DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 28.
CLEVELAND. OHIO, MONDAY MORNING, FEB RUARY 3rd, 1930.
LETO XXXn.~VOL.XXXM.
Bivši govcrner Smith bo prihodnji vodja mokre
stranke v Zed. državah
i
Washington, 31. jan. Bivšega governerja države New York, Alfred Smitha, ki je bil lansko leto predsedniški kan- ; didat demokratične stranke, so vprašali vodilni kongres-mani, ki zagovarjajo odpravo prohibicije, da postane vodja posebne stranke mokrih v Zedinjenih državah. Obenem
V Londonu so učenci ravno tako nemirni kot po ostalem svetu
V Hooverjem klubu servi rajo opojno pijačo, katere , so deležne odlične osebe
Washington, D. C., 31. januarja. — Senator Brook-hart je danes tekom svojega govora napadel odlični klub v New Yorku, The Centudy Club, katerega član je tudi Predsednik Hoover. Njegovi kolegi sprva niso vedeli, zakaj senator omenja dotični klub, toda je takoj povedal, da se v dotičnem klubu lahjco dobi opojna pijača, kadar jo kdo zahteva. Tudi na tem ne bi bilo nič napačnega, kajti enakih klubov je tisoče v deželi, a ko je Brookhart ome nil nekaj imen članov tega kluba, tedaj so senatorji strmeli. Brookhart je navedel sledeča imena članov: predsednik Hoover, dr. Nicholas sutler, predsednik Columbia univerze, George W. Wicker-sham, predsednik komisije, ki je preiskovala poslovanje prohibicije, Gifford Pinchot, bivši suhaški governer države Pennsylvanije, H L. Stimson, državni tajnik, William Howard Taft, predsednik najvišje sodnije Zedinjenih držav, J- P. Morgan, znani bankir, i Franklin D. Roosevelt, governer države New York in mnogo drugih. Vsi ti so člani kluba, kjer se dnevno prodaja opojna pijača. Započ't!
" Prijatelj -Mooverja pravi, da se lahko pije
Washington, 1. febr. Kon-gresman Franklin V/. Fort, ki je največji prijatelj predsednika Hooverja, eden glavnih voditeljev republikanske stranke, bivši tajnik stranke, je danes javno v kongresu izjavil sledeče: "Vsi oni, ki ho-Cejo imeti vino in pivo doma, naj č u j e j o sledeče besede-Naredie doma vino ali pivo. a}i kar hočete. Zadovoljni bodite s tem, kar imate doma, toda ne kupujte opojne pijače, Naredite pa doma lahko, kar nočete." Te besede so znatne zlasi še iz tega vzroka, ker je Fort suhač in pravi, da Se 18. točka ameriške ustave 'nora spolnjevati. Zlasti je pa značilna njegova izjava v tem Pogledu, ker je Fort najbolj-si prijatelj predsednika Hoo-^erja, in se splošno domneva, da Fort ne bi izrazil teh besed, ako ne bi prej vprašal za Mnenje Hooverja. Poleg tega so pa suhaški kongresmani v zbornici navdušeno ploska-Fortu, ko je izjavil, da se domu lahko dela vino in Pivo za lastno uporabo, ne da bi Pri tem kršili 18. amendment ameriške ustave. Fort le najprvo govoril o prohibi-c.'ji in o dobrih posledicah, ki l'n je prohibicija prinesla, na-je* izjavil, da edino zdraho proti butlegerjem je to, aa se dovoli na privatnih domovih opojna pijača, in sicer samo za privatno uporabi-levilo smrti radi avtomobilov se množi . 16 oseb je bilo ubitih v avtomobilskih nesrečah tekom 7eseca januarja' v Clevelan-in statistika avtomobil-*ega kluba naznanja, da naša število od avtomobilov - ^'n oseb po Zed. državah g.mesec januar 2178. V evelandu samem je bilo jg !t'h 681 avtomobilov v ^arju, napram 287 avto-10bilom v lanskem letu.
so povabili Smitha, da pride pred kongresni odbor 12. febr. ko bodo dobili pristaši nasprotnikov prohibicije zaslišanje pred kongresnim poizvedovalnim odborom. Smith je tekom svoje predsedniške kampanje ponovno izjavil, da je za odstranitev prohibicije, oziroma za ublažitev slednje. Vsa znamenja kažejo, da se bo radi prohibicije razvila v Zed. državah nova politična stranka, kar pomeni velik napredek mokrih. V republikanski kot1 v demokratični stranki je milijone državljanov, ki so nezadovoljni s se-dajnim položajem glede prohibicije, in ki zahtevajo korenite spremembe. Dejstvo, da sta predsednik Zed. držav, Hoover, in predsednik najvišje sodnije Zed. držav, William Taft, člana Century kluba v New Yorku, kjer se dne- i vno toči opojna pijača, je marsikateremu suhaču odpr lo oči.
-o-—
40 ranjenih v boljševiš-kih izgredih
Hamburg, Nemčija, 1. febr V delavskem okrožju mesta šo včeraj popoldne izbruhnili veliki izgredi, ki so se ponavljali skozi celo noč, kljub temu, da je policija bila izvan-redno živahno na delu proti demonstrantom. Velike skupine brezposelnih delavcev se nikakor niso hotele raziti, ko jih je policija pozvala k temu. nakar je policija naskočila množico. Pri teh spopadih je bilo nad 40 delavcev težko ranjenih, pa tudi več policistov je dobilo poškodbe.
Mlado dekle, ki zna govoriti o pijači
Oklahoma City, Okla., 1. febr. Na tukajšni zvezni sod-niji je včeraj pričala 23 letna Ruth May, ljubica nekega pomožnega šerifa, ki je bil pred nekaj meseci ustreljen. Izjavila je, da ji je dobro znano, kako so butlegerji med seboj nabirali denar, da plačajo državnega pravdnika in šerifa za protekcijo. Dekle je tudi povedalo, da je bila večkrat navzoča, ko so šerifi in državni pravdnik pili v družbi z butlegerji." Pri takem pijančevanju se je seznanila z nekim pomožnim šerifom, ki je bil p o z n e j e od butlegerjev ustreljen-
Morilec, ki neče iti umazan na drugi svet
Ossining, N. Y., 31. jan. Michael Sclafoni, morilec, ki je bi! obsojen v smrt na električnem stolu, je prišel danes v smrtno celico, kjer se je nahajal električni stol. Ko je opazil, da je električni sto poln prahu, je vzel enemu izmed stražnikov brisačo iz rok in skrbno pobrisal smrtni stol, nakar se je nanj vsedel. Izjavil se je, da ne mara iti umazan iz tega sveta. Minuto in j pol pozneje je bil že mrtev.
Mladina priredi rokoborbo v S J. Domu v sredo
Bogati postajajo bogatejši, kot kaže statistika zveznih davkov
Urad za pobiranje davkov je pravkar sporočil javnosti, da je bilo v letu 1928 v Ameriki 24 oseb, ki so imele več kot $5.000.000 letnih dohodkov: ali enajst več kot leto prej. 496 oseb je zaslužilo, več kot milijon dolarjev v letu, in število onih, ki so zaslužili med $2.000.000 in $4.000.000 je poskočilo iz 8 na 17. Število milijonarjev se letno množi.
---o-
Milijonarjeva hči pobegnila iii se poročila
Washington, 1. febd. Ena najbogatejših deklet v Ameriki, 19 letna Margaret Cou-zens, hčerka zveznega senatorja Couzens iz Detroita, je pobegnila iz Washingtona in se v Baltimore, Md. poročila s 25 letnim priprostim bančnim uradnikom Wm. Jeffries Chewning. Oče mlade neveste je vreden $50.000.000, in je bil svoje dni v družbi z Mr, Fordom. Nevesta je po poroki telefonirala materi, naj se nič ne boji za njo, ker je "na varnem mestu."
Sin toži očeta, ker ga je
oče pretepel
Chicago, 1. febr. 21 letni George Blei je danes vložil na višji sodni j i tožbo za $75.000 odškodnine napram svojemu očetu George Blei Sr. Oče je solastnik neke jeklarske tovarne. V obtožnici pravi sin, da ga je oče pred več leti pretepel, ker je prines.el domov slabo šolsko spričevalo.
Srčna bolezen
V	mestni bolnici je umrl za srčno boleznijo 15 letni Viktor Grebene. Zapušča očeta, štiri sestre in dva brata. Pogreb se vrši v torek zjutraj iz hiše žalosti na 994 E. 61 st St. pod vodstvom Frank Zakraj-ška. Iskreno sožalje sorodnikom!
Novorojenec Starišem Vihtelič, ki stanujejo na 1277 E. 167th St. je j bil v Glenville bolnici rojen j sinko, ki pa je kmalu po rojstvu umrl. Pogreb preskrbi A. Grdina & Sons.
Smrtna kosa
V	nedeljo okoli polnoči je umrla Mrs. Stanich, stara 52 let, 1025 E. 78th St. Podrob nosti jutri.
V bolnico Mrs. Frances Hegler, 16017 Saranac Rd. se nahaja v St. Luke's bolnici, kjer se bo morala podvreči operaciji. Prijateljice jo lahko obiščejo v sobi št. 201. Želimo ji skorajšnjega okrevanja.
Novi naročniki Tekom preteklega tedna so se naročili na "Ameriško Domovino" sledeči novi naročniki: Frank Česnik, za katerega nam je prinesla naročnino Mrs. Janežič, Agnes Palčič, Frank Čič, Barberton. Ohio, Mrs. Annie Sigmund, Barberton, Ohio, Jos. Birk ml., Frank Magdalene, Frank Junkar za Evropo, Primož; Modic, Ivan Donat, John Set-nikar, Waukegan, 111.,' Frank Železnikar, John Trček in Felix Vidmar. Iskrena hvala!
