OCENE/RECENSIONI/UEVIEWS
ČASOPIS ZA POVIJEST ZAPADNE HRVATSKE / WEST CROATIAN HISTORY JOURNAL, VIII, 2013, 8, (monografska št.: RAT I SJEČANJE / WAR AND REMEMBRANCE), 233 strani.
Kot v uvodu navaja uredniški odbor, ki ga vodi Vanni D'Alessio, je pričujoča številka Časopisa za zgodovino zahodne Hrvatske namenjena izdaji prispevkov z naslovom Mir in spomini / Rat i sječanje, saj sta ravno 100-letnica začetka I. svetovne vojne in vse večje zanimanje znanstvenih krogov za preučevanje spominov, spodbudila potrebo po interdisciplinarni analizi povezanosti med vojno, pričevanji o njej ter med praksami obeleževanja teh spominov v 20. stoletju. Koncept »kolektivnega spomina«, kot naglašajo člani uredništva, je zlasti koristen pri analizi vprašanja, kako so različni »akterji spomina« umeščeni v političnem spektru od državnih do svobodnih odnosno marginaliziranih intelektualcev in ustanov, ter kako so se soočili in uporabljali narative preteklih vojaških spopadov s ciljem politične legitimizacije in ustvarjanja kontra-narativov. Namesto preučevanja vzrokov za izbruh vojne oziroma politično-vojaškega vidika, je potrebno po mnenju uredništva, odpreti prostor diskusiji o njenih posledicah skozi daljše obdobje, tako kot sama problematizacija I. svetovne vojne po dmgi strani omogoča raziskovanje njene kontinuitete in diskontinuitete v odnosu na kasnejše obdobje oziroma II. svetovno vojno.

V tem kontekstu je uredniški odbor v skupino A razvrstil znanstvene prispevke treh avtorjev in jih strnil pod naslovom Mjesto sječanja i koristenje sječanja / Places of Memory and Uses of Memories. V njej so predstavljeni (v angleškem jeziku s krajšimi povzetki v hrvaškem jeziku) naslednji avtorji oziroma prispevki: Matteo Di Figlia z Univerze v Palermu, The Blind Bard and the Unflagging Hierarch: Memories of War and Self-Representation in Fascist Italy (Slijepi bard i vječni voda, sječanja o ratu i samo-predstavlja-njima u fašističkoj Italiji), Gaetano Dato z Univerze v Trstu, Foiba of Basovizza: the Pit, the Monument, the Memory, and the Unknown Victim, 1945-1965 (Fojba iz Bazovice: jama, spomenik, sječanje i nepo-znata žrtva, 1945-1965) in Manuela
ČASOPIS ZA POVIJEST ZAPADNE HRVATSKE
WEST CROATIAN
HISTORY JOURNAL
lUnu^r.yUH	ifiw.'
RAT r SJPjCANJF. WAR AND REMEMBRANCE
OCENE/RECENSIONI/UEVIEWS
Brenner z Univerze v Regensburgu, The Construction, De - and Reconstruction of History and Memory: Local Memory Practices of the Memorial Complex at Mrakovica, Bosnia and Herzegovina (Konstrukcija, de-i rekonstrukcija povijesti i sječanja: lokalni običaji sječanja u memorjalnom kompleksu Mrakovica, Bosna i Hercegovina).
V	svojem prispevku si je Matteo di Figlia zastavil cilj, da bo raziskal dvoje različnih in nasprotujočih si spominov na I. svetovno vojno, ki so se kasneje razvila v fašistični Italiji, Gaetano Dato analizira genealogijo fojbe v Bazovici kot mesta spomina, Manuela Brenner pa raziskuje prakse spomina v memorialnem kompleksu Mrakovica v Nacionalnem parku Kozara v Republiki Srbski v Bosni in Hercegovini.
V	drugem sklopu z naslovom Ratne naracije u filmu i teatru / War Narratives in Film and Theatre, se ravno tako pojavljajo trije avtorji: Nena Močnik z Univerze v Ljubljani s prispevkom Fetishzing Violence on Stage: Performing, Narrating and 'Aestheticizing' the Balkan Wars (Fetišizam nasilja na pozornici: predstave, naracije i 'estetizacija' balkanskih ratova), Dragan Batančev s prispevkom Šta je muškarac bez puške i penisa: dekonstrukcija heroja u srbskim filmovima o Prvom svetskom ratu z analizo filmov Marš na Drini in Sveti Georgije ubiva aždahu, osvetljuje, kako so njuni avtorji uporabili vojne spomine svojih prednikov, da bi z usmerjanjem pozornosti na izgubo celotnih generacij ponovno preučili diskurz velike vojaške zmage, saj oba filma polemizirata z imidžem srbskega vojnega heroja. Na koncu Mateja Sinčic v prispevku Do You Remember Milena and Merlinka? Gender Imagery from the Yugoslav Supra Nationalism to the Super Nationalisms and War in the Nineties (Sječate li se Milene i Merlinke? Rodna predodžba od jugoslavenskog supra nacionalizma do super nacionalizma i rata u devedesetima), predloži kritiko poglavitnih pogledov na povezavo med lastno predstavo in nasilnimi, post--jugoslovanskimi nacionalnimi praksami z analizo filmov Misterije organizma (1971) Dušana Makavejeva in Dupe od mramora (1995) Želimira Žilnika.
Tretji sklop Muzealizacija ratnih sječanja / Musealization of War Memories je razvrščen v skupino B pod oznako Dodatni i stručni tekstovi s tremi prispevki. Tea Perinčic iz Pomorskega in zgodovinskega muzeja Hrvatskega primorja se predstavlja z delom Lipa pamti ili o kolektivnoj memoriji jednog ratnog zločina iz II. svjetskog rata, Martina Draščic s Filozofske fakultete na Reki je pripravila zapis z naslovom Lipa - malo mjesto s velikompričom na podlagi intervjuja z Danico Maljavac, zadnji pa je sestavek Elise Tiz-zoni z Univerze v Pisi z naslovom La memoria della Grande Guerra nei musei Trentini tra cultura e turismo.
Zbornik v tej številki prinaša tudi pregled Jadranske bibliografije v letih 2012-2013, Ocene in poročila, zaključuje pa ga nekrolog Kosane Jovanovic, posvečen spominu na letos preminulega Jacquesa Le Goffa, enega najbolj poznanih evropskih zgodovinarjev, ki je izšel iz znane pariške šole Ecole des hautes etudes en sciences sociales ter bil začetnik tkzv. nove zgodovine (Nouvelle histoire), ki je temeljila na zgodovini mentalitet in zgodovinski antropologiji.
Salvator Žitko