$2.50 Potop I. in II. zvezek...........$2.50 Rodbina Polaneških v 3 delih... .$3.50 Z ognjem in mečem, 4 delih.... $2.00 Za kruhom.........................15 STRITARJEVI SPISI: S Jagode............................50 Lešniki ..........................50 Pod lipo . .Vri...................50 Zimski večeri................ .50 TOLSTOJEVI SPISI: Ana Karanina...................$2.50 Kazaki............................75 Rodbinska sreča...................40 VENEC SLOVANSKIH POVESTI. Slovanske povesti zbrane od najboljših slovanskih pisateljev, prestavljene na slovenski jezik. Od 3. do 9. zvezka; zvezek po.......50 ZABAVNA KNJIŽNICA. 13. zv.: Za staro pravdo V.....* .50 14. zv.: Sami med Seboj. (Igra.) .25 15. zv.:Pogreb, Brez volje, Črti- ce. In druge povesti.,.. .50 16. zv.: Pri Jugoslovanih...... -.50 17. zv.: Pot spokornikov, in dru- ge .......................50 20. zv.: Amerikanci (igra) in povesti ............................50 Knjižnica Narod, založbe v Celju. I. zv.: Strašno maščevanje ... .50 II. zv.: Izlet g. Brouška v XV stoletje .................75 Zarnik spisi: I. zv.: Ura bije, človeka pa ni... .50 LJUDSKA KNJIŽNICA. Zbirka najpoljudnejšlh ljudskih povesti. 1. zv.: Teharski plemiči; Krajev- na kronika; Cesarjevič in sestri d voj Skin ji.......25 2. zv.: Zadnji grof celjski. Iskal- ci biserov na otoku Sv. .25 .25 .25 Duha..................... .25 3. zv.: Vojna leta 2000. — Doma in na tujem.............. .26 4. zv.: Ciganka. Po povelju........26 5. zv.: Ljubezen do domovine; Plesati ni znal; Karin...., 6. zv.: Pevčevo si-ce; Krvava svatba v Kijevu; Prijatelj Lovro . . ............... 7. zv.: Sodba; Poezija in? prosa; VB.........,............. 8. zv.: Papeževa mula; Župnik ie Kintoinjana; Zvezde; Črtica o časopisju; O poljedelstvu pri starih narodih; Na deželi — v mestu; Zgodba iz mladosti; Na Bregu....................25 RAZNI DRUGI SPISI IN PREVODI: Andrejčkov Jože 8 zvez. skupaj.. $1.50 Avstrijski junaki............... .75 Andrej Hofer.......................20 Avstralija In nje otoki............50 Ben Hur. (vezana)...............$2.00 Beračica...................... .20 Babica.............................50 Božična noč........................40 Barvaste črepinje..................30 Bolgarija in Srbija............. .50 Blagor na vrtu cvetočih............50 Čez trnje do sreče.................50 Deteljica..........................30 Dama s kamelijami...............$1.00 Domači zdravnik...................60- Doktor Holman.....................25 Dolina krvi.....................$1.50 Dve noveli.........................50 Dobra gospodinja (vezana);._____$1.50 Džungl...................... ..$1.00 Grof Monte Crtsto I. zvezek.....$2.00 Grof Monte Cristo II. zvezek____$2.00 Gozdovnik 2 zvez. skupaj........... .75 General Lavdon.....................25 Iz naših krajev............... $1.00 Ilijada.......................... 50 Izdajavec..........................50 Igračke............................75 Iz knjige življenja II. zvez....$1.50 Ieflandski ribič...................50 Iz nižin življenja . .......... .50 Jeraač Zmagovač, pretepač. Povest iz Nemško-francoske vojne ............................. .30 Kirdžali...........................75 Križem sveta.......................40 Kitajci in Japonci.............. .50 Kratka zgodovina......... .50 Kako pišejo ženske..............$1.00 Kacijanar..........................50 Kapitan Žar .......................50- Krvava noč v Ljubljani....... .40 Luči............................ .50 Lazarič Lindarski..................75 Momenti.........................$1.25 Materina žrtev.....................50 Mladost......................... .40 Marjetica..........................50 Mož Simone................... .$1.00 Malo življenje.....................50 Mali lord..........................75 Nikolaj Zrinjski...................20 Na krivih potih....................40 Na bojišču....................... 40 Na rakovo nogo (vezana)............50 Novele in črtice (vezane).......$1.50 Obsojenci.......................$1.00 O te ženske.....................$1.00 Oče naš............................50 Občna zgodovina, skupaj 5 de lov...........................$5.00 Pripovesti o Petru velikem.........75 Pod turškim jarmom.................2« Pri stricu.........................40 Pot za razpotjem (vezana).......$1.50 Pesnitve, Aškerc................$2.00 Ponižani in razžaljeni..........$1.00 Princ Evgen Savojski...............20 Pravila dostojnosti................20 Pred nevihto.......................30 Postrežba bolnikom.................40 Preko morja...................... 40 Reformacija........................50 Repoštev...........................20 Robinzon...........................60 Razporoka.......................$1.00 Ruska moderna ..................$1.50 Reliefi........................... 75 Spolne bolezni.................. .25 Srce (vezana) ..................$1.00 Slovenski fantje v Bosni, 2. zv...$1.50 Spominski listi....................25 Stepni kralj Lear..................50 Straža..........................$1.00 Slučaji osode......................75 Strahovalci dveh kron 2 zvez....$1.00 Slovenske (reformacije.............50 Spomini.......................... 75 Štiri povesti.................... 20 Štiri ruske slike................ .50 Tartarin iz Taraskona..............50 Tilho in drugi.....................75 Tolstoj in njegovo poslanstvo... .30 Trije mušketirji................$2.50 Uporniki...........................40 Utrinki.........................$1.00 Veliki trgovec................., .50 Viljem baron Tegetthoff............25 V tujih službah................. 50 V delu je rešitev.................25 Vaška kronika........./............75 Vohun............................ 75 Veliki punt...................... 75 V naravi..........................50 V znamenju življenja........... .75 Zadnja kmečka vojska ..............75 Zlatarjevo zlato...................75 Z viharja v zavetje................75 Znamenje štirih....................30 Zadniji rodbine Benalje............75 Znanci.............................75 Quo Vadiš, (vezan)..............$2.50 Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en ali dva centa. . Poštnina Je pri vseh teh cenah že všteta. Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Ustanov. 21. nov. 1909 Društvo Inkorp. .15. marca 1910. MADISON, PENNSYLVANIA GliAJVlNl ODIBOR: FSIEDSEIDINBIK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa. ČAJNIK: J. Hauptman, Box 140 "Darragh, Pa. * ^APaSNfEKAR: Ivan Flere, Adam sbnrg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamisfburg, Pa. NADZORNIKI -. ANTON KLANČAR, Arena, Pa. Box 144. Predsednik JAKO® ŠETPI1NA, Adamsburg, Pa. Box 108. «LAŽ ČELIK Adamsburg. Pa. Box 28. VRHOVNI ZDRAVNIK, DR. G®OROE BOEHM, Arana, Pa. Drtižtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu. Sprejeti novi člani: K dr. št. 4 v Waukegan, 111.: Ciril Krže, c er t. št. 276. K dr. št. 5 v Noblestown, Pa.: Johan Cesar, 277. K dr. št. 11 v Cdnemauigh, Pa.: Frank Zupančič, 278; Ma- tevž Oven, 279; Johan Lazar, 280; Juri Cerjak, 281; Anton Krebel, 282; Frank Supančič, 283; Matevž Krebel, 284. . Suspendirani člani: Od dr. št. 4: Jagode Jak, 71; Garafol J.. 69; Jermirnie, 95. Od dr. st. 5 v Noblestown, Pa.: John Rink, 96; J. Opeka, 99. Od dr. št. 5: Alojs Jakš, 215. Od dr. št. 7: Anton Ocvirk, 151: Andy Puch, 159; John Gaber, 216. Od dr. št. 8: John Jeras, 177. Črtani člani. Od dr. št. 4, Anton Malovrh, 154. Od dr. št. 7, Frank Pančič, 162. JOS. HAUPTMANN, gl. taj. DRUŽTVENI URADNIKI. Dr. št. 1 v Darragh, Pa.: Preds. Anton Klanchar, Box 114, Arona; Tajnik John Primožič, Box 140, Darragh; Blag. Jos. Hauptman, Box 140, Darragh. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Dr. št. 2 v Adamsburg, Pa.: Preds. St. Flere, Box 122; Taj. Alois Flere, Box 122; Blag. J. Flere, Box 122. Vsi v Adamsburg, Pa. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Dr. št. 3 v Claridge, Pa.: Preds. John Batich, in taj., Box 487; Blag. Lovrenc Arhar, Box 451; vsi v Claridge, Pa. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Dr. št. 4 v Waukegan, TU.: Preds. A. Celarec, 706 Market st.; Taj. Ivan Gantar, 604 — 10th st.; Blag. John Stražišar, 611 Market st. — Seja 3. nedeljo v mesecu na 611 Market St. Dr. št. 5 v Noblestown, Pa.: Preds. John Rivec, Box 193; Taj. in blag. Math Petrich, Box 1. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Dr. št. 6 v Roslyn, Wash.: Preds. Anton Adamič, tajnik Jos. Richter, blagajnik Martin Are- stovnik. Vsi v Rosyln, Wash. — — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Dr. št. 7 v Livingston, 111.: Preds. Alb. Schweiger, Box 148; tajnik Frank Deželak, Box 230; blag. Josip Renko, Box 222; vsi v Livingston. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Dr. št. 8 Marianna, Pa.: Preds. II. Lamuth; tajnik H. Leskošek, Box 25; blag. J. Škarja: vsi v Marianna, Pa. — Seja 2. npdeljo v mesecu. Dr. št. 9 v Skidmore, Kans. Preds. Simon Repovš; taj. Anton Mihelich, R. R. 3 Box 57,. Columbus, Kans.; blag. John Zakrajšek, R. R. 3 Box 57, Columbus, Kaos. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Dr. št. 10 v Winterquarters, Utah ; Johan Bfejak, predsednik:; John Rebolj, Boxl06; Jakob Cesar, blag. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu. Dr. št. 11 v Conemaugh, Pa.« Preds. Martin Jager, Box 102; tajnik Frank Perko, L. Box 101; blag. Frank Dremelj, Box 73; vsi v Conemaugh, Pa. ODPRTO PISMO ROJAKOM ŠI-ROM AMERIKE! Neelyville, Mo. Cenj. ured. Gl. Sv.: — Cenjeni rojaki in rojakinje!; Na poziv mnogih rojakov in rojakinj iz Scofield in iz Winter-quarters, Utah, priobčim v delavskem listu '‘Glas Svobode” odprto pismo. Vem, da .je število rojakov, ki se zanimajo za naseljevanje na farmah, oz. na še neobdelani zemlji ameriški, veliko. Tistim, ki je v resnici kaj na tem, kako in kaj je na ameriški farmi, naj prečita-jo moje poročilo in nekaj nasvetov iz lastne skušnje. Komaj dva meseca živim tu, večina so angleški farmarji. Nisem še poizkusil vseh udobnosti in neudobnosti a-meriške farme, vendar kolikor sem je, naj tu podam v par besedah. Kar sem zemlje kupil, sem zadovoljen z njo; je res precej mokrega sveta, vendar pa mi se bode tudi dobro obrestoval. Z umnim kmetijstvom v Ameriki lahko dobro uspevaš. Razumen gospodar si mora znati pomagati. V mlaki kjer stoji voda in ni za ob-» delovanje, nakupi več prašičev in .jato gosi in rac. V enem se ti bodo povrnili stroški za vse kar si nakupil in tudi že kmalu dobiček j od nahupljene živali, če imaš denar, si tudi živino takoj nakupi. Z njo nimaš skoro nobenega dela; pase se po travnikih in gozdih im tudi nekaj prirediš. Dok- ler nimaš čiste zemlje, moraš skrbeti, da ti tudi neobdelana zemlja daje svoje obresti. Ako podiraš, orješ in čistiš zemljo", glej vedno na lepa zemljišča in dobro prst. Dobro si oglej, kje je naj-pripravnejši prostor za gospodarska poslopja. Ako hočeš kupiti dobro farmo, si prej oglej zemljišče, predno se odločiš kupiti ga. Mačka v Žaklju nikar ne kupuj. Dobro zemljo si pa še lahko kupiš v Missouri, Utah, Dakoti in Texasu, ali v kateri drugi državi velike Unije. Cena zemlji se dviga dnevno. Zemlja ti daje dvakratno zaslužek. S zemljo postaneš najpreje neodvisen mož v A-meriki. Gotovo je, da če je slabša zemlja na nakupu, da je tudi cenejša, kar se more vedno prodajalcu v oči staviti. Če zemlja ni za obdelovanje, je pa morebiti jako pripravna za pašnike; z obširnimi pašniki tudi narediš' denar, s živinorejo. Ako je zemlja nasprotno poraščena in jo namakaš, dosežeš tudi lepe uspehe. Toda ne brez truda in muje. Povsod je treba delati, in biti razumen. Treba je pa tudi pomisliti, da na neobdelani zemlji, če tudi je fina in rodovitna se nikar ne podati z premajhno svoto denarja. Kdor je slab v denarju, naj ne kupi več kot 40 akrov zemlje, ker tudi na 40 akrili se da lepo in zadovoljno živeti. Kdor ima pa še več glavo družino, pa odkrito povem, da naj gleda, da ima plačano zemljo in 800 dolarjev gotovine, za naselitev na neobdelano zemljo. če si služiš kruh na farmi pa tudi izprevidiš, kako drag je vsak cent. Rojaki, mladi močni fantje, ki delate pri'dobrih kompanijah, ne selite se iz kempe v kempo, in ne izdajajte denarja za železnico in druge stvari, ki vam nič ne sahnejo. Vsak naj štedi svoj prihranek. Dol s tisto grdo navado — iskati zabave po saloonih in se navaditi na tisto neumno tretan-je, in potem štedljivim ekonomičnim družinam očitati stradel! — Spominjajte se: “Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača.”! Vsak cent se naj hrani. — Zabava” po gostilnah in mestnih beznicah je za delavce predraga. Kdo plača račun? Kdo plača posledice “zabave”? Kdo plača zdravnika? Katerega boli ■lava? Tebe. Če ti je v nedeljo dolg čas, pojdi v park, sedaj je tudi prijetno iti se kopat, vzemi v roke poučno knjigo in časopis, n. pr. Glas Svobode”, da si razširiš obzorje o svetu in vsem, kar te zanima in ti prinese dobička. Navadi se samostojno misliti. Premišljuj večkrat namen svojega življenja. Vedno stremi, po nečem zvišenem, po nečem, kar {e bo o-prostilo moderne sužnosti, kapitalizma . . . Res je, trdo in težko je orati ledino, toda trud se ti stotero poplača. In ko vidiš, kako bujno rastejo kali in poganjajo više in više. pa sp vzravnaš in zavriskaš in rečeš: “Dobro je biti na svoji zemlji, svoj gospod !! ” Tukaj se dobi le še malo neobdelane zemlje, v obližju mest je sploh skoro povsod vsa prodana. Kar jo je pa še, je pa zelo draga, po $25 aker. Le bolj oddaljena je ¡m $17—18—20. Kompanijska zemlja je ceneja kot privatnih kmetovalcev. Zasebni posestniki jo ne dajo radi po ceni. Tu se dobi precej obdelanih farm. a so drage, akr 50. 25, 100 dol. Opozarjam rojake posebno n?i to, da se 'bolj oprimejo kmetijstva. Denar na zeihljo se dobro obrestuje, kakor če ga naložiš v banko. Če nimaš zaslužka, si pa farmo za rentaj, pa tudi dobro zaslužiš. Ni potreba burna ti po deželi, mnogo dela na farmah. Upam in želim, da ne ostanejo pismo brez uspeha. Pozdrav rojakom širom Amerike! Posebno pozdrave gg. Brun-schmidu v Minneapolis-u in Potočniku v Utah Mine! Vaš za kmetijstvo. , I. Trink. STOLP SV. MARKA V BENETKAH. Vsako mesto ima kako posebno stavbo ali kako drugo umetno ali prirodno posebnost, ki daje že od daleč poseben značaj ali kakor pravimo, je njen karakterističen znak; tako ima Rim kupolo sv. Petra, Dunaj Štefanov zvonik, Praga Hradčane, Moskva svoj Kremi, Krakov svoj Wawel, Ljubljana fevoj Grad. Tak karakteristični znak je bil za Benetke veliki stolp sv. Marka, ki je bil znan po celem svetu pod imenom eampanila, kar pomeni italijansko stolp. Ako se je bližala ladja po morju proti “Kraljici Adrije”, je potnike že od daleč pozdravljal visoki stolp sv. Marka in šele potem so se začeli prikazovati stolpi in stolpiči, kakor bi rastli iz morja in nazadnje ‘so se zasvetile Benetke, kakor bi plavale na morju . . . Stoletja in stoletja je stal stolp sv. Marka, kot ponosen znak Benetk in je vabil k sebi potnike. — Toda zob časa je izpodjedel tla pod njim kakor pod mnogimi drugimi lepimi starimi stavbami, ki so se začele nevarno nagibati in propadati. In ravno pred devetimi leti, dne 14. julija 1892 se je stolp sv. Marka naenkrat sesul. Svetovno časopisje je pisalo o tem dogodku, saj se je zrušila ena najlepših in najvažnejših starih stavb, Benetke so izgubile svoj najvažnejši znak; svetovnoznane cam-pamile ni bilo več. In kaj so Benetke, brez cara-pamile! Kakor da bi kraljici vzel žezlo! Kakor da bi Rimu odvzel kupolo sv. Petra, Pragi Gradčane, Dunaju štefanski zvonik, Moskvi Kreml, Krakovn Wawel, Ljubljani grad. Vendar se je pre mišlj>alo o tem, ali naj se stolp zopet- postavi, ali ne, kajti ako temelj ni držal starega stolpa, se pogrezne lahko tudi novi . . . Tla pod Benetkami so postala •negotova, kdor je kdaj na Canal grade gledal nagnenje palače, je spoznal, da se bliža propad . . . Tudi Maehar v svojem “Rimu” piše, da je škoda v Benetkah iz-nova postavljati, kar pade, kajti Benetke so bile . . . Toda vse to je na videz; res padajo stare stavbe, ko se omaje temelj pod njimi, toda vstajajo nove in Benetke rastejo, kakor vsa mesta/ In tudi stolp sv. Marka se je moral iznova sezidati. Kakor da bi nove Benetke hotele pokazati svojo nekdanjo silo. In v devetih letih je vzraste-l stolp ha istem metetu na trgu sv. Marka, v isti velikosti in visokosti; dne 14. m. m. so ga slavnostno otvorili. Novi stolp ima isto oblike in zunanjost, kajti nič lepšega ni znata postaviti moderna arhitektura ; shraniti pa se je hotela stara zgodovina, ki je v tako ozki zvezi z Markovim stolpom. Stari stolp je bil delo štirinajstega stoletja, takrat ko so Benetke dobile prvo moč na morju. V stolpu je bilo enajst zvonov, ki je imel vsak svoje opravilo in svoje ime. “Maleficio” ali ‘reng-hiera' je zvonil samo takrat, kadar so koga peljali čez “Most vzdihljajev”, kar se je reklo toliko, kakor na morišče. Dne 17. aprila 1355. je zvonil ta zvon iz campanile, ko •so obglavili doza Marina Falieri, ker' je skušal napraviti preobrat v ustavi in se nplastiti Benetk, ker si je drzny "seči po svobodi državljanov — zapeljala ga je k teinu ženska — je bil obglavljen! Drug zvon se je imenoval Ma-rangona, in je naznanjal začetek in konec 'dnevnega dela. Zvon Nona je oznanjal poldan, “Pregadi” je klical senatorje v zbornico, “Trottiera” pa je vabila patrieije na veliko posvetovanje. V stari campanili so zborovali nobili ,ki so nadzirali vse javno življenje; poleg stolpa je bil pranger ali sramotni kamen s kletko, kjer so bili izpostavljeni javni zoleiiiei .Na cvetno nedeljo so napeli med eampanilo in dožo-vo palačo vrv po kateri so hodili plesalci na vrvi. Ker je bil stolp tako visok, je vanj večkrat udarila strela. Od 1548. do 1745 je udarila osemkrat. Najhujši udarec je bil 1. 