Vreme
Povprečen človek ima en jezik, councilman Sulzman ima pa kar štiri.
Kadarkoli se vrši v mestnem avditoriju rokoborba, tedaj je videti tam vedno mnogo Slovencev, na stotine, ki se zanimajo za potek roko-Dorbe. To so športni ljudje, katerim ugajajo enake prireditve. In enako rokoborbo Domo videli v sredo v naši astni naselbini, v Slovenskem Marodnem Domu. Dostikrat se je že govorilo in pisalo, da 3i se v S. N. Domu priredila rokoborba, toda doslej so vsi enaki poskusi se izjalovili. V sredo pa bomo imeli prvič priliko prisostvovati amaterni rokoborbi, za k a tero vlada največje zanimanje. Agilno društvo "Slovenian Young Men's Club," št. 36, pripada k Slovenski Dobrodelni Zvezi, je potom svojega živahnega predsednika John J. Gornika ml. sklenilo prirediti prvovrstno rokoborbo v S. N. Domu. Na programu imajo kot "zvezdo" Eddie Slmonči-ča, ki je poznan kot "Eddie Simms," in ki je priznan po državni komisiji za boksanje kot amaterni šampijon v rokoborbi. Poleg tega pa bo nastopilo 20 drugih, jako zmožnih rokoborcev, deloma Slovencev, deloma od drugih narodnosti. Med drugimi rokoborci nastopi tudi Stanley Ja-ger, ki se bo boril z "Lindy" Kotnikom. Oba sta prav spretna borca, in bo občinstvo gotovo imelo polno mero dobre zabave pri njih nastopu. 70 mladih fantov in deklet od društva "Young Men's Club 'prodaja vstopnice, in kot slišimo, gredo vstopnice k o t med. V dvorani bo 1400 sedežev, poleg tega bodo pa tudi
Senator Burton
Zvezni senator Burton, ki je pred nedavnim umrl v Clevelandu, je zapustil premoženje, ki je cenjeno na pri bližno en milijon dolarjev. Malo davkov Clevelandčani bi morali plačati do 1. febr. v davkih ogromno svoto $59.500.000, toda v resnici je okrajna blagajna doslej dobila samo $15. 442.000.00. Za leto 1929'bi mprali Clevelandčani plačati vsega skupaj nekaj nad $119. 000.000 v davkih, toda v resnici fe dobil davčni urad tekom enega leta le nekaj nad $80.000.000.
Kar je iskal, je dobil
Mlad fant je skušal v petek večer vlomiti v A. &. P. trgovino na 7500 Kinsman Rd, Piše se Frederick Allen in je star šele 18 let. Pri vlomu ga je zapazil stražnik, ki stanuje nad trgovino. Stražnik je itakoj prijel za revolver in začel streljati. Fant je dobil nevarne rane. Odpeljali so ga v bolnico, kjer se nahaja "pod policijsko stražo.
2C00 dijakov 2000 dijakov se bo vpisalo v pondeljek v razne razrede na elevelandski univerzi, t Marija Kožar V četrtek 6. febr. se bo brala sv. maša zadušnica za po-i kojno Marijo Kožar, ob 8. uri ! zjutraj v cerkvi sv. Lovrenca. Prijatelji ranjke so vabljeni, da se udeležijo.
Odpeljan v bolnico Svetkova ambulanca je odpeljala v Emergency kliniko rojaka Louis Kunstlja iz 1432 Clearaire Rd.

stojišča. Sedeži bodo enako prirejeni kot ob večjih roko-borbnih bitkah v mestu, tako da bo vsakdo lahko iz svojega sedeža videl vse, kar se bo vršilo na odru. Napisali smo nekaj več o tem kot navadno, in sicer iz vzroka, ker je to i jbrva slovenska amaterna ro-: koborba v Slov. Narodnem Domu, in ker vemo, da fant- j je, ki podpirajo ta sport, so j naši pravi slovenski fantje, ki j zaslužijo priznanje tozade- j vno. Vstopnice se prodajajo \ po $1.50 za rezervirane sede-! že in $1.00 za stojišča ali ne-| rezervirane sedeže. Mlado društvo ima s pripravami, z dvorano, godbo in drugimi predmeti že nad $600.00 stroškov, toda se ni ustrašilo te prireditve, ker ve, da so tudi Slovenci ljubitelji športa in da bodo napolnili dvorano. Eddie Simms, ki nastopi kot glavna privlačna moč v sredo, je brat znanega profesijonel-nega rokoborca Frank Sirnm-sa, ali Simončiča, ki je odnesel že mnogo lavorik na polju rokoborbe. Vstopnice za ta rokoborbo lahko dobite uri - John Gorniku, 6217 St- Claii Ave.
Plesna veselica
Dr. Marije Magdalene št. 162 K. S. K- J. priredi v sre- j do 5. febr. v spodnji dvorani S. N. Doma veliko plesno veselico, na katero je občinstvo prav prijazno vabljeno. V gornji dvorani se vrši isti večer rokoborba, in so posetni-ki slednje prijazno vabljeni, da pridejo po tekmi v spodnjo dvorano, kjer se bodo lahko nekoliko zavrteli.
4fc	: i'
Nedeljski slovenski radio program se je odlikoval po lepem petju
Enajsti slovenski radio prp-I gram preteklo nedeljo je bil i prav uspešen, i<n je gotovo i ugajal t i sočim poslušalcem. ! Vodstvo postaje nam je pove-! dalo, da že dolgo časa ni tele-| fon zvonil tako pogosto kot v nedeljo med slovensko uro,, Tudi poljska j-adio ura je bila v nedeljo jako dobra.
Naš slovenski trio je kot uvodno točko zaigral "Impas-sionate Dream," in so to pot v resnici dovršeno igrali- Pri glasovirju se je nahajala Miss Irma Kalanova, hčerka trgov-j ca Mr. Jos. Kalana, ker je Mr, Jos- Kogoj odpotoval z Mr. Banovcem na koncert. Miss Kalan je krasno igrala, poleg tega pa smo se divili igranju Mr. Louis Kolarja na violini in Mr. Eppichu, ki je igra' celo.
Kot glavna privlačna točka nedeljskega programa pa je bil nastop pevskega zbora ! "Ilirija" iz Collinwooda. Peli so imenitno. Slišalo se je, I da je Mr. Martin Rakar izbo-ren zborovodja, ki zna iz svojih pevcev izvabiti tako prijetne in melodične glasove. Zapeli so izvrstno "Bodi zdra-va, domovina," potem "Dekli-: ci," "Ne zveni mi," "Jutra-j n ja," "Moj fantič je na Tirol-i s k o vandrov," "Bratom Orlom," "Čez tri gore," "Gor čez j jezero." Vsaka pesem je bila i melodiozno in precizno zapeta. Vse priznanje gre dru-I štvu Ilirija, ki je že drugič na-I stopilo pri slovenskem radio | programu.
; Za izpremembo med pevskimi točkami je pa nastopila | mlada "Miss Ljubljana," Miss Josephine Sternadova in njen brat Rudie, ki sta respektivno igrala harmoniko in banjo. Vedeli smo, da sta oba izvrstna igralca, a v nedeljo sta se tako potrudila, da je bila prava slast poslušati njuno igranje. Vsega skupaj sta podala šest točk. Prav radi bi Ster-nadove še enkrat slišali na radio programu, in vemo, da i je to tudi želja mnogih dru-! gih.
Presenetila nas je s svojim I igranjem Mrs. Oswald iz Collinwooda, ki je tako zvočno in mehko prebirala strune na i citrah, da je moralo vsakomur ; mehko postati pri srcu. Sli-j šalo se je imenitno, igranje je bilo dovršeno, in poleg tega I pa citer še nismo imeli prej na programu, in je bila torej noviteta, ki je prav ugajala vsem. Lepa hvala, Mrs. Oswald. Še pridite!
Žal, da je ura tako hitro minula, da pevski zbor Ilirija ni mogel zapeti vseh napovedanih pesmi- Bo treba pač podaljšati slovenski radio pro-I gram na dve uri. Oznanjevanje je bilo v nedeljo izvrstno. ; in oba, Mr. Grdina kot Mr Danilo sta storila najboljše. Se že vidi, da se tudi v tem izpopolnjujemo. Prvič, odkar se vrši slovenski radio program, se je zaigrala tudi plošča "Lunca je videla," ki se je imenitno glasila. Skratka, zadnji nedeljski program je bil izvrsten in se ga bo gotovo vsakdo spominjal še dolgo časa. Levškoda, da je trajal samo eno uro.
(C
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
8LOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA:
Za Ameriko, celo leto-----«.60 j Za Cleveland, po polti, celo leto «7.00
fca Ameriko, pol leta -:---fl.00|Za Cleveland, po pošti, pol leta *3.S0
Za Cleveland po raenašalclh: celo leto 15.50; pol leta 13.00 Za Evropo ln Kanado je Ista cena kot za Cleveland po poŠti. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise ln denarne pošlijatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Tel. Henderson 0628._
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879.__
83
No. 28. Mon. Feb. 3rd, 1930.
Morilcu postavljajo spomenik.
Junija meseca leta 1914 je mladi Srb Gavrilo Princip v Sarajevu napadel avstrijskega prestolonaslednika Franc Ferdinanda. Streljal je z revolverjem na njega in ga ubil. Ta akt je bil indirektna posledica svetovne vojne, ki je divjala štiri leta po Evropi, in v katero so se zapletle tudi Zedi-ajene države.
Sedaj pa poroča časopis "New York Times" z Dunaja, da so sklenila srbska društva v Sarajevu postaviti morilcu Gavrilu Principu spomenik, ki bo slovesno odkrit v nedeljo, 2. februarja.
Gavrilo Princip je bil po atentatu na avstrijskega prestolonaslednika prijet in postavljen pred sodnijo, ki ga je spoznala krivim umora. Obsojen je bil na dosmrtno ječo.
Po obsodbi so morilca prepeljali v trdnjavske zapore v Veliki Sobotici na Ogrskem, kjer so z njim tako grdo ravnali, da se ga je prijela jetika, in je par let pozneje na jetiki umrl. Njegovo truplo so pozneje prepeljali v Sarajevo.
Tekom svetovne vojne je dala avstrijska vlada na onem mestu, kjer4 je bil umorjen prestolonaslednik, postaviti spominsko ploščo. In po končani svetovni vojni, ko je mesto prešlo v jugoslovansko oblast, so Srbi dali odstraniti dotično ploščo, in na njeno mesto postaviti spominsko ploščo Prin-sipu.
In sedaj prihaja poročilo, da nameravajo srbska društva postaviti na dotičnem mestu velik spomenik v počast Principu. V Avstriji je raditega zavladalo silno ogorčenje, in od vseh strani se pripravljajo demonstracije-
Gavrilo Princip, morilec avstrijskega prestolonaslednika, je po svoji pameti mislil, da dela prav, ako ubije osebo, o kateri je mislil, da reprezentira oni element, ki zatira Slovane. Avstrija je svoje dni v resnici na tiranski način postopala napram Slovanom, zlasti pa napram Srbom.
Tako postopanje je imelo za posledico, da so se gotovi fanatiki zarotili, da izvrše politični umor. Ubita sta bila š;ranc Ferdinand in njegova soproga, kar je končno imelo za posledico, da je izbruhnila svetovna vojna, ki je zahtevala deset milijonov človeških življenj in prinesla strašne posledice s seboj, katere posamezni narodi še danes čutijo.
Umor se je pripetil, in najbolje, kar bi mogli pri tem narediti, je, da se na umor pozabi. Bolj ko si javnost kliče v spomin enak umor, bolj se razvnamejo strasti in širi fanatizem.
Ni ga pametnega in razumnega človeka na svetu, ki bi odobraval umor. Nobena postava ne dovoljuje, da vi vzamete orožje v lastne roke in ste sodnik in rabelj obenem. Mi živimo v kulturnem stoletju, imamo postave in sodnije tu, da sodijo in kaznujejo one, ki so kaj zakrivili.
Brez ozira, kdo je morilec, koga je umoril — morilec je morilec, torej v očeh kulturnih ljudi zločinec, kaerega mora vsakdo obsojati. Ako bomo sami jemali v roke orožje in maščevali krivice, kot nam narekuje strast, imamo lahko kmalu anarhijo na svetu.
Toda, postavljati morilcem spomenike, je pa več kot abotno. So ljudje, ki se strinjajo z Boothom, ki je ustrelil Lincolna, so ljudje, ki se strinjajo s Pilatom, ki je dal Kri-sta pribiti na križ, so ljudje, ki vsaj natihem odobravajo Szolgosza, ki je umoril predsednika McKinleya, Joda nihče ni še nikdar izrazil ideje, da se tem morilcem postavi spomenik.
Jugoslavija bi morala gled-ati, da živi' v miru in prijateljstvu "s svojimi sosedi, ker prišel bo dan, ko bo treba obračunati z Italijo. In v takem položaju Jugoslavija nikakor ne bi smela dražiti svojih sosedov s tem, da postavlja spomenik — morilcu.
Najsi je bil v političnem smislu umor Franc Ferdinanda upravičen ali ne, končno je le navaden umor. Princip je zločinec v očeh vsakega kulturnega človeka, in taki ljudje ne bi smeli imeti spomenikov, pač pa se ide preko njih s pozabljivostjo.
base pekel, ali kuhal, že ne vem več natanko. Ko je na peči ležal, pa se je od strahu tresel. In še več drugih po-vestic je bilo, ki smo jih čita-li v božični številki Ameriške Domovine.
Od kar je vaš list dnevnik, je postal res zanimiv in zabaven. Mi tukaj vas Ameri-kance res občudujemo — je pač napredna dežela. Torej še enkrat: Iskrena hvala vsem dopisovalcem Ameriške Do movine in se še zanaprej priporočamo, posebno za prihodnji Božič, če ga bomo dočakali. Mene posebno vse to, kar sem čital, zanima, ker so zanimivi ti kraji, ki so navedeni v listu, meni posebno dobro znani.
Prosim, g, urednik, ako vam je drago^to moje pisemce objaviti. P a popravite, kar vam ne ugaja, ker jaz do-zdaj še nisem pisal v časopise- Rad bi se pa vam in cenjenim dopisovalcem Ameriške Domovine hvaležnega izkazal.
Z iskrenim pozdravom in vsem spoštovanjem in vam vsem hvaležno udani
Fr. Martin Potokar, usmiljeni brat, po domače Potokarjev Jošk.
Op. ured. Zelo bi nas veselilo in hvaležni bi vam bili, kakor tudi tukajšnji rojaki, ki so doma od Dolenjske strani, če bi se še večkrat oglasili in nam poslali kaj novic iz naše dolenjske metropole. — Sprejmite najlepše pozdrave
DOPISI
I ... ..,,,, - .. ■■ .. ..,—........ .. ..I .., .. .. w i h i, ........4-
Kandija (bolnica) pri Novem mestu, Jugoslavija. —
Velespoštovani g. urednik Ameriške Domovine! Prosim, blagovolite v vašem listu objaviti te moje skromne, toda vam in vašim cenjenim dopisovalcem hvaležne vrstice, za vse čestitke in tako zanimive pripovedke v božični številki, katere so nas tako zabavale in še sedaj se bolniki zabavajo ž njimi-
Najprvo smo čitali, ko piše Marjanca Kuharjeva tako ganljivo, ko so v Bevkah, ko je bila še doma, 9-dnevnico praznovali. Do solz smo bili ginjeni, ko smo to brali. Potem smo čitali, ko je Jaka na dopust hodil, iz Rakeka v Be-
gunje, čez "Čisto stran." Smo se zopet smejali, da smo kar od tal poskakovali. Potem zopet slika "Miss Ljubljane.'" Že slika sama je zanimiva, ker še nisem slišal ženske igrati na ročno harmoniko, čeprav sem že v 62 letu. Samo to mi je žal, ker ni obiskala tudi Kandijo ter nas malo poza bavala.
Zanimalo nas je opisovanje tiste 15-letne gospodične, ki je tako lepo opisala našo lepo Slovenijo. To je jako lepe pd mlade ameriške Slovenke, da se tako zanima Za rojstni kraj svojih staršev. Potem zopet Miškov dar — tako zabavna povestica. In tisti voznik, ki si je na sv. večer klo-
Nottingham, O. — Ko smo
se Slovenci pričeli naseljevati v Ameriko pred 25 in več leti, je bila naša prva misel, da smo si dobili stalno delo, potem je bila pa naša želja, da si postavimo svoje slovenske katoliške cerkve in šole. Te naše župnije pa so postale s časom tako prenapolnjene, da je iz teh zraslo veliko novih naselbin, kamor se sedaj naši rojaki naseljujejo, kakor smo mi pred leti ustanavljali naselbine, ko smo prišli iz starega kraja. Toda te nove naselbine nimajo svojili cerkva, ne svojih šol in se tudi ne zanimajo zanje. Da se ne zanimajo zanje, je menda največ krivo dejstvo, ker se med nje naseljujejo tudi ljudje drugih narodnosti z velikimi družinami. Tako je mesto prisiljeno, da jim postavi javne šole in kadar imajo ljudje enkrat te šole, se ne zanimajo več dosti za katoliško cerkev in šolo.
Oče in mati gresta k sv. maši v sosednjo župnijo, čeprav je bolj oddaljena, mladina je pa prepuščena javni šoli. Poleg tega pridejo v hišo brez-versk časopisi in tako začne vera pešati. Znana mi je naselbina, kjer so tri velike javne šole, ki imajo prostora za več tisoč učencev, in vsaka teh šol je komaj deset minut oddaljena ena od druge. Med temi šolami je pa samo ena priprosta katoliška šola za 400 učencev. Taka šola bi danes stala par tisoč brez notranje oprave.
Ali ne mislite, cenjeni čita-telji, da bi se v taki naselbini lahko postavila lepa katoliška cerkev, ali pa vsaj šola? Če mesto tako skrbi za mladino, zakaj bi ji tudi katoličani ne posvetili malo več pozornosti. Saj ni, da bi morale učiti v teh šolah samo šolske sestre, če jih ni dovolj na razpolago- Saj imamo dosti izšolanih katoliških deklet, ki bi lahko poučevale naše otroke v naših šolah. Če v javnih šolah poučujejo navadne učiteljice, zakaj bi pa v katoliških ne?
Naročnik.
Nepoznani dedič
V nedeljo 16. februarja priredi dramatično društvo Triglav nadvse zanimivo igro "Nepoznani dedič," v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. Vsebina igre je nekako taka:
Pred 20 leti je umrl neki bogataš v New Yorku. Zapustil je ogromno premoženje in precej sorodnikov, ki so se veselili smrti svojega sorodnika, meneč, da se bodo mastili s premoženjem, ki ga bodo podedovali! Toda kdo more popisati presenečenje ostalih sorodnikov, ko so videli oporoko, v kateri je umrli označil, da se bo oporoka odprla šele čez dvajset let in da se morajo vsi preostali sorodniki zbrati ob isti uri, ko je omenjeni umrl, natančno po 20 letih in takrat bo odprta prava oporoka.