1745, ko je strela zrušila nekaj kamenov z vrha stolpa in zdrobila nekaj štantov na trgu: kamenje je ubilo enega čevlajrja, nekega živinozdravnika in enega psa. * V spomin so ostali kamni pri stolpu na tleli do 1. 1873. L. 1775 je dobil stolp strelovod in senatorji so mojstra opata Toalda odlikovali s posebno medaljo. Tako je videla eampanilo vso staro slavo Benetk, grozne trenutke, vesele, triumfe, procesije, svečanosti, maskerade, in nazadnje je videla tudi propad stare slave, ko je Napoleon prijezdil nanjo s svojim konjem in je proglasil konec beneške republike. Ali bo novi stolp dosegel starost svojega prednika, kdo ve? Ali bo videl, kar je videl njegov prednik: kdo ve? Ali bo stal le kot slab odmev preteklosti, kdo ve? Kdor bo torej letos šel pogledat jubilejno Italijo bo lahko gledal Benetke -— z Markovega stolpa. — Na njegovo lastno željo ga bodo obglavili. V Nemčiji imajo kot smrtno kazen vpeljano obglavljenje in sicer s sekiro. Narednik Ernest Müller, ki je bil pred letom zabodel svojo ljubico, je bil od vojnega sodišča v prvi instanci obsojen na 15 let ječe. Proti tej razsodi se je Müller pritožil, češ, da mu gre kot morilcu smrtna kazen. V drugi instanci je bil nato tudi res obsojen na smrt in je odklonil napraviti prošnjo za pomi-loščen.je na cesarja. Prošnja, ki sta jo napravila župnik in njegov oče, je bila odklonjena in Müllerja bodo sedaj na njegovo lastno prošnjo obglavili. Samomor dragonca. V Gprici se je ustrelil s službeno puško 221et-ni dragonec Jakob Wernik iz Borovelj na Koroškem. Kot vzrok samomora se navaja pristudenje vojaške službe. AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA. V NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK In OBRATNO PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORK A: Argentina.. . .23. Avgusta I9H Eugenia---6. Septembra »91» Parniki odplujejo redno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristrič* Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste v South Brooklynu. Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovan* pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje »e v SLOVENSKEM JEZIKU Phelp’s Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. 6 LAVNI ZASTOR ZA AMERIKO W.SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 1907 Blue Islaml Ave., Cbicaso TELEFON CANAL 939. Moja trgovina pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen 1 ot ie hi! vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. S” M. Á. WEISSKOPF, M. D. P ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 47« Uraduje na svojim domu: od 8.—10. ure predpoludne od I. —3. uro popoludne in od 6.—3:30 ure večer. V lekarni P. Platt, 814 Ashland Ave.: od 4.—3. popoludne. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure ilopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. S- © Našo trgovino priporočamo Slovencem žo trinajast let in povsod so zadovaljni z našim blagom. Povabimo vas, da si ogledate našo spomladansko zalogo oblek kot: Moške površnike $7.50 do $25.00 Moške $10.00 do $30.00 Moške obleke za mlade$7.50 do $20.00 Deške sporni- obleke $2.50 do $10.00 Odprto vsak večer, izvzemši sredo in petek do 9 ure. Odprto v nedeljo dopoludne. S Vogal Blue Island Avenue in 18. cesta. HfNG(£ Jelineh & Maytr’ lastnîka- ATLAS BREWING CO. sinje na dobrem glasit, kajti ona pridelnje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. C LAGER MAGNET GRANAT 1 Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in HrvaSko Compagnie Generale Transatlantique Potniki tretji ga razreda di bivajo brez plačno hran na parnikih družbe. Snaši postelje, vini dobro hrano i razna mesna jedila. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi, La Provence.........30.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Lorraine La Touraine .22.000 H .20.000 H Chicago, nov parnik......9500 HP Pristanišče 57 1 >rth Ri/er vziožje 15th St., New York Cit PARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK. Glavni zatop na 19 State St. New York. M4UR1CE W. KOZM1NSI glavni zastopnik za zapad, na 139 N. Dearborn St. Chicago, I; JD^JPXSI. Breezy Hill, Kans. Cenjen» uredništvo: — Prosim odstopite mi mati prostorček v našem delavskem listu. Hočem vam nekoliko opisati delavski' razmere. Na Breezy Hill je precejšna naselbina. Slovencev in druge narodnosti. Dela se pa kakor veter potegne, nekateri teden vsak dan, a zopet drugi dva ali tri dni v tednu. Seveda kdo je vzrok temu — kapitalisti. Ali glejte! Kompani ja pravi, da delavci preveč kamenja s premogom nakladajo in pri tem kršijo kontrakt. Ko bi kompanist saj en mesec delal v rudokopu, bi govoril drugače, ali tako pa, ko ga vidi samo na železniškem tiru na vozovih, si pa misli, samo čisti ■premog mora delavec nakladiti če je mogoče ali ne. Na društvem polju pa tudi ne nazadujejo; tu na Breezy Hill imajo Slovenci pet slov. podpor, društev ki se lepo razvijajo. Drugikrat še kaj več. Pozdrav vsem čitateljem Glas Svotroide! John Žager. N. B.: Tu naznanjam, da som odstopil od tajništva od društva interna Zarja” št. 35 S. S. P. Zveze, v Franklin, Kans. Novoizvoljeni začasni tajnik je Anton SeMak, P. O. Franklin, Kans. Mt. Olive, 111. Cenjeno uredništvo: — Tudi jaz si štejem v dolžnost, da poročam svoje misli. Seveda moja zmožnosti ni z pisatelji vrstiti se, vendar upam, da bo O K. Zatorej tudi ne morem kritižova-ti “ višjim” glavam, akoravno me sili večkrat moje mišljenje k temu. V«ega pa nemorem prezreti. V štev. 33 “Amerik, temote”, presega že vse meje modrosti in učenosti novodobnega Salomona g. Sojarja. Prišel je namreč z dokazi na dan, za bivanje Boga. — Nemorem si drugače tolmačiti njegovo modrost, (norost) kakor, da po več tisoč letih (kar je Bog z Mojzesom govoril) je pričel v novi dobi z maziljencem Sojarjem govoriti. Pač skrajna samo vernost. Res čudovito modri dokaz, da je Bog, če si izbere slepca. — (Samo na sebi umevno, pri slepcih ima svoj kruh in srečo). Piše namreč: Slepec ne vidi solnca, pa trdno verje, da je solnce. Ali učeni Sojar je pozabil, ali ni hotel, navesti kaki upliv ima solnee na slepca, in kaki upliv ima Bog na nas. Po njegovim mnenju, bi moral vsak pripoznat, da je Bog. Po mojem mišljenju je upliv solnee na slepca, večji kot upliv ‘Boga-na nas. katerega sploh ne poznamo. Vprašam Te, učeni gospod, kje imaš kotiček za slov. socija-liste, in kje za utekle izgnane so-trate ? Svetujem Ti učenjak, ne modruj o slov. soc. in ue o božji modrosti, ker to je vzor tvoje norosti. Ali piši raje dejstva o svojih sobratih, pa bi bilo za nas ¡tolj zanimivo. Ako imaš kaj preveč masla, le pridi na solnce, da se Ti stopi, pripravljenega gradiva imatno dovolj. Omenim naj še to, da ne bo naš filozof napačno sodil o meni, da sem izgnani frančiškanski kozel! -Če pa tudi vi gospod poveste kaj ste, se hudega ne zgodi. Na svidenje! Naj še omenim o delavskih razmerah, katere so enake drugim krajem.' Kapitalistični trinogi še to najbolj ume,jo, koliko se sme nam dati, da ne popokamo, o par-don! da ne poginemo od lakote. To pa zato, da so si bolj zvesti, nas še dalje izkoriščati. O napredku pa moram molčati, ker ga sploh ni. Sloga jači, nesloga tlači, in ravno poslednja je vi$rok, še pri tako malem številu, kot nas je tukaj. Rečeno