Lahko si mislimo, kako napeto so čakali dediči, tiste ure, da vidijo, kdo pravzaprav bo pravi dedič. Vsak je računal nase, da bo samo on podedoval vse ogromno premoženje.
— In v tej igri je vse tako napeto, skrivnostno, zapleteno, da ne more nihče vedeti, kdo bo dedič, prav do zadnjega trenotka. Vsa igra je kot nekak ogromen detektivski roman, ki te s silo pridrži v napetem zasledovanju poteka igre, da ne moreš niti očesa obrniti od igralcev. v
Igra je živahna, nobenega dolgočasnega stavka ni v nji. Zabavali se boste pri njej od konca do kraja. Ta igra še ni bila igrana na slovenskih odrih jn Triglav je izbral svoje najboljše igralce za to igro.
Vstopnice so že sedaj v predprodaji pri Mrs. Kushlan v S. N. D- in vsak, ki hoče dobiti dober sedež, je opozorjen, da si o pravem času preskrbi vstopnico, ker naval bo gotovo velik, kakor je vedno k Triglavskim predstavam.
Režišira g. Matt Grdina, ki je mojster v napravi lepih scen in sijajnih kostumov. -o-
VESTI IZ DOMOVINE
* 52-letni John Ashment, iz Roundup, Mont., je umrl na papagajevi bolezni. Pet oseb je umrlo v istem mestu za isto boleznijo.
V	Kočevski Reki je umrl eden izmed najstarejših Re-čanov, Ivan Wittine v starosti 78 let. Pokojnik je bil na glasu kot izvrsten gospodar.
. Na Dobravi pri Kostanjevici je umrla blaga ženica Ana Črtalič v 63. letu starosti. Po-kojnica je bila zelo dobrega srca in plerfienita mati. Smrt te dobre ženice je vzbudila v vsem kraju splošno žalost.
V	Rožni dolini pri Ljubljani je umrl g. Franc Bitenc. — V Ljubljani je umrl g. Fr. Bergant, trgovec in posestnik. — Umrla je v Ljubljani g. Marija Dolenc, hišna po-sestnica.
Obsodba zavratnega morilca
Pred senatom petorice, ki nadomešča ukinjeno poroto v Novem mestu, se je zagovarjal Martin Starič, 20-letni delavec z Male Strmce, zaradi zločina umora. Državni to-žitelj toži Stariča, ki je živel od mladih nog kot rejenec pri Mihi in Meti Kamoelj na Mali Strmci pri Šmarjeti, da je 1. oktobra lanskega leta v gozdu Dobovec udaril Frančiško Kampljevo po glavi, nato pa jo je zabodel z nožem v srce, da je starka podlegla hudim poškodbam.
Obtožnica navaja, da je imela 78-letna starka Frančiška Kampljeva prevžitek pri roditeljih obtoženca. Ker sta bila reditelja tudi že stara in slaba, je opravljal vsa dela doma in na polju obtoženec, in to z veliko nejevoljo in jezo. V hiši so bili zaradi tega stalni prepiri, ki jih je navadno pričela stara Franca Kampljeva-
Bilo je lani 1. oktobra, ko se je obtoženec zadrževal pri
sosedovih, ki so kuhali žganje. Tam je ostal do 15. ure. Ko se je vrnil domov, mu je Frančiška Kampljeva očitala, da izostaja z doma, zaradi česar delo počiva. Zaradi teh očitkov se je obtoženec razburil ter sklenil starko ubiti, hoteč se s tem dejanjem rešiti neprestanega zbadanja in dajanja prevžitka. Istega dne se je podala starka v gozd po suhljd. Za njo je takoj krenil obtoženec. Ko jo je do-šel, jo je stavil na odgovor, zakaj ga vedno kara. Starka mu je odgovorila, naj bo tak, kakor se spodobi, pa bo vse v redu in ga ne bo več priganjala na delo. Na ta odgovor je obtoženec udaril s pestjo starko po sencih, da se je zgrudila na tla. Nato jo je prijel za noge ter zavlekel v goščavo, kjer jo je še sunil z nožem v prsi. Zaradi smrtno nevarnih poškodb je starka v gozdu izdihnila. Obtoženec jo je pokril z ruto in se vrnil domov.
Peti dan po umoru je obtoženec dejal rediteljem, da gre iskat starko. 'Ko se je vrnil, je menil napram rediteljema, da starke ne bosta več videla, ker leži v gozdu ubita.
Orožniki, katerim so javili umor, so takoj osumili re-jenca Stariča in ga aretirali. Pri zaslišanju je morilec svoje dejanje spočetka tajil, končno ga je pa le priznal.
Po posvetovanjun senata je predsednik razglasil sodbo, s katero se obtoženec spozna za krivega zločina umora ter se obsoja zaradi zaostalega duševnega stanja samo na 5 let ječe-
V vasi Prelesje, občina Št. Rupert na Dolenjskem, je umrl zadnji dan starega leta star fant Alojzij Šalehju\ Preživel je vse svoje življenje v rodni hiši, bil je zvest in priden delavec vsem svojim štirim rodovom, ki jih je dočakal. Čeprav je bil le e,n četrt ure oddaljen od postaje, vendar se ni v vseh svojih 85 letih starosti niti enkrat peljal na vlaku. Tudi v gostilno ni zahajal. Njegova denarna blagajna se je nahajala večji del na hlevu v slamnati strehi, • Grozen zločin v Vinkovcih.
V	Vinkovcih so našli na nekem dvorišču grozno razmesarjeno truplo 68 let starega posestnika Antona Tekmeta-reviča. Poleg trupla je ležal mesarski nož, s katerim je morilec razrezal mrtveca od prs do trebuha. Komisija, ki je prišla na lice mesta, je dognala, da je bil Tekmetarovič z gorjačo ubit v hiši, potem pa bil prenešen na dvorišče in tamkaj razrezan. Gor-jača, s katero je bil Tekmeta-revič ubit, je last Mate Cola-koviča, lastnika omenjene hiše, ki je bil dober prijaelj Tekmetareviča.
Smrtna kosa. Umrl je v Celju Na okopih št. 9, 80-let-ni bivši trgovec Josip Matič.
V	celjski bolnici je umrla 59-letna Marija Plavc s Polzele.
Radičeva hčerka obsojena. Te dni se je vršilo v Zagrebu več obravnav proti pristašem bivše Radičeve stranke, ker so se pregrešili proti zakonu. Radičeva hčerka je bila pogojno obsojena na dva meseca zapora, bivši poslanec Pre-davec je dobil eno leto ječe, Radičeva vdova je bila oproščena.
Smrt jeseniškega veterana
V	četrtek 2. januarja je v visoki starosti umrl na Savi g. Jolžef Krašovec, upokojeni tovarniški preddelavec.
Stara korenina. Daleč n;i okoli je znan Matija .Hodvar iz Kupšinec pri Murski Soboti. Največjo pozornost vzbuja njegova visoka starost. Teži ga namreč že 98. leto. Kljub tej visoki starosti je starec čil in ga je videti na vseh sejmih v okolici. Tudi v duševnem oziru je še svež. Še zda zna pripovedovati zgodbe iz davnih časov. S svojimi okro-
glimi prav imenitno zabava mladino.
Umrli so v Ljubljani v času od 28. decembra 1929 do 4. januarja 1930: S. Frančiška Marija Einfalt, usmiljen-ka, 61 let, Slomškova ulica 20; Alojzij Murgel, sin zdravnika, 6 mesecev, Lipičeva 5; Alojzij Virbnik, profesor v pok. 68 let, Wolfova 1; Marija Daj-ko užitkarica, 80 let, Vidov-danska 9; Ana Petrič, žena dninarja, 65 let, Vidovdanska 9; Jožef Laznik, župnik v pokoju, 77 let, Zaloška 11; Jernej Sešek, invalid, 37 let, Ži-dovskwa steza 6; Marija Mur-šec, zasebnica, 67 let, Černe-tova 3. — V bolnišnici so v istem času umrli: Janez Ko-šak, bivši delavec, 65 let, Planota 1; Franc Grosar, vrtnar, 18 let, Tomačevo 18; Anton Juntez, bivši komisijonar, 62 let, Velika čolnarska 10; Anton Blatnik, sin poscestnika, 27 let, Blatni vrh 9; Ivan Do-dič, dimnikar, 25 let, Kranj 110; Peter Šuštar, dninar, 17 let, Pod hruško 7; Janez Turk knjigovodja, 50 le,t Gosposka 3; Emilija Schenker, gospodinja, 33 let, Dravlje 102; Marijana Mavrovič, žena davčnega upravitelja, 51 let, Kočevje; Stanko Zupan, ključavničarski vajenec, 16 let, Mengeš; Franc Jakopič, sin posestnika, 20 let, Peče; Ro-zalija Koren, hči posestnika, 14 let, Velika Pirešica- — L. 1929 je umrlo v Ljubljani (z mrtvorojenimi vred) 13 18 oseb.
Hinje. 3. januarja je umrl organist Ciril Razpotnik v starosti 34 let. Zapušča ženo in nepreskrbljene otroke.
Strašna družinska drama mladih zakoncev. Te dni se je v vasi Horvoš pri Subotici odigrala strašna družinska ža-loigra. Kmet Anton Torma je zahteval od svoje žene, naj mu pokaže račun za 800 dinarjev, ki ji jih je pred nekaj dnevi izročil. Žena . mu ni mogla dati računa in pričela sta se i prepirati, nakar se je mož obrnil na policijo za posredovanje. Na policiji sta se spravila ter odšla skupaj domov. Zvečer sta se ponovno sprla, nakar je mož pograbil nož ter zaklal svojo ženo, nato pa je odšel na podstrešje in se tam obesil. V hiši ni bilo nikogar, temveč so sosedje šele pozno zvečer opazili luč na podstrešju. Vdrli so v hišo in videli, kaj se je zgodilo. V sobi so našli 23-le.tno ženo zaklano, z nožem v prsih, moža pa obešenega na podstrešju.
-_o--
Če verjamete, al' pa ne
KINO PREDSTAVA TRA JALA 39 UR
Na mestu, kjer je nekoč stalo znano pariško gledališče Vaudeville, je zgradila ameriška družba Paramount najlepšo kino palačo na sve tu. V Parizu je vse dovoljeno in je ta kino o Božiču nepretrgoma dajal predstave, ki so se začele dne 24. decembra ob 11. dopoldne, končale pa 26. decembra ob 2. V tem času je bilo 19. predstav, ki sp skupno trajale 39 ur. Vse te predstave so bile razprodane. Obiskovalci predstav od polnoči do devetih zjutraj so do-hivali darila.
Pozor: Oklic!
Iščejo se vsi živeči sorodniki pokojnega C. B. Westa, ki je umrl 16. februarja, 1910. Dediči se morajo zglasiti do 16. februarja letos. Če kdo ve za kakšnega, še živečega sorodnika umrlega, naj to sporoči. Najboljše pa je, če se dediči sami zglasijo na 18. februarja in pridejo po svojo dedščino.
(Konec.)
Stopi koj k prvi spovedni--ci. Okence se odpre in boter Roženkranc. jame razlagati svoje grehe. Toda spovednik je bil trd Nemec in ni slovenskega popolnoma nič1; razu-t mel. Nekaj časa napenja uše- ; sa, potem pa zarohni: "Vas išt?" (Kaj je?)
Roženkranc, ki je razumel po svoje, pa odgovori hitro:
"O ne, gospod fajmošter. Nisem basist. Basist je šej zunaj, a bo tudi prišel."
Spovednik goni svojo, Roženkranc svojo, pa ne razumeta drug drugega čisto njč. Zdaj popade spovednika jeza in se zadere: "Du bist ajri ezel! Marš!" (Ti si osel, izgini!).
In okence se zaloputne. "A marš, ga bom že zaigral, ne bojte se," odgovori Roženkranc, vstane in gre.
V-kotu pod korom stoji klarinetist Muha. Roženkranc stopi k njemu in šepne: "'Kje je basist?"
"Zunaj. Pa kako si opravil? Ali je hud spovednik? Kaj ti je natovorii za pokoro?"
"Hm. En marš mi je velel zaigrati. Gospod so prav pri-jazni.v Toda pomisli, za basista so izpraševali. Gotovo ga poznajo, da je velik falot. Temu bodo bržkone brali precej hude levite, a tebi se ni treba bati. Le hitro opravi. Počakam te v cerkvi."
Klarinetist poklekne k iz-povednici in začne razkladati, kaj mu teži vest. Mahoma pa ga spovednik nahruli: "Vas ist?" (Kaj je?)
"Zunaj je basist, zunaj, gospod, Tudi on bo prišel, le' naj potrpijo," pojasnjuje Fri-dolin.
"Ezel! Marš! Marš!" za-kriči'spovednik in tako trdo zaloputne okence, da se je cela spovednica potresla-
"Presneto si hitro opravil," se je začudil boter Roženkranc. "Kaj je pa tebi naložil za pokoro?"
"Dva marša. Ampak čudno je to, duhovnik je tudi me-> ne vprašal, kje je basist."
"Ej, no, kaj mu bo vraga, povedal? Ampak tega Janezu ne smeva povedati, da hoče spovednik ž njim govoriti, sicer se bo ustrašil in ne bo hotel k spovedi."
Kako sta se začudila Muha in Roženkranc, ko je basist Janez še mnogo prej opravil spoved kakor onadva. Jela sta ga izpraševati, kaj mu je, spovednik povedal.
"I, kaj neki? Rekel mi je, naj mu zamuziciram "Ezel -marš," odgovori boter Janez. "Kakšno pokoro je pa vama naložil?"
"Prav tako kakor tebi. Vsakemu en marš," de klarinetist Muha.
"No, pa dajmo zažingati eno, če bomo skupno, se bo bolj lepo slišalo," predlaga basist.
"Prej ko opravimo pokoro, bolje bo. Pozneje mogoče pozabimo."
In naši trije muzikantje so se postavili pred spovednico in začeli muzicirati, da je bilo veselje.
• A
Krojaški učenec šteje na prste, mojster ga vpraša, kaj dela.
"Štejem, koliko hudobnih bab je v hiši." "No, koliko jih je?" "Z vašo ženo pet/"" "Falot!" zavpije mojster, vzame vatel in pretepe fanta-"No, povej še enkrat, koliko hudobnih bab je v hiši?"
Učenec zakriči: "Brez vaše žene štiri."
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
FEBRUAR
8. — Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 S. D. Z. priredi plesno veselico v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
8.	— Društvo sv. Katarine št. 29 Z. S. Z., maškeradna veselica v Grdinovi dvorani.
-—8. — Društvo "Comrades," St. 566, SNPJ, ples v avditoriju SND.
—8. — Društvo "St. Clair Growe," št. 98 W. of W. Ples v spodnji dvorani SND.
9.	— Slov. Soc. Klub, št. 27, JSZ. Predstava v avditoriju S. N. D.
9—Oltarno društvo sv. Kristine priredi zabavni večer v šolskih prostorih ob priliki tri-letnice ustanovitve.
13. — Društvo George Washington, št. 180, JSKJ. Ples v spodnji dvorani SND.
15. — Društvo Vipavski Raj št. 312 S. N. P. J. priredi zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
15.	— Društvo Lunder Adamič, št. 20č SSPZ. Ples v spodnji dvorani SND.
16.	— Dramsko društvo Triglav. Predstava v avditoriju
SND.
22. — Društvo "Cleveland," št. 126, SNPJ. Zabava v avditoriju SND.
22.—Društvo Cleveland št. 23 Z. S. Z. ima plesno veselico v Mervarjevi dvorani.
23—Društvo Orel priredi Jgro v Knausovi dvorani.
23—Društvo Z. M. B. priredi plesno veselico v Mervarj-evi
dvorani.
MAJ
4. — Dramatično društvo Krka, zaključna predstava v S. N. Domu, na 80. cesti, ob 8 uri zvečer.
3.	— Društvo sv. Cecilije, št. 38, SDZ. Ples v spodnji dvo: rani SND.
4.	— Pevsko društvo "Blau Donau." Koncert v Avditoriju SND.
11. — Praznovanje dvajsetletnice društva Slovenski Lovci. Piknik na farmi Frank štrumb-lja.
11.—Materinska prireditev društva Orel.
11. — Piknik S. N. Doma v Maple Heights, na farmi pri Goi-išku na Green Rd.
18. — Dramsko društvo Triglav. Predstava v avditoriju SND.
25. — Društvo Kristusa Kralja. Predstava v avditoriju S. N. D.
JUNIJ
1.—Slovensko pevsko društvo "Zvon" priredi piknik pri Anton Gorišku na Green Rd.
15. — Društvo Bled št. 20 S. D. Z., piknik na Goriškovih prostorih na Green Rd.
22.—Društvo Carniola Tent št. 1288, T. M., ima veselico v Slovenskem Društvenem Domu v Euclid Village.
22. — Društvo Warrensville št. 31 S. D. Z. priredi piknik na Goriškovih prostorih na Green Road.
29.—Farani iz vseh vasi fare Hinje in okolice priredijo piknik v Maple Gardens, Maple Heights.
DOSLUŽENCI
Predsednik Josip Lozar, podpredsednik Andrew Lekšan, tajnik John Ki-kol, 5345 Spencer Ave.; blagajnik Jos. Markovič, 1376 E. 43rd St.; zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorniki: Frank Kuhar, Frank Virant, Andrew Lekšan; zastavonoša Jos. Skuly. Zdravniki Dr. Kern, Dr. Oman, Dr. Perme. DruStvo plačuje $8.00 bolniške podpore na teden in $75.00 smrtnine. Društvo priredi časten pogreb za vsakim umrlim članom. Več se lahko pozve pri tajniku ali pa pri vsakem članu. Mesečnina je samo $1.00. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v S. N. Domu. Vabijo se rojaki od 16. do 45. leta za pristop.
SLOVENIJA
Predsednik Louis Tomše, 3846 St. Clair Ave;, podpredsednik Josip De-renda; tajnik Josip Derenda, 5334 Spencer Ave.; zapisnikar Andrej Že-leznik, blagajnik John Fortuna. Nadzorni odbor: Matevž Vihtelič, Jakob Grošel, Leopold Ardigal. Društvena zdravnika Dr. F. J. Kern in Dr. L. J. Perme. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v S. N. Domu (staro poslopje).
SLOVENSKO KATOLIŠKO PEVSKO DRUŠTVO LIRA
Predsednik Anton Skulj, 1099 E. 71st St.; podpredsednik in pevovodja Peter Srnovršnik, 6127 St. Clair Ave.; tajnik Ignacij Zupančič, 6708 Bonna Ave.; blagajnik John Sever. Nadzorniki: John Zupane, Mary Sterk, Rudi Pole. Zastopnik združenih društev Anton Skulj in Mary Wolf. Duhovni vodja Rev. B. J. Ponikvar; kolek-tor Frank Švigel. Seje vsak drugi torek v mesecu, pevske vaje v torek, četrtek in soboto ob 7:30 zvečer. Kdor ima veselje za petje, je prošen, da se priglasi.