prav, mi spimo. Le črni krokar steguje svoje peruti in vabi v senco svojo in tam še vzdrami, katerega za kak groš. /atoraj sobrate: Lepa bodoč- nost se odpira, rimski trinogi se stolee podira, hitro z svob. mišljenjem na dan. S sobratskim pozdravom. Izgnani frančiš. Virden, 111. Uredništvo Gl. Sv.: — Dolžnost me veže, da sporočim žalostno novico sobratom Zveze. Iz naše srede je 20. julija vzela smrt, brata Blaža Kokel, elana dr. št. 47, doma, nekje iz Notranjske. Star je bil komaj 34. Umrl je nesrečne smrti. Pokojni brat je bil dolgo časa brez dela: konečno ga je boss uslišal in dobil je delo in sicer po noči na jako slabem prostoru. Nekega dne je njegov part- ner kvital, in Kokel je prosil bos-sa za njegov prostor, toda, ker je boss imel na pokojnega neko tiho jezo mn je prošnjo odvrnil in mu rekel, da če ni zadovoljen, da lahko gre. Od takrat naprej je pokojni jako žalosten hodil na šiht. Ker pri mašini, pri kateri je bil zaposljen ni mnogo vedel o njej iot novinec, je tako prišel z električnim aparatom v dotiko, in sicer z glavo, in blo je v par minutah po njem. Pogreb pokojnika je pokazal, da je bil pokojnik priljubljen pri vseh krogih. Pri pogrebu je sodelovala tudi mestna godba in ni ga bilo rudarja, ki ne bi šel za pogrebom. Sprevoda se je udeležilo tudi društvo št. 44 in dr. št. 73 iz Girarda. Tu zopet vidimo, kolikega pomena je to, da je delavec v kakem podpornem društvu. Kaj čaka človeka, ki ni v društvu, če postane bolan ali naenkrat potolčen? Kdo ga bo za-legal z zdravili in kdo bo plačeval zdravnika? Res, potrebno je, da listi vedno drezajo, naj se ljudje upisujejo v podporna društva . Zgodilo se je pa tudi ob tej smrti rojaka nekaj, kar ne dela nobenemu časti in slave. Ko je nesrečnika ubilo, so ga odpeljali k pogrebniku, kjer je ležal nag en dan. Vsi smo bili mnenja, da ga naj boarding boss vzame v svojo hišo, kar je pa zadnji dvakrat odklonil. Še celo Uniji ni bilo po volji, da je ležal pri pogrebniku, ker je to bila velika sramota za vse Slovence sploh. Ko so šli k tukajšnjemu rojaku Peterlinu, in ga vprašali, če vzame mrtveca v svojo hišo, je ta z veseljem v to privolil. Prvi človek je veren katolik, ki skrbi za cerkev in farsko bisago! Lepe vzglede dobivamo! Zavedni delavec. Indianapolis, Ind. Cenjeni g. urednik: — Poročati sicer nimam ka.j dobrega iz tukajšnjih delavskih razmer, vendar bode zanimalo iste, kateri so pred meseci odišli v druge kraje, iskajoč si boljega zaslužka. Sedaj tukaj vse bol.i slabo “rona”, in zaslužek je pičelj. Omeniti moram, da je večina istih rojakov od tukaj “mufalo” kateri so bolj “brutalni”, kateri nočejo slišati o kaki delavski organizaciji. Vsi isti pa odidejo v Milwaukee z namenom da. tam dobro zaslužijo, kajti to jim je znano. da je tam, v Milwaukee vse socialistično, da so delavske razmere bolje kod drugje. To so tisti ljudje, kateri niso nič sejali, ali ko je žetev so na mestu. Upam pa. v slučaju da se vrnejo,«da bodejo tudi tukaj sejali delavsko i-de.jo, katero si bodejo priučili v delavskih — socialističnih mestih. Poročati imam (udi, da je izgini! pred par tedni eden naših salonarjev po imenu Frank Perše. Priromal je nekje’iz Clevlanda, z namenom, da odnese kar mu je mogoče, kakor se sliši je to njegova navada, da gre iz kraja kjer je naredil velik ‘’puf” v dirugi kraj, kjer isto napravi, to je baje njegov patent. -Jaz mislim, da bode to v korisj slovenskim d c lav-cim, če povem da jim je tukaj odnesel svoto katero so mn zaupali v shrambo, in da se omenjenega Frank Perše-ta varujejo. — Pri lopovskem biznesu mu je pomagalo seveda njegova soproga in natakarica Baldía. Da lopovu ne pade kakšen naših rojakom na limanice, in da ga spoznajo, bodem priobčil njegovo sliko. Poročevalec. Nokomis, 111. Cenjeni g. urednik: — ■ Prosim natisnite par vrstic v korist ^iu premislek našim rojakom. Že dolgo časa opazujem delavski položaj, obeta se tem ubogim delavcem vse dobro in boljše dan na dah od unije, od različnih trgovcev tudi in od duhovnov. — Delavec trpin le potrpi in plačaj in. fajtaj se znami in priborili si bomo svobodo. V tem je še nekaj dobrega pa pomisliti je treba, da se naši rojaki bore za obstanek, unije za zboljšanje plače itd. vedno in vedno gre tako naprej pa le trpe lakote in pomanjkanje. Drugi so trgovci, ki prigovarjajo le potrpite, bo še boljše in drže ljudi v tovarnah in majnah ker od njih največ skupijo in se od njih žive. Tretji so duhovni, ,ki pravijo: le potrpi in daj meni kar zaslužiš, saj tu ne potrebuješ svojega doma, ker plačilo in pravi dom čaka na onem svetu. Tako se naši rojaki trudijo dan na dan in kar si prihranijo, znosijo drugim ali potrošijo v stavkah. Poiskati si moramo eno pot iz te bede in ako si vzameš vsaj pol ure časa vsaki dan in se podaš popolnoma v samoto in premislu-ješ ta položaj, prišel boš do zaključka, da edina pot otresti se tega jarma in postati svoboden človek je, ako si preskrbiš kos zemlje in postaneš farmer ali vrtnar. Mnogo jih je, ki gojijo to misel in radi bi se podali v kakšen kraj, da bi začeli delati na svojo roke in si preskrbeli sebi in svojim otrokom boljšo bodočnost, pa ne vedo, kje 'bi bilo boljše. Čitateljem Gl. Sv. je znano, da jaz že več let pišem o tem in* tako sem si že velik kup izkušenj skupaj nagradil in upam, da lahko dam pojasnila, kako se pride na kmetijo v vsaki zadevi, ako želi kateri iti na jug ali jugozapad ali zapad ali na sever ali izhod, povsod vem za dobro zemljo in ki se še dobi im nizki ceni. Znano mi je tudi, kje se naseljujejo Slovenci in kako se kaj pohvalijo s svojim kmetovanjem in vrtnarstvom. To ra j prosim vse tiste rojake, ki jim je le nekaj ležeče za svobodo in boljšo bodočnost,, naj mi pišejo in rad jim dam vsa pojasnila o farmah, najsibo v kateri državi hoče. Ker pa imajo naši rojaki različne nagibe, eden bi rad sadil vinsko trto, sadpo drevje, koruzo, sočivje itd., drugi zopet se pečal z živinorejo in sejal žito. tretji sekal goz.d. četrti začel orati prerijo, in zopet drugi še kupil obdelan dom. Da se pa te slvupaj spravi, da dobi vsak kar bi želel se mora iz vsake naselbi ne, kjer je več rojakov zglasiti se mi vsaj eden mož, ki ima vpliv in dobro ime pri vseh in teinu bom poslal vsa pojasnila, kje so rojaki naseljeni, ki se pečajo s tem, in kje zopet z drugim kmetijstvom in oni možje po vseh Združenih državah bodo lahko dali ustmeno poduk vsem tam stanujočim ro jakom in jaz jim bom zopet posla] imena od mož iz drugih na selbin kateri se hočejo naseliti ali saj kupiti zemljo pri tem ali o-nem kmetijskem oddelku. Marsikateri bo rekel, res je vse dobro da bi začeli kmetovati, ker živež je vedno dražji in kmet pridela živež toraj ima on dobiček, pa kaj pomaga, ker nimam dosti denarja da bi začel. Toraj naj o-menim, da zemljo si vsak lahko kupi če ima kaj denarja ali nič, ako ima le takšno delo da si par dolarjev lahko prihrani vsak teden ali mesec, če lahko plača vsako leto $100 na zemljo, tedaj ima v 4 letih, recimo 40 akrov po $10.00 plačano in zopet še dela nekaj časa, da ima nekaj denarja in potem se lahko naseli. Dosti jih je pa, da imajo že par tisoč dolarjev, tisti se pa lahko nasele vsaki čas, kadar jim bolj kaže. Ako se pa blizo skupaj naselimo, pa tudi lažje z manj denarjem začnemo, in eden drugem pomagamo. Toraj opomnim še enkrat vse rojake, pišite mi po pojasnila, in rešite se iz jarma kapitalizma prej ko mogoče. Kar se moje o-sebe tiče. bodite prepričani, da vas ne opominjam za svoj dobiček, ampak za Vaš. Moja misel je: vsak naj stori kar največ mogoče za svoj narod in povzdignil se bo, da bo dosegel tudi višjo stopinjo v sedanjem času. Moramo se prebuditi, moramo mačeti misliti. Otrgajmo se vsaki dan za nekaj časa od družbe in vsak naj misli in videl bo. da je res še naš narod veliko zadaj za drugimi narodi. Niaš narod daje samo hlapce kapitalistom, da delajo najtežja dela; pusti se mučiti za te revne cente in ne pomisli, da je še veliko boljšega na tem svetu samo poprijeti se mora. Naš cilj naj bo postati sam svoj gospodar in svoboden mož! Torej rojaki, vpoštevajte ta moj nasvet in združimo se ker v slogi je moč! Pozdravljam vse rojake po Združenih državah a tebi Gl. Sv. pa želim, da bi se povzdignil v najbolj razširjeni list, in da bi te vsak rojak čital. Glas Svobode odpira rojakom oči, toraj naročajte se nanj! Math Gaishek, Nokomis. 