SV. JOŽEFA, (SAMOSTOJNO)
Predsednik Frank Koren, 1583 E. 41st St.; podpredsednik Josip Laurič, 7108 St. Clair Ave.; tajnik John Germ 1089 E. 64th St.; blagajnik Josip Er-bežnik," 6215 Carl Ave.; zapisnikar Anton Bolka, 509 E. 143rd St.; zastopnik Frank Košmerlj, 455 E. 152nd St.,' Collinwood; George Kofalt, 2038 W. 105th St., West Side. Nadzorniki: John H. Urbas, Anton Zakrajšek in Frank Zakrajšek. Zdravnik Dr. J. M. Seliškar. Društvo zboruje četrto nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v S. N. Domu, soba št. 3 (staro poslopje).	v
SVETLOBA IN SENCA
Povest
MARC
1. — Društvo Clevelandski Sl°venci, št. 14, SDZ. Ples v sP°dnji dvorani SND.
2- — Dramatično društvo Kl'ka, predstava v S."N. Dorrju 80 -cesti, ob 8. zvečer, v korist Narbdnega Doma.
2- — Slovenska Ženska Zve-^ št. 10 priredi veliko maške-j'adno veselico na pustno nede-v Slovenskem Domu na holmes Ave.
2—Veselica S. D. Zveze, v obeh dvoranah S. N. Doma.
8.	__ Društvo sv-. Janeza Ustnika, št. 37, JSKJ. Ples v spodnji dvorani SND-
9.	___ Bavarsko pevsko društvo. Avditorij SND. Koncert.
15.	__ Društvo Vodnikov Ve-nec, št. 147, SNPJ. Ples v spočili dvorani SND.
16.	_ Društvo "Comrades", st 566, SNPJ. Predstava v av-
^oriju SND.
22. — Društvo Napredne Slovenke, št. 137, SNPJ. Ples 1111 čast vsem Pepetom in Pep-
v spodnji dvorani SND. g 23—Telovadna akademija v • Domu, priredi jo Orel. 29. __ Pevsko društvo Zarja, abava s petjem v spodnji dvo-ta»i SND.
«50. __ Dramsko društvo Ivan ^ankar. Predstava v avdito-
iiJUSND.
APRIL
... Dramsko društvo Ab-^sevič. Predstava v avditori-
Ju SND.
D l3v* — Društvo Kristusa Kra-' st- 226 K. S. K. J. priredi jonsko igro v avditoriju S.
20- —- Glorija Strnič, koncert ^ditoriju SND. SNp't —- Društvo Lipa, št. 129, (Iv Zi<toava in ples v spodnji
SNI). T (jr v;; — Hrvatsko Gospojinsko Ples priredi Predstavo in
Grdinovi dvorani. Sol ' Slovenska Mladinska na ' SND- Otroška pomlad-'redstava v avditoriju SND. Pri '7TPevsko društvo Cvet
lavak n °nCert v sloven8ki De" 1 dvorani na^Prince Ave.
JULIJ
13__Društvo sv. Vida št. 25
KSKJ priredi piknik na Špelko-tovih farmah.
13. — Piknik S. N. Doma v Maple Heights, v Maple Gardens.
20.—Društvo Orel, telovadba in piknik na Pintarjevih farmah.
AVGUST
3. — Piknik društva sv. Katarine št. 29 Z. S. Z. na špelko-tovih farmah.
SLOVENSKI LOVCI SV. EVSTAHIJA
Predsednik Frank Aupič, podpredsednik Rudolph Orl, tajnik Henry Kranz, €113 St. Clair Ave.; blagajnik Frank Lušin. 387 E. 163rd St. Nadzorniki: John Renko, John Kadunc in Frank Lesar. Zastavonoša Frank Podlipec, pomagač Josip Komin; vratar John Morel. Zdravnik Dr. F. J Kern. Zastopnik kluba društev S. N. Doma Frank Aupič. Društvo zboruje tretjo nedeljo v mesecu ob 9. pri dopoldne v Grdinovi dvorani, soba št. 3.
SV. KATARINA, ŠT. 29 ZSZ
Predsednica Mary Zupančič, podpredsednica Uršula Lovšin, tajnica Mary Vidmar, 5433 Homer Ave.; bla-gajničarka Mary Kraje, zapisfaikarica Rose Grebene. Nadzornice: Frances Antončič, Ana Švigel, Florence Aupič; rediteljica Frances Drobnich; zdravnika Dr. Kern in Dr. Oman; zastavonoša Frank Grebene. Seje se vrše drugi pondeljek v mesecu v S. N. Domu, soba št. 4 (staro poslopje).
Imenik raznih društev.
Z. M. B.
Predsednik Andy Sadar, podpredsednik Josip Pograjc, tajnik-zapisni-kar Josip Centa, 1175 Addison Rd.; finančni tajnik Josip Glavich. Pregledovale! knjig: F. H. Mei'var, Jo seph Turšič, John Jančar Jr. Zdravnika sta Dr. Oman in Dr.- Anthony Skur. Drufetvo je na dobri finančni podlagi, plačuje $7.00'"tedensko bolniške podpore za 75 centov mesečnine in sprejema člane od 16. do 35. leta. Zboruje v S. N. Domu, v starem poslopju, vsak tretji pondeljek v mesecu ob 8. uri zvečer.
SV. ANTONA, ŠT. 138 C. K. of O.
Predsednik Anton Skul, podpredsednik John Hrovat, finančni tajnik Anthony Skuly, 1063 Addison Rd.; tajnik-zapisnikar Josip Perpar, 5805 Prosser /Ave.; blagajnik Ignacij Ste-pic, redar Anton Gregorač, vratar Steve Primoš. Društvene seje se vršijo tretji pondeljek v mesecu, v stari šoli žv. Vida ob 7:30 zvečer.
SV. JOŽEFA, ŠT. 146 KSKJ
Predsednik Josip Kenik, 3536 E. 110th St.; pdopredsednik Josip Plut, prvi tajnik Dominik Blatnik, 3550 E. 81st St.; drugi tajnik John Kaplan, zapisnikar John Zimerman, blagajnik Matt Zupančič, 3549 E. 81st St. Nadzorniki: V. Volcanšek, John Kužnik, Josip Lekan ml., zastopnika za S. N, Dom v Newburgu John Kužnik in John Peskar. Seje se vršijo prvo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne. Društveni zdravnik je Dr. Anthony J Perko.
S. P. P. DRUŠTVO ZVON
Predsednik Andrew Žagar, podpredsednik Andrew Režin, tajnik Silvester Paulin, 3711 E. 77th St.; blagajnik Josip Plute, zapisnikar Anton Meljač. Nadzorniki: Domin Blatnik, Mike Vrček, Mary Gregorič. Pevovodja Primož Kogoj.. Pevske vaje so vsak četrtek ob 7. uri zvečer in ob nedeljah ob 10. uri dopoldne. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v S. N. Domu v Newburgu.
LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1102 E, 64th St.; podprdesednik Frank Truden tajnik John Žnidaršič, 66J7 Schaefer Ave.; blagajnik in zapisnikar John Spech Jr., moršal Mike Trebeč. Računski nadzorniki: John Krašovec, John Mlakar in Joe Žnidaršič. Društvo zboruje četrto soboto v mesecu v S. N. Domu, soba št. 4, ob 7. uri zvečer. Društvo plača $200 posmrtni -ne in $1.00 dnevne bolniške podpore za $1.00 mesečnine. Sprejema nove člane od 16. do 30. leta s prosto pristopnino in 'zdravniško preiskavo, ter nadalje do 45. leta s prosto pristopnino.
Napravljal pa se je skrbno, ker se mu je zdela pot važna, odločilna za njegovo življenje, in prav bal se je, kako bo opravil. Kako pa ga je prestrašila Rozala z novico, da je Jerica zelo slaba in da želi govoriti ž njim in z Mano! Mana, ki se ji ni bilo treba preoblačiti, je bila takoj pripravljena.
Med potom se je tolažil Tone z mislijo, da morda ni tako hudo. Ko pa je zagledal Jerico shujšano in bledo, se mu je storilo inako, da ni mogel nobene besede izreči. Molče ji je podal desnico, ki jo je prijela Jerica z obema rokama, in tudi njej so se udrle solze.
"Oh, ne zameri, Tone;" je ihtela, "da te nisem prišla ne prosit sama za variha, kakor bi se bilo spodobilo, in ne Zahvalit se, kakor je moja dolžnost! Saj vidiš, kako se mi godi, in bala sem se tudi- Ne zameri, Tone, in odpusti, kar sem ti hudega storila, in ti, Mana, tudi! Saj sem dosti pretrpela, in najhujše trpljenje je, da moram zapustiti dva otroka v teh letih, ko si sama ne moreta nič pomagati."
Mana ji je stisnila roko in menila, da naj bo zaradi otrok brez skrbi; onadva bosta gledala, da se jima ne bo slabo godilo.
"Oh, Jerica, ne govori tako!" je prosil Tone. "Jaz sem te imel vedno rad in te imam še. Kar je bilo, to je prešlo."
"Glej, svoja otroka ti izročam! Ali ju boš rad imel?"
"Kakor če bi bila moja,' je dejal Tone.
"Gašperček,pojdi k meni!" je vabila Mana, prijela dečks za roko in ga vlekla k sebi, ker se je ustavljal. "Saj si čvrst fant, ves kakor oče, oči-nos, usta."
Tone pa je vzdignil na koleno malo Jerico in ji gladil mehke lase, in deklica se ni bala, ker je videla mater pr> sebi.
"Velike skrbi sem ti naložila, Tone," je dejala zopet mati; "toda jaz si nisem vedela drugač pomagati, in na kog3 bi se mogla bolj zanesti!"