111. -4 r*" Vsak slovenski delavec in napredno mislec človek bi moral brati “Glas Svobode” in se nanj naročiti. MLADI MOUE STARI MOŽJE MOŽJE SREDNJE STAROSTI. Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje,lfi so siahi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možje morajo pisati po našo brezplačno kniižico. Ta knjižica pove, kako možje nničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo ženiti dokler so v takem stanju. Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupljanje krvi ali sifilis, trlper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne moči, nočni gubitek, revmatizem, organske bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične bolezni. 50,000 KNJIŽIC ZASTONJ MOŽEM Tisoče mož je že zadobiio perfektno zdravi je, telesno moč in poživljenje potom te dragoceue knjižice. Zaloga znanosti je, in vsebuje stvari, katere bi moral znati vsak mož. Ne trošite denarja za ubožna in malovredna zdravila, dokler ne citate te knjižice, katera vam pove, od česa ste zboleli in kako zadobite popolno in trajno ozdravljenje- Zapomnite si, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite razločno svoje ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam ga še danes. Ostalo izvršimo mi. Odrezek za brezplačno knjižico. Pošljite danes. DR. JOS. LISTER & CO. Au.. 301, 22 FIFTH AVE., CHICAGO. GOSPODJE:—Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj. IME- NASLOV . m 3ŽSK ?ŽS ,fe22 »IfežS Prvi znak jetike. Jetika, ta grozna morilka umori tisoče ljudi vsako leto, in ni ozdravljiva, če se jo ne začne zdraviti takoj ob pojavu. Vsi zdravniki si izrekajo, da se jo ozdravi, ee se zdravljenje začne ob času? •Eno od prvih znamenj pojava jetike je: BLEDA BARVA. Taka bledota se na ljudeh hitro zapazi, seveda nobeden noče niti misliti, da je to znamenje jetike. Bledi ljudje vejo, ali bi morali vedeti, da je njihova kri iz ustroja, da ne vsebuje dovolj množine malih rdčeh telesc, kateri so krvi potrebna, da da človeku potrebno moč in gorkoto in zdravje. Koža začne počasi zgubavati svojo prejšnjo barvo in postane bleda, rumena ali siva. Živci in glidi v svoji moči padejo, želodec noče več delovati, sploh celo telo gre počasi navzdol. Postane potreba, da se pridobi telesu nove, zdra-vejše krvi — čisto, rdečo kri, — ampak to se ne more pričakovati od želodca, ki ne dobi dovolj zdrave hrane in dokler niso vse slabe tvarine odstranjene in še le potem je za pričakovati, da se začne slaba kri spreminjati v dobro kri. Mi vemo samo eno pomoč, ki je v stanu to spreobrnite v krvi povzročiti. To je: Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ta pripomoček je narejen iz bogatega Rdečega vi na in naturnih želišč, najpazljivejše preiskan in da najboljši dobiček telesu, želodcu in bo zopet vse organe privedlo v naravno redno delovanje. Ti boš zopet lahko jedel in tudi lahko prebaval svojo hrano. Tvoja kri bo postala zopet čista in močna. Tvoja barva obraza bo postala zopet zidrava in sprejela naravno obliko. In naj bo vzrok tvoji bi e dati kakršen če, rabi le vedno za odpravo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Zguba teka, Neredna prebava, Slab počutek po jedi, Nenavadni krči, Vroč glavobol. Trganje po glidih. Zaprtje in krči, Zguba moči, Zguba energije, Nekatere ženske bolezni in bljuvanje. je le nekaj bolezni, ki se odpravijo z pitjem Trinerjeve ga zdravilnega am. grenkega vina. To zdravilo je dobilo zlato kolajno na razstavi 1. 1909 v Seattle, zlato kolajno in grand prixe (najvišje odlikovanje) na razstavi v Londo nu in Bruseljnu leta 1911. V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH. JOS. TRINER Kemični laboratorij 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, 111. mmmwmmmmmm m The Komad Schreier Co. Sheboygan Wis. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše. NAJEMNIK & VANA, IZDBLOVALOA sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač, 82—84 Fisk £ït, Tel. Canal 1405 Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1719 So. Centre Ave., Chicago, III. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in uajokusueji, uri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči z* pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. naj bi pripravljal materijal za izpremembo volilnega reda. — “Splošno slov. žensko društvo,” je češko deputacijo pozdravilo brzojavno in se je izrazilo, da stoji glede teh zahtev s češkimi in drugimi avstrijskimi ženami na istem stališču. Slovenci v Italiji. Pod tem naslovom prinaša “Riečki Novi List” odgovor rimskemu “Gior-nale d’ Italia” in milanskemu “Secóle”, ki sta dvignila velik hrup zaradi 50.000 beneških Slovencev, ki so v zadnjih časih poskusili ustanoviti si nekaj svojih gospodarskih podjetij: Vihar po italijanskem časopisju je nastal vsled tega, ker je ustanovnik posojilnice poslal ljudem slovenska vabila, da naj pristopijo k zadrugi. Italijanski listi so prinesli cele članke o nevarnosti — panslavizma v Italiji. To se vidi, kako Italijani v kraljestvu spoštujejo narodne pravice. Žrtev anarhistične zveze. Pred kratkim se je ustrelil na Reki u-niverzitetni profesor Markovič iz Belgrada. Imel je ljubavno razmerje z ločeno ženo Danico Be-goceo. Odpotoval je ž njo iz Belgrado na Dunaj, kjer je obiskal svojega brata, kateremu je izročil zlatp uro in skoro ves denar. Od tod je šel v Reko in si kupil samokres. Blodil je nato cel dan ob samotni morski obali in pregovoril končno svojo ljubico, da umrje ž njim. Privezal jo je k sebi in se ustrelil ob strmi obali. 0-ba sta padla v morje. Posrečilo pa se ji je, da se je odvezala in se rešila. Pri sodišču je izpovedala Begocca, da je bil Markovič a-narhist. Dobil je od anarhistične zveze neki nalog, s pristavkom, da ga anarhisti usmrte, če tega v določenem roku ne izvrši. Ker pa Markovič pa loga ni hotel izvršiti, se je ustrelil raje sam. Za svobodo rudarske Organizacije v Srbiji. Da 'bi se za vedno o-nemogočili štrajki po srbskih rudnikih, je poljedelsko ministrstvo 1. 1907. povodom večjih rudarskih štrajkov izdalo takozva-ni “službeni red”, ki je rudarjem prepovedal s kratkim paragrafom vsako organizacijo. Ta paragraf določa .da bo vsak rudar. ki bi le poskušal ari tir a ti med tovariši za organizacijo, odpuščen iz službe. S tem “redom” so se rudarjem odvzele najosnovnejše koalicijske pravice. — Ta “red” pa stoji v nasprotju z drugimi zakoni, ki splošno vsemu delavstvu dajejo pravico do organiziranja. Da se ta “službeni red” odpravi, je srbska delavska zbornica v Belgradu podala poljedelskemu ministrstvu peticijo, v kateri se ministra opozarja na gorenje protislovje. Dijakinja — špijonka. Pred 14 dnevi je prišla v Przemysl elegantna dama. Stara mora biti kakih 25 let. V knjigo za tujce se je upisala za Louse Tromibeha. — V kratkem si je osvojila tujka s svojim prikupnim nastopom družbo in se priljubila radi svoje inteligence in fine družabnosti posebno v častniških krogih. Preveč rada pa je hodila na izpre-hod ob tamošnjih trdnjavah, in sicer sama. Policija jo je pozvala radi tega, da naj se preseli iz hotela v kako privatno stanovanje. To so napravili radi lažje kontrole, vendar tujki še niso pokazali, da kaj sumničijo. Pred par dnevi je obiskal krasno tujko neki častnik. V sobi je videl več fo-tografičnih aparatov in veliko raznega orodja za povečanje ali pomanjšanje slik. Častniku se je zdelo vse to sumljivo in je naznanil celo zadevo vojaški oblasti. — Pri hišni preiskavi so dobili toliko gradiva, kakor razne načrte in slike trdnjave, knjigo za šifre itd., da tujka ni mogla več tajiti, da je špijonka. Priznala je, da je dijakinja in dela za rusko vlado. Dosedaj je delala v Ziiriichu in prodala vladi že veliko gradiva za ogromne svote. Pijančevanje v srednjem veku. Pijančevanje je 'bilo v sedmem, osmem in devetem veku jako razširjeno. tako da je bilo sodnikom naročeno, naj prihajajo k razpravam trezni. V desetem stoletju je bilo pijančevanje razvito v vseh krogih. Za plemstvo na Danskem se ve. da so pili dan na dan brez prestanka. Na dvoru Eduar-da T. v Angleški je bila navada, da so po vsaki svečanosti, posebno po cerkvenih svečanostih, popili kolikor mogoče dosti vina in žganj« v čast. Jezusa Krista in dvanajst apostolov. Na neki taki “slavnosti” so se vsi skupaj tako napili, da niso videli, kako je ■nekdo udrl v dvorec ter se je kralj ž njim bil. Drugo jutro, ko so se malce streznili, so videli kralj mrtvega na tleh. Oni človek ga je ubil. — Leta 1398. je bil nemški cesar Vencel gost na dvoru francoskega kralja Karola VI. Neki dan se je tako napil, da ni mogel prisostvovati pojedini, njemu v čast prirejeni. — Vidimo, da se ne bi imeli stari očaki popolnoma nič naučiti od pijancev 20.' stoletja! Statistika o gozdovih na zemlji. Dr. Elerget je napisal v glasilu pariške geografske družbe ' zanimivo poročilo o stanju gozdov na zemlji. On trdi, da je na celi zemlji 1518 milijonov hektarjev gozda, kar bi odgovarjalo skoro četrtini trdne zemlje. Največ gozda izmed vseh dežel ima Kanada, in sicer 323 milijonov hektarjev, torej precej več kot cela Evropa, ki ga ima tudi skoro tretjino svojega obsega, namreč 303 in pol milijona hektarov. Tri četrtine evropejskega gozda pripada Rusiji in Skandinaviji. Najbolj pogozdena je Finska, ki ima polovico gozdov, kar se skoro lahko trdi tudi od Bosne in Hercegovine. Izmed evropejskih držav imajo gozda Rusija 210 milijonov hektarov, .Skandinavija nekaj čez '20 mil., nato pride Avstrija, ki itna 16 mil. gozda, dalje Nemčija 14 mil in Francija 10 milijonov. Najmanj gozda ima Španska, ker so uničili cele pokrajine gozdov, kar sedaj bridko občutijo. Omenjeno naj bode, da ima Indija 50 mil. hektarjev gozda in-Japan, o katerem so vedno mislili, da je najrevnejša država na svetu glede gozdov, ga ima celo 23 milijonov hektarjev. Dr. Avgust Harambašič umrl. Vsled srčne kapi je umrl v Zagrebu dr. Avgust Harambašič, velik hrvaški pisatelj in pesnik. Rodil se je 14. julija 1861-v Dolnjem Miboljcu v Slavoniji. Ker je izgubil zgodaj starše, je preživel večji del svoje mladosti pri svojem starem očetu v Novi Gradiški in v Oseku ter v Požegi na gimnaziji. V Zagrebu je bil kot slušatelj prava leta 1881 zaradi političnih demonstracij reTegfran, bil je po“ tem v Sušaku pri pravaškem Ji-stu “Sloboda” in je urejeval be-letristrični list “Hrvatska vila” Pozneje je bil slušatelj prava na Dunaju in je dovršil svoje študije v Zagrebu. Leta 1886. je bil odtožen zaradi neke pesmi veleizdaje in obsojen zaradi hirdodel-stva kaljenja javnega miru na lomeseeno ječo ob enem s Koko-tovičem, ki je bil obsojen na 12 mesecev, katera kazen mu je bila potem znižana na šest mesecev, ob enem je izgubil državljanske pravice ter jih dobil nazaj šele leta 1890. Leta 1891. in 1892. je Ha-rambašie rigoroziral in bil 1. 1892.! promoviran za dr. prava. Od 1. 1896. naprej je bil zagovornik v kazenskih stvareh in od leta 1900 odvetnik v Zagrebu. Harambašič je bil zelo dober humorist in satirik in je urejeval vse satirične liste stranke prava. Od leta 1879. naprej je bil tudi sotrudnik “Vi-jenca”, svoje pesmi pa je pošiljal tudi v razne druge liste. Leta 1889. je, izdala “Matica hrvatska” njegove “Pjesničke pripo-vijesti” in leta 1859. njegove “I-zabrane pjesme” Njegove pesmi so prevedli na češki, poljski, ruski, bolgarski, italijanski, nemški in madžarski jezik. Od političnih listov je urejeval “Hrvatsko” 1. 1890, “Hrvatski dom” I. 1894, “Hrvatsko Vilo” od 1. 1881 do 1883, “Balkan” in “Preporod” od 1898 do 1899. Bil je tudi mladinski pisatelj in je pisal tudi za pedagoške liste. Poleg tega pa bil tudi libretisti in je napisal libreto za opero “Zlatka”, “Kraljev hir”, “Armida” in “Zadnji kralj” ter dramolet “TJ spomen Lisinskoga”. Pa tudi prevajal je Harambašič zelo veliko, posebno romane, povesti, pesmi im drame, vendar ti prevodi niso vedno zelo posrečeni, pisani so s prevliko naglico, čemer se pa ne smemo čuditi, če izvemo, da ima hrvaška književnost od njega okrog 50 daljših prevodov. V politiki pra-vaštva Harambašič že dolgo ni igral nobene vloge več, v zadnjih časih pa se mu je omračil tudi um. Z njim je izgubila hrvaška književnost, zelo plodnega in marljivega delavca iu< s Hrvati sočustvujemo tudi mi napredni Slovenci. Bodi mu zemljica lahka! RAZNO IN DRUGO Posledica lahkovernosti. V Petrogradu so umrle tri kmetice, ki so pripadnice sekte bičarjev. U-mrle so vsled gladu. “Sveta Tatjana”, o kateri so si domišljale kmetice, da je mati božja, jim je namreč zapovedala, da se morajo tri tedne strogo postiti. Kmetice pa tega strogega posta niso preživele in so umrle že čez par dni vsled oslabelosti. O “sveti” Tatjani smo v Gl. Sv. že poročali. Kalifornija-Ljubljana. V Kaliforniji iščejo, kakor znano, neka-terniki zlato, v Ljubljani pa svinec. Toda «lato iskati je dovoljeno, svinua pa ne. Neverjetno, a resnično! Kdor je bil vojak, dobro ve koliko svinčenk se na leto zapiči na vojaškem strelišču v zemljo. Le-te svinčenke so začeli sedaj iskati otroci in ženske, katere potem prelijo ter prodaja za svinec. Ker pa to ni javna last, kakor Kalifomiško zlato, marveč erarična, bodo prišli zasačeni iskalci pred sodišče. Ubogi dominikanci. Pred kratkim je nameraval lastnik “New-york Heralda”, Gordon Bennet, kupiti otok Lacromo. Obljubil je dominikancem za otok 6 milijonov kron. Ker se pa interesira za otok tudi knez AVindischgratz, so poklicali dominikanskega provin-cijala patra Khega na Dunaj in mogoče je, da kupi knez Win-dischgratz otok ter da preide na •ta način otok v avstrijsko last. Odvisno je to le od tega, kdo bo /■a otok več ponudil, ker dominikanci pink, pink visoko cenijo. Koliko je Slovencev v Trstu? Tržaški magistrat je naštel Slovencev samo 36.000. Odbor političnega. društva ‘Edinost’ je storil potrebne korake, da dobi račun tržaškega magistrata potrebno korekturo. Slovencev v Trstu je nad 70.000 ne pa le 36.000! — Nad polovico bi jih radi požrli na tržaškem magistratu. Revolucija v ječi. V državni ječi v Jekaterinoslavu je sedem jetnikov razdejalo peč v ječi in razširijo luknjo v dimnik. Ječarja, ki jih je presenetil pri tem delu so pobili jetniki na tla, mu% vzeli revolver hi še zabarikadirali v pekarni. S seboj so vzeli tudi o-. motenega ječarja. Ko je prišla straža, se je eden jetnikov ustrelil. Drugi jetniki pa so obdržali omotenega ječarja pri sebi in so ga izročili šele, ko so jim obljubili, da ne bodo za svoja dejanja kaznovani. Pomnožitev armade in novi davki. Iz prestolnega govora avstrijskega cesarja doni za ljudstvo neveselo naznanilo o pomno-žitvi armade in o novih davkih. Za vlado sta to najvažnejši nalogi, za ljudstvo najmanj veseli. — Govori se res o dveletnem aktivnem službovanju ali dvoletne službe jih bo le malo deležnih in toliko več vojaštva bodo zahtevali. — Novi davki pridejo, označa se jih za neobhodno potrebne, nekaj iz novih dohodkov odpade na dežele, ali vse drugo gre v druge svrhe. Avstrijsko ljudstvo čakajo nova velikanska bremena. Ali bo imela nova ljudska zbornica pogum zvaliti jih na ramena že tako pod težo 'davkov kloneče-ga ljudstva? Kaj je vse mogoče v Avstriji? Radi žaljenja “cesarske” rodbine so zaprli v Splitu 8 hrvaških dijakov. Pod sliko nadvojvode Karla Franca Jožefa in njegove soproge v nekem nemškem ilustro-vanem časniku, so dobili v neki splitski kavarni napisane jako nečedne in žaljive opazke. Neki državni uradnik je izročil list državnemu pravdništvu, ki je odcedilo omenjeno aretacijo dijakov. Če »o žaljenje zakrivili res dijaki, se še ne ve." ~ ” " Ženska deputacija v parlamentu. V avstrijski državni zbor se je pripeljalo na Dunaj 20 žen iz Češke in Morave kot deputacija Čeških ženskih društev, da ob o-tvoritvi parlamenta opozore pred-sedništvo na važne ženske zahte-I ve glede političnih društev, glede , zavarovanja in glede ženske volilne pravice. Deputacija zahteva, da sprejme nova zbornica izpre-aiembo prejšnjega parlamenta ?lede društvenega zakona za svojo, da pri zavarovanju uvede zavarovanje mater in ubožnib žen za slučaj rojstva, in, da pospeši rešitev vprašanja ženske volilne ■pravice. Ustanovil naj bi s p' stalni ženski odsek v ministrstvu, ki Ljudje, ki hočejo kaj prihraniti pridejo v na šo prodajalno ČEVLJI. Mi bomo zaprli našo čevljarsko ŽENSKA ŠVICARSKA OGRINJALA, v narodnih barvah, z Bengalinc ovratnikom, lepi gumbi, vse velikosti, nekatera vredna do $7, pri tej razprodaji samo . . . . ..... zalogo popolnoma. — Razprodati moramo več sto parov čevljev. Posebno veliko imamo še pravih Oxford, najlepše oblike in mode, iz dobrega usnja, tovarniško delo. Čevlji, ki so bili prej po $3.35, $4.00 in $4.50 in $5.00, se sedaj prodajajo za samo.......... DEŠKE KRATKE HLAČE, grmada deških kratkih hlač, črnih in modrih, posebno ta teden Cheviot kratke hlače. Velikosti od 4 do 15 leta, navadno po 50c komad, sedaj samo NOČNI ČEVLJI (Slippers), tenko usnje, ru jave in črne barve, za moške in ženske, velikosti 4 do 11 — sedaj no .............. ZENSKE OBLEKE, vredne $6 50 do $9.98, narejene iz dobrega blaga, zadnja moda, vse tovarniško delo, vaša izbera pri tej razprodaji, sedaj samo................;......... PRIDI IN OGLEJ SI TO BLAGO — RABI SVOJO LASTNO SODBO - IN KO Pl, ČE SPREVIDIŠ, DA JE VREDNO ZA HTEVANE CENE. ŽENSKE IN DEKLIŠKE OBLEKE, okoli 150 ženskih in dekliških oblek čaka kupca; dobro blago, svetle in temne barve, vse velikosti. vaša izbera samo........................ B®a®®Baa®BB as®®®®®#®® aaaaaiïiBBBaaEa®®® Rešiti utegne življenje! Bolečine v drobju, ščipanje, trganje, pogostno tekoče blato, črevesne težave so navadne v tem letnem času. Nevernost je tu, a pomoč blizu, ako imate pri roki Olajšba, udobnost, in hitro okrevanje sledi uživanju istega. Odla šanje utegne pomeniti smrt. Na prodaj v lekarnah. Dvoji steklenici: 25c in 50c želodec potrebuje pomoči vam to naznanjajo sledeči znaki Slasti do jedi nimate, prebava je pomanjkliva, pojavlja se glavobol, goredica, napihovanje, bolečine in dnšljive občutke imate To stanje zahteva To je zdravilo in tonika. Povrača slast do jedi. Krepča želodec. Pospešuje prebavo in pretvorbo. Vedno Vam poživi zdravje in moč NA PRODAJ SKORO POVSOD. Zahtevajte samo Severovih Zdravil in recite “Ne”, če vam hoče trgovec dati kaj druzega Zanesljiv zdravniški nasvet pismeno za-stonj vsem. Nekaj cerkvene zgodovine. m. i Ne poznam druzega boga, : nego lastno samopašnost . . . Poznajo me kot uda družbe Jezusove, a od Jezusa nimam ničesar druzega nego golo i-me. Italjanski letak iz 17. stoletja. “Jurce, nič se me ne boj, Glej le na trebušček svoj, : Kadar svet boš ta ostavil, V miru vžitek boš prebavil.” H. Heine. Konju bič, oslu uzdo, norcu pa šibo po hrbtu. Pregovor Salomona XXVI., 3. Premišljevali so in se domislili, «ta. bi se s skrivno spovedjo dalo jako mnogo doseči, z njo se dajo spoznavati misli in čustvovanja širših mas in iz tega se da potem sklepati, kako treba “ljudstvo vladati.’’ \ Ta papež je vpeljal tudi najgrozovitejši sod, ki je nekdaj človeško dostojnost oskrunjeval in o ko jem smo že pisali — namreč — inkvizicijo. _ Papež Bonifacij Vlil. (1295 — 1303) je bil popolen nevernik in o-.njegovi razuzdanosti se niti govoriti ne da. Toda on je ustanovitelj svetih let. Janez XVII. (1316 — 34) je bil malovrednež 'brez para. Zapustil je 33 milijonov, katere je cerkev pogoltnila. Velik grozoviffež je bil Urban VI. (1378—1389). Pet kardinalov, ki pri volitvi niso zanj glasovali, in več opatov je pustil grozno mučiti na tczalnici in pokončati. Koncem 14. in 15. stoletja najdemo vddtno po dva, eelo po tri papeže ob enem, in vsakega so razne stranke smatrale pravim božjim namestnikom. A kakšni ljulje so se potegova ’ li za sedež ‘božjega namestnika, to nam priča papež Janez XXIII. 1410 — 1415, ki je bil morski ropar in so ga na cerkvenem zbora v Konštancn dne 29. maja leta 1415. osemdesetih zločinov, , med temi uboje, ropa, nečistosti, krvne oskrumbe in posilstva treh sto nun obdolžili. Sveti oče pa je kot poštni hlapec preoblečen s pomoč, jo »Friderika Tirolskega natihoma pobral šila in kopita. Ta cerkveni zbor je pa pomenljiv tudi radi tega, ker nam kaže, kako so duhovni gospodje mora ti sploh veselo in razkošno živeti, 'kajti niti tukaj v navzočnosti ogromne množice posvetnih ple- vnuk svoj ga srečnega očeta, kateri je tega čudežnega otroka i-menoval vojvodom. Kdor je bil očetu in sinovom protiven, tega so poslali tja, kjer se pravi: “re-quiescat in pace” (počivaj v miru!) “Kdor je od papeževe mize, pogine,” reklo ise je tedaj. Papež je navadno včasih povabil' nasprot* nike na obed; in tam jim je zada] s zastrupljeno jedjo ali pijačo. Nekoč je hotel na tak način kardinala Horneta iz sveta spraviti, a naključje je hotelo, da je sveti oče zastrupljeno vino sam izpil in drugi dan potem v 72. letu svoje dobe pravično smrt učakal. Sploh /bi se dalo o njem napisati cele knjige. Spriden kakor Julij II. bil je njegov naslednik Lev X., dasi drugače učen mož. On je potrošil ogromno svoto 14 milijonov zlatov v teku 8 let svojega pape-ževanja (1513—21). Ker ni imel nikdar dovolj denarja, gledal je na to, da se je kupčija z odpustki kar naj plodne j e in najbujneje razvila, o čemur smo že razpravljali. Pod razuzdanim Pavlom III. (1534—1549) je postal jezuvitski red. Mi smo o teh možeh že na kratko razpravljali. Jezuvitje, kakor sploh redovniki, so bili in so še cerkvi močna opora. Ti netopirji, ki se navidezno odtujujejo od življenja, študirajo v svojih celicah in si izmišljajo vsakojake historije in dogme po kojih se vera dalje razvija. (Človeška domišljija je brezmejna), zato ni posebno težko najti kak nov prostor v nebesih ali peklu ali tudi vs tv ari ti nekaj “čudežev” ali “svetnikov.” Za časa Julija HI. izdal je nadškof iz Benevente knjigo v o-brambo sodomije. Ta knjiga je izšla leta 1552 v Benetkah in je posvečena — papežu. — Dokaz “svetega” življenja, kali? Pod papežem Pijem IV. sklenil se je tridentinski cerkveni zbor (meseca decembra 1563); kateri je trajal 19 let. Njegovi sklepi veljajo še danes kot zakon rimski cerkvi. Prednik Pi.ia IX. je bil papež Gregorij XVI. (1831—1846). Kako skromno in revno je živel ta cerkveni: poglavar, pojašnuje že sam naslednji dogodek: O priliki vizitacije “patrimonije sv. Petra” t. j. papeževe države, je i-mel seboj sledeče sijajno sprem- Gesrtne maske za “krivo” prisežnike in take, ki so se izogibali spovedi. (To je zadnja slika, op. ured.) inenitnikov niso brzdali svojih /strasti. Sešlo se je nad 700 nesramnih žensk in ves posvetni kras in vse sredstva za v tolažitev poželjenja so bile na razpolago. Zato so pa ti gospodje tudi strastno livjali proti razkolnikom in “krivovercem" in so češkega velikega in slavnega reformatorja Husa in Hijeronima “v večjo božjo čast in slavo” sežgali na grmadi! Aleksander VI. (1492—1503) se smatra, ker imamo o njem toč-nejše vire kakor o, drugih papežih, najslabšim vseh papežev. On je iz rodovine Borgie, bil je vojak, kot tak zapeljal vdovo Vano-eo, s katero je imel štiri sinove in hčer Lukrecija. Stric mu je bil papež Kalikst III. in ko je ta u-mrl, kupil si je papeževo tiaro. Skrben oče je bil svojim lastnim otrokom; katerim je vsem preskrbel mastne službe. Papeževa rodbina je živela prav po domače. Bratje in oče so spali menjaje se pri lepi Lukreciji. in dohitelo jih je iveselje, da se je sinček rodil z imenom Roderik, kateri je bil torej brati svoje matere, sin in stvo: 30 dvornih in 6 tovornih ■vozov, jeden teh je bil namenjen samo prevažanju srebrnine; — celo krdelo ministrov, prelatov, dvorjanov in burkežev, 30 nobel-gardistov na konjih, ter brezštevilno postrežnikov in služabnikov. To je 'bilo spremstvo onega ‘ ‘ Kristusovega namestnika ’ ’, ki na svojem potovanju ni ničesar drugega delal, nego dobro jedel in pil — in na vse strani 'blagoslove delil. V Loretu je izdala ta družba samo za obed 3240 frankov. Ker “nezmotljivi” oče ni mogel za-vžitih jedil prebaviti, nosili so v ponočni procesiji škofje v spremstvu orožnikov in papeževih plem škili stražnikov papeževe nočne rjuhe okoli, da bi ljubi bog izvedel, da njegovega namestnika trebuh boli. — To štiri tedne trajajoče “romanje” je stalo le svo-tico “dveh milijonov frankov”. Kaj čuda, da je bilo ob Gregorjevi smrti v cerkveni državi 150 milijonov dolga, a objednem 5000 političnih jetnikov, ter velika drhal postopačev in tolovajev. Ko je bil izvoljen papežem Pij IX. dne 16. junija 1846., pozdravljalo ga je vse kot “ revolucionarja" na Petrovem stolu. A kolika prevara! V cerkveni državi je bila takrat policija, sodišče in vse uprava v rokah duhovščine, a popolnoma popačena in pokvarjena. Tatovi, tolovaji in morilci so “zaradi svojih višjih zvez” varno pete odnesli, a s politično in cerkveno sumniini so se polnile ječe. Obravnave proti njim so bile tajne in duhovnik je bil objed!