"Prav, Jerica," je dejal Tone, "ampak ti govoriš tako, kakor da bi se že hotela ločiti s tega sveta. Morda pa Bog da, se zopet na dobro obrne. Samo zaupanja in poguma ne smeš izgubiti. Ti boš ozdravela, in oba skupaj bova tako lepo skrbela za Gašperčka in Jerico, da ne bosta nič pogrešila očeta."
"Oh, le tolaži me, Tone!" se je bridko nasmehnila ona. "Ti si bil vedno dobre in tudi sedaj me nočeš žaliti. Bog ti povrni tvoj dobri namen; ampak to so besede."
podpora .je $7 ali $14 na teden. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in se naj ravna po društvenih pravilih. V društvo se sprejemajo tudi otroci do 16. leta.
SV. NEŽE, 139 C. K. OF O.
Predsednica Mary Peterlin, 9605 Yale Ave.; podpredsednica Theresa Kostainsek, 5408 Homer Ave.; tajnica Jennie Melle, 6808 Bonna Ave.; bla-gajničarka Catherine Perme, 1133 Norwood Rd.; zapisnikarica Frances Skuly, 1099 E. 71st St.; vratarica Frances Kasunic, 7510 Lockyear Ave. Nadzornice: Tereza Košir, 1189 Addison Rd.; Mary Peterlin, 9605 Yale Ave.; Eva Peterlin, 1165 E. 65th St.
PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA
Predsednik John Levstek, 646 E. 115th St.; podpredsednik Jernej Krašovec, 1192 Norwood Rd.; prvi tajnik John Pirnat, 1234 E. 61st St.; blagajnik John Martinčlč, 1037 E. 61st St.; finančni tajnik Leo Novak. Nadzorniki: Anton Zaje, Andrej Tekavc in Frank Grebene. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo popoldne v S. N. Domu na St. Clair Ave. Za $1.00 mesečnine plačuje društvo $300 usmrtni-ne in $6.00 tedenske bolniške podpore. Sprejema se v društvo rojake od 16. do 45. leta. Društvo je na dobri finančni podlagi ter vljudno vabi 1? pristopu.
SV ANTONA PADOVANSKEGA V NEWBURGU
Predsednik Louis Gliha, podpredsednik Josip Globokar, tajnik Louis Hočevar, 9914 Elizabeth Ave.; zapisnikar Anton Russ, blagajnik Frank Marinčič, nadzorniki: Frank Perko, Frank Novak Sr. in Frank Glavič. Zastopniki za S. N. Dom v Newburgu: Dominik Blatnik in Anton Russ. Zastopniki za S. N. Dom v Maple Heights: Louis Hočevar, zdravnik Dr. A J. Perko. Društvo zboruje četrto nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne
v S N Domu na 80. cesti, v spodnji dvorani, št. 2. Društvo plačuje $6.00 tedenske podpore za 50 centov mesečnega asesmenta.
SAMOSTOJNO KAT. POD. SV.
ALOJZIJA, V NEWBURGU
Predsednik John Vidmar, 356G E. Slst St.; podpredsednik Anton Glo-bekar, prvi tajnik John Rogelj, 3556 E. 80th St.; drugi tajnik Jakob Res-nik, blagajnik; Andrej Slak, 7713 Is-sler C.; nadzorniki: Frank Zupančič, Josip Maver in Frank Mulh. Zastopnika za S. N. Dom: Josip Maver in John Kic. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta. Zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v Slov. Narodnem Domu v Newburgu.
SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ Predsednik Anton Skulj, 1009 E. 71st St.; tajnik Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th St.; Ignac Sepic, blagajnik; Jcsip Ogrin, 9020 Parmelee Ave., bolniški obiskovalec. Zdravniki: dr. Seliškar, dr. Oman, dr. Perme. Društvo zboruje prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. popoldne. Asesment se pobira na seji samo od 10. dopoldne do 3. popoldne, v društvo se sprejemajo člani in članice od 16. do 55. leta. Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovanje ali za dosmrtno od $250 do $2,000. Bolniška
SLOVENSKI NARODNI DOM V NEWBURGU
Cenjenemu občinstvu se naznanja, da se oddajajo v najem dvorane s kuhinjo za razne prilike, kakor poroke, društvene veselice in razna zborovanja. Primerno nizke cene. Di-rektorij za loto 1930: Josip Lekaii, predsednik; Andrej Slak, podpredsednik; Florian Cesar, tajnik; Frank Kužnik, blagajnik; Louis Supan, zapisnikar. Nadzorniki: Josip Plut, Louis Ferfolla, Josip Košak. Direktorji: Rev. J. J. Oman. Matt Zupančič, Mike Vršpk, Rudolf Novak, Domen Blatnik, John Rogelj. Josip Vrček in Frank Sever. Mesečne seje direktorjev in društvenih zastopnikov se vrše drugi torek v mesecu ob 7, uri zvečer.
"Če boš sama obupavala," ji je oponesel Tone, "kako bo boljše? Misli tudi na sebe in ohrani se svojima otrokoma! Najprej zdravje, Jerica, potlej bomo pa dalje govorili."
Zvedavo ga je gledala bolnica, kakor da bi hotela brati v njegovih očeh, ali govori zares ali jo samo tolaži.
"Po moji smrti preglej ti, Tone," je dejala čez nekaj časa, "še tisto omaro v hramu! Morebiti dobiš kakšne račune ali pobotnice, da ne bo zahteval kdo za svoj dolg dvakrat plačila. Oh, saj je vse tako zmešano. Lahko bi bilo vse drugač, in najtežji je tisti križ, ki si ga človek sam naloži. In potem, Tone," je dodala tiho, "kadar bosta povpraševala otroka, kakšen jima je bil oče, kakšna mati, govori lepo in navajaj ju, da bosta molila za starše. Če bi pa hotela Jerica, kadar doraste, vzeti kakšnega pijanca ali pretepača, svari jo ti, da odvrneš nesrečo! In zdaj sem opravila. Z Bogom, Tone, in Mana, z Bogom! Dajta mi še roko na besedo! Gašperček in Jerica, vidva bosta morala rada imeti strica Klančarja in teto Mano in ubogati oba, da bo vaju Bog rad imel in vajina mama tudi. Kaj ne, Tone, da boš dober varih? Zavoljo Boga, Tone!"
"In zavoljo tebe," je dejal Tone in se obrnil stran, ker se je sramoval kazati svojo ganjenost.
Mana je vprašala, če ne bi . otrok s seboj vzela za čez dan. da bi imela bolnica več miru.
"Ne, ne," je branila Jerica, "pusti, da se ju še nagledam! Saj nista hudobna. Bog ti povrni, Mana, kar si meni in kar boš otrokoma dobrega storila!"
Popoldne so Jerico provide H, in zvečer ji je nekoliko odleglo. Prišli sta k njej Ro zala in Mana, da bi pomagali, če bi- bilo kaj treba. Spravili sta otroka k' počitku in sami nekoliko dremali, nekoliko se tiho pogovarjali. Bolnica je težko hropla, govorila ni nič.
"Oh, nič ne pomaga," je dejala naenkrat poluglasno in se izkušala skloniti. "Umrla bom."
"Ali naj zbudim otroka?' je vprašala Mana.
"Ne, ne; naj spita; jaz bom tudi kmalu zaspala. Oh, ljub? Bog, usmili se mojih otrok!"
Rozala je prižgala svečo in začela z Mano tiho moliti Med molitvijo je ugasnila živa luč oči, in zadnja solza j? stekla po velih licih.
Otroka sta mirno spala in gledala morda v sanjah ljubo mamico zdravo in veselo, kakor v davnih, davnih časih. Poleg njiju pa se je pripravljal oder za njeno telo, in kar je bilo.odraslih pri hiši, so Bi- l! lj vsi pokoncu, in Mana je opominjala, da tiho, tiho, da se ne zbudita otroka.'
Ko je zjutraj zapel mrtvaški zvon, je Tone že vedel, kaj da to pomeni. Ker ni bilo sestre doma in nikogar drugega blizu, se mu ni bilo treba sramovati solz. Sklenil je roke in premišljeval, kako ga je ogoljufalo upanje prej in sedaj, kako se mu je dvakrat približala sreča in obakrat zbežala, kakor bi si norca delala iz njega- Oh, nespametno upanje in nepotrebeii nemir! Toliko se je pokazalo solnce, da se tem teže čuti te ma in noč. Spomin mu je še priklical pred oči ljubo podo bo, in zadnje besede drage rajnice so še odmevale v nje govih ušesih. Tone si je pri segal, da hoče izpolniti njene zadnje želje in skrbeti kakor oče za njena otroka.
Gašperčka so bile ženske ki so hodile sem in tja, prebudile. Pogledal je izpod odeje in se spomnil, da je bilo takrat, ko mu je bil oče umrl. ravnotako.
(Dalje prihodnjič.)
MALI OGLASI
V drag spomin
Spominjamo se na tem mestu druge obletnice smrti
Marije Kožar
ki je umrla pred dvema letoma v Brezovici pri št. Vidu na Dolenjskem. V spomin te druge obletnice se bo brala črna peta sv. maša dušo drage mame. in sicer v četrtek, 6. februarja, ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Lovrenca v Newburgu. Ranj-ka je bila jako usmiljenega srca. Prijatelji, znanci in sorodniki ranjke so prijazno vabljeni k udeležbi.
Naprodaj
je več vrst psov, ki so jako dobri za hišo. Vprašajte na 5422 Hamilton Ave	(29)
Išče se dekle,
ki je prosto šole, da bi varovala otroka. Za naslov vprašajte v uradu tega lista.	(29)
Slovensko dekle
pridno in pošteno ter zanesljivo, išče delo v restavrantu ali pri kaki družini. Telefonirajte: KEnmore 1243.	(29)
Dve sobi
se dasti v najem. $10.00 na mesec. Vpraša se na 6217 St. Clair Ave.	(29)
Službo išče
slovensko dekle, v restavrantu ali trgovini. Amelia Pagon, 1053 E. 67th St.	(29)
Front soba
se da v najem. Gorkota. Vprašajte na 1017 E. 72nd St. (28)
GRDINA'S SHOPPE
Popolna zaloga oblak in vise oprema xa neva-ute in družica
Beauty Parlor
Vedno najmodernajii žanakl klokukt.
TrcoTlma zaprt* raaka araia pap. •kaxi cala lata.
6111 ST. CLAIR AVE.
IiEnderson 7112
(M. Thu. 8.)
JOSEPH J. OGRIN
ODVETNIK
401 Engineers Rldg. Main 4126
Zvečer:
15621 Waterloo Rd.
Kenmore 1694
NAZNANILO IN ZAHVALA
Vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjArno prežalostno vest, da je preminul naš ljubljeni brat
FrankRus
dne 26. januarja, 1930, star 55 let. Položili smo ga večnemu počitku 30. januarja, 1930 na pokopališču sv. Pavla,, poleg njegove, že prej umrle soproge.
V dolžnost si štejemo, da se na tem' mestu najlepše zahvalimo vsem številnim prijateljem, ki so darovali krasne vence na krsto ranjkega brata in vsem, ki so darovali za sv. maše. Lepa hvala vsem, ki so prišli ranjkega pokropit, vsem, ki so se udeležili pogreba in onim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Iskrena hvala Rev. Vukoniču za lepe cerkvene obrede, kakor tudi pogrebnemu zavodu Grdina in Sinovi za lepo vodstvo pogreba.
Naj bo ranjkemu bratu ohranjen blag spomin!
Žalujoče ostale sestre:
Mrs. Frances Kasteiic, Mrs. Sophie Mcrvar, Mrs. Cecilija Brodnik, Mrs. Rose Rupnik.
Cleveland, O., 31. januarja, 1930.
■■■■■■■■■■■»■■■■aMMaMlHlNBamnii ■■ laawBwaaunBanaanaaaHHnBBaBHaaaa
VABILO! VABILO!
na
PLESNO VESELICO
katero priredi
DRUŠTVO SV.M ARIJE MAGDALENE
št. 163 K. S. K. Jcdnotc, Cleveland, O.
dne 5. februarja —v S. N. Domu
OB 7:30 ZVEČEK
Najuljucjneje vabtnio vse Slovence in Slovenke iz Clcvelanda, kakor tudi iz okolice, cla posetijo plesno veselico, katero priredi naše 'društvo. To veselico bodo imele v oskrbi naše mlade članice. Zatorej ;;c Se posebno vabi vse člevelandske fante, da se udeležijo. Vabljene ste pa Se osobito članice našega društva da so z družino vdeležtte. Kdor se bo udeležil, naj bo brez sk^bi radi zadovoljstva, ker vsak bo šel domov vesel, zadovoljen in dobre volje. Za želodce, grla in srbeče podplate je že Vse preskrbljeno, in naša dekleta nam jamčijo, da bo vsa postrežba prvovrstna. Dne 5. februarja vsi v Slov. Narodni DOm, da zopet malo pokramljamo med seboj ln seveda zavrteli se bomo tudi.
Torej na svidenje! vam kliče
ODBOR
...i.iiiiiiiHuiiiiiMtiiiniiiimtiiiiiiMiiiiniimtniHiiiMtiiiiiiiniiiiiimiii	■■
ViiiiuMiiiiuiuiiiuuuniiuuiiMiiiwiiuiiiitimtuiuiiiiuHuuiuiitiuuuiittiMtwumuiiiii.Jt
DESET LET POZNEJE
Nadaljevanj« romana
"DVAJSET LET POZNEJE."
Spisal ALEXANDER DUMAS za "AmeriSko Domovino"
A. ŠABEC.
Globoko potrtega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tuzno vest, da je nemila smrt prekinila nit življenja naši nad vse ljubljeni hčerki, oziroma sestri
$
ki je po daij časa trajajoči bolezni preminula 22. januarja. 1930. Pokojna naša ljubljenka je bila stara 19 let; rojena bila v Cievclandu.
Dolžnost nas , da se na -tem mestu najiskrenejše zahvalimo našim številnim prijateljem, ki so pokojnir.o obiskovali v njeni bolezni in jo tolažili. Istotako se zahvaljujemo vsem onim, Iti so prišli pokojno kropit. Lepa hvala članom in članicam društva Stragglers, št. 614 SNPJ ter društvu Blejsko Jezero, št. 27 SDZ za njih številne obisk? in spremstvo na pokopališče. Posebno hvalo smo dolžni Mr. Leo Pcrušku, ki je ves čas njene bolezni sočuvstvoval z nami in nam lajšai tužne trenutke.
Hvala vsem za krasne cvctliee in vence, in sicer: Mr. Leo Perušku, Mr. in Mrs. William Peruštk, Mr. in Mrs, Frank Dolšak, Mr. in Mrs. Sternat, Mr. in Mrs. Bartcl, Mr. in Mrs. Joe Ogrijic, Mr. in Mrs. Anthony Ogrine Jr., Mr. in Mrs. Ludwig Radell, Mr. in Mrs. Kris! Maiylel, družina Frank E. Lunka, družina Glcbočnik, družina Cvek, družina Papež, družina John Perušek, botri Mrs. Kraje in družini, Mr. Peter Konte in družini, Mr. Peter Cerar in družini, Mr. Frank Zupančič in družini, Mrs. Frances Urbančič in družini, Mr. Louis Slapnik, Mr. Frank Pr.tek, Mr. Jack Ogrine, Mr. Louis Ogrine, društvo Stragglers, št. 614 SNPJ ter društvo Blejsko Jezero, št. 21 SDZ, Cesnik sestre, Calcutta Boys, delavcem od N. ¥. C. Round House.
Prav lepa hvala bratu, oziroma stricu Louis Ogrincu, ki je prišel iz daljnega Marylanda, istotako tudi sorodnikoma, John in Mary Beeaj in družini, tudi iz Marylanda.
Lepa livala za naročene maše zadušnice: Družini John Brodnik, družini Pernoch, družini John Cvok, Rfchman Girls, Mr. ki Mrs. Mihelich, Mi', in Mrs.'Intihar, M?, in Mrs. Zupančič, • Mr. in Mrs. Opalick, Mr. in Mrs. Radell, Mr. in vMrs. Skolar, sestram Zupančič, Miss Nettie Novinc, Mrs. Poznik, Mrs. Shrilla.
Hvala tudi Rev. Milan Slajc-tu za njegove obiske za časa bolezni pokojnice in opravljene posrebne obrede in za darovano mašo zadušnico.
Posebno hvalo Etno dolžni pogrebnemu zavodu Josip ŽeSe ln Sinovi za skrbno in lepo urejeno vodstvo pogreba in splošno oskrbo v ,vseh ozirih; ne le zahvalo, pač pa tudi priporočamo ta zavod v enakih slučajih.
Prisrčna hva!a številnim prijateljem, ki so nam bili naklonjeni s tem, da so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče.
Ti pa, draga naša ljubljenka, prekmalu' si se ločila od nas in so preselila v večnost od nas, ki smo Te neizmerno ljubili. Spomin-na Tebe ostane za vedno ncvenljiv med nami.
Žalujoči ostali:
ANTON- in MARY OGRINC, starši. ANGELA, omožena CVEK, MARY in JENNIE, sestre. ANTON, brat.
Cleveland, O., 1. fabruarja, 1930, _________________:__:

THE Hi BEST P ' IN 1 RADIO ji
Za vaš stari Radio ali gramofon, ako kupite novi "Sgreen Grid" BOSCH
Samo za kratek čas vam nudi-	WW
mo to priliko. Mi smo edini |%I 1%,! rS slovenski zastopniki za BOSCH	it/^^E. M
radio* kateri je bil, in bo Standard Radio, ko bodo drugi izdelki
Kompletno z tubi
C
M 0 R. ^iHf 0 0 D 6210 st CIair Ave
-:-1---
PONDELJEK, TOREK, SREDO, 3., 4. IN 5. FEBRUARJA
SKRIVNOSTNI OTOK
tehnične barve, dialogi
Slika, na katero je ves svet čakal. Tisoč krasot. Slika je bila vzeta na morskem dnu nrl Bahamskih otokih, z velikimi stroški, klub veliki nevarnosti pred viharjem iin nevihto. Vzelo je dve leti, da se je slika izgotovila.
Plačajte kolikor mogoče doli, ostalo na lahka odplačila. Sedaj boste lahko imeli Screen Grid Radio BOSCH izdelka za ceno, katero ste plačevali za povprečen radio izdelek.
Slovenski radio program vsako nedeljo na WJAY
MEnderson 0465 je naš telefon
Pokličite nas in mi vam ga brezplačno pripeljemo na vaš dom na poizkušnjo
FrankCerne
CREDIT JEWELRY, RADIO AND MUSIC HOUSE
6033 St. Clair Ave.
Čudežne podvodne scene. Oktopus proti submarinu. Ljubezen in b o j. Podmorska romanca, ki bi očarala ves svet.
LIONEL BARRYMORE LLOYD HUGHES
|	ČETRTEK IN PETEK
JOHN GILBERT v "NJEGOVA VELIČASTNA MOČ" vse g y	govoreče in govoreča humoreska "TOOT SWEET"
«	V SOBOTO