-nem obtožitelj in zagovornik. — Sveti oficij kot sod za bogokletstvo, zlodejstvo proti nravnosti (kakor n. pr. opuščenje obiska maše ali spovedi, odpad od vere itd.) je obstal Še po letu 1848., katerega leta je pravični ljudski srd siloma razbil duri inkvizicijskih ječ in dalje do leta 1870. Glavno mesto papeževo je imelo pač 26 samostanov, a nobene redne ljudske šole. Vse je bilo ob tla in v prah poteptano ; poraženo je bilo gospodarstvo in poljedelstvo, ljudje v Kampanji in v Getu (rimsko predmestje) so živeli v stanovanjih podobnih pasjim hlevom, v špelunkah in brlogih, a sveti oče pa. se je vozil v krasni dvorni kočiji, ki je stala samo malenkost pol milijona lir. In še ne dovolj, še dalje je segel Pij IX., kar si cela preteklost ni drznila formel-no storiti, osmelil si je izvršiti ta papež! Proglaščnje neomadeževajiega spočetja Marije, zloglasne okrožnice z dne 8. decembra 1864 in verska resnica o papeževi nezmotljivosti, ta trojica podaje krono Pijevemu papeževanju. S temi proglasitvami, s katerimi se bomo pozneje bavili, se je neomejeni absolutizem rimsko-katoliške cerkve vzpel na najvišji vrhunec. Temina je znova razprostrla krila, okorele dogme bijejo v obraz zdravemu razumu, črna armada stopa v boj za reakcijo, nazadnja-štvo in za prilastitev duševnega varuštva. Toda kakor zlato sobice nočno temino premaga, tako stopa novi duh časa na dan in vsi pastirski listi Leona XIII. in Pij a X. mu ne bodo zabranili pota ; vse črne nakane in spletke bode, kakor naval še jezove drobi, zrušil in človeštvu odprl vir svobode, resnice in pravice! Vse se razvija naprej; za zimo pride spomlad, kakor dan za nočjo. Tudi človeštvo stopa, četudi počasi pa sigurno naprej! Napredni duh je zdrobil staroveško suženjstvo, razbil srednjeveško tlačanstvo, osvobodil je in bode še tudi duha iz spon klerikalizma ! Razvoj cerkve in njenih naukov. Orisali smo v prejšnjih poglavjih s kratkimi potezami, kako se je cerkev v teku stoletij razvijala, dospela v dobi srednjega veka na najvišjo stopinjo moči in veljave, videli smo, kako je ona svojo moč izrabljala v popolnoma svetne namene, samo da si ohrani ter utrdi svetovno moč in veljavo. Iz prvotne plemenite vere bratstva in ljubezni so se razvile razne dogme, koje so po večjem povzete iz razsih drugih že propadlih in pozabi j enili ver. V te, od raznih cerkvenih predstojnikov samovoljno postavljene dogme je silila cerkev in še sili verovati. Kdor se predr/ne dvomiti, ta bodi proklet. Čudno je, da “nezmotljiva” cerkev, koja hrani “večne resnice”, tako pogostoma kaj novega znajde. Tako dobimo: Da se rabi blagoslovljena voda od 120. leta. Menihi so nastali krog 350. leta. Latinske maše leta 394. Poslednje olje se je uvedlo leta 540. Viee so dozidali 596. 1. Klicanje Marije, božje porodnice in svetnikov leta 540. Poljub papeževe noge leta 803. Posvetitev svetnikom leta 898. Zvonovi leta 1000. Celibat duhovnikov 1074. Odpustki leta 1119. Oproš-čenje odpustkov leta. 1200. “Svete inkvizicije” leta 1204. Skrivna ušesna spoved leta 1215. Verske resnice o brezmadežnem spočetju Marijinem 1854. Papeževa nezmotljivost leta 1870. Mi bomo pregledali samo iznajdbe nove dobe. 19. stoletja, koje je iznašel papež Pij IX., ki je bil, kakor je dokazano, v svojih mladih letih sam ud prostozidarske lože (fra-mazon), torej svobodomislec, katere je seveda pozneje kot papež preklinjal in preganjal. Poglejmo torej temno trozvezdo, katero je on prikoval na nebu jezuvit-sko zvitih veronaukov. (Konec prihodnjič.) DOPIS. Denver, Colo. * Cenjeni urednik: — Mislim da mi ne boste šteli v zlo, ko vas zopet nadlegujem za mali prostorček v našem priljubljenem listu Glas Svobode. Posebnega vam nimam za sporočiti za danes; delavske razmere so bolj slabe tako, d.a ne svetujem hoditi rojakom sem za delom, ker se jako težko dobi. Agitacija za Glas Svobode se mi tudi ne obnese dobro, morebiti bo potem boljše ko obišče naše mesto najvišji zastopnik g. M. V. Konda. Meni ve vsak kak zgovor nakleciti, da se ne more naročiti na Glas Svobode; vsak ima svoj vzrok pa dudi nad menoj se obregajo vsakovrstno govorico. Neka oseba mi je povedala sledeče: “Pa se ne bojiš, če te bo vrag vzel, ko za tak “brezverski” list agitiraš pa pobožne ljudi pohujšuješ in jih napeljuješ te “rajtenge” — citat? — Zato boš ti mogel dajati težki odgovor pri splošni sodbi. ’Po tem lahko sprevidite v kakšni temi so še tukaj nekateri rojaki, žali bog, da je to žalostno. Kar bi jim bilo v korist — odklanjajo, za vse drage večje hudobije so pa tako zmožni kot si o obed eri pošten človek misliti ne more. No, pa kaj čemo, saj star slovenski pregovor govori: “Kdor veliko govori, veliko laže!” to zadene naše klerikalce, opravljivce, lažnivce in tako naprej. H koncu svojega, dopisa pozdravljam vse napredno-misleče rojake po širni naši Ameriki in tebi napredni list pa obilo vspeha. '-Dolenjski socijalist. Za zunanje oglase ni odgovorno ne uredništvo in ne upravni-štvo. POZOR ROJAKI! Opozarjamo rojake, da nam bode knjiga “Strahovalci dveh kron” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 570 strani in stanejo oba snopiča skupaj le $1.00 Poštnina je s tem že plačana. Priporoča, se rojakom vSHEBOYGAN WIS. .grocerijsko prodajalno H Ger-lacha, kateri jo vodi že čez 12 let nad vse zadovoljst'oodjemalcev. Naročila na dom vozi Prank Pattgarcrr. H.GERLACH & CO. Trgovci blaga, grocerijsklh potrebščin, moke in živeža 2201 1 15th ST, SHEBOYGAN W1S, Telefon 630 White. d. F. HALLER GOSTILNA prve vrste. Magnet pivo. mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji. Tel. Canal 8096. 2103 Blue Island Av. cor. 21.St ITALIJO IN A DR I JO po stari in zanesljivi Cunard črti vstanovljena 1840. Ofri'to-au :rišKa pastrežba-Iz New York» v Reko in Trst skoz Gibraltar. Genovo in Nepolj Novo moderni parniki na dva vijaka. Posebno izbrani za to plovbo. SAXONIA - • 14.270 tonov CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov M ULTONIA - - 10.400 tonov •) Kabina 2 razreda $50 v Reno-Trst. CUNARD STEAMSHIP COMPANY. Ltd. S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agents Everywhere. Phone: Canal 80. HOERBER’S CREAM OF MALT Martin Nemanich, GOSTILNA Vogal 22. In Lincoln Street Prost gorak in mrzel prigrizek vaak dan. M. KARA 1919 So HALSTED ST. cor. 19. Plača. Vam je na razpolago pokazati svojo najtolšo zalogo mh in spoiladne oMe. Feeling Better Already Srečen sem, ker I1 lij IH jglfTO j| sem poslu- ^ 1 šal vaš svet in se zdravil z Dr.Richteijevim Pin-OFEIUIJEJ. grlu Ozdravel me je bolečin v in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50c. steklenice. F. AD. RICHTER O CO.. 215 Peeri Street. New York. N.Y. Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. all 50c.) / t '^^^7ri^2z^'r/zz2zazuuzaxchzrzzzazzzzi^L ’ scX°ß°o 2020 Blue Island Ave., Chicago, 111. OBVESTILO! Vsem društva 11, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje Vsakovrstnih Tiskovin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi dr ti Je tV ena. pravila in prevode iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista “Glas Svobode" | dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor. •Jai M4 Aif/# m« em em em em em em »t-# e(# eIe »le «t« »1« #.£<# ^.8^ #8« —A— Aa Ä " V Tf V TT " T V V V y y y y y »p gç 4 * 4 4 4 4 4 4 4 4 * 4 4 4 4 4 AMERIŠKA DRŽAVNA BANKI. (Pod državnem nadzorstvom. 1825-1827 Blue Island Avenne vogal Loomis St. Chicago, 111. Kapital in preostanek $350.000 00 Plačujemo pi 3% od vloženega denarja Pošiljamo denar na vse dele sveta. Oddajamo hranilne predale. Uradne ure: Od 8:30 jutro do 5:30 zvečer V siboto: Od 8 30 “ *’ 9 ure zvečer V nedeljo Od 9 “ Ji 12 o poldne. JAN KAREL. J. F. STEPINA, predsednik. blagajnik. 4 * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Prihranjeni denar. Nobeden neve, kako lahko jie hraniti denar dokler sam ne poskuša hraniti ga. Mi imamo armado ljudi, ki so začeli hraniti s malim zneskom, katerem gre pa danes že vsem dobro. INDUSTRIALSAVINGS BANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE. Odprto v soboto zvečer od 6 do 8. Vstanovljena 1890. f nu^Aj~LfU~U~U~L~L UV * Kašparjeva Državna Banka, ----------vogal Blue Island Ave. & 19. nt. —---- ! i: VLOGE $4.000,000.00 GLAVNICA . S400.000.00 PREBITEK . . S100.000.00 Prr« I« edina češka državna banka r Chicagl. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar »m dele •veta; prodajamo iifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police. ¿SÊBÊ% (J«mu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali sre- brom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi «K M» Dr. D. K. Šimonek Zobozdravnik. p44 BLUE ISLAND A VE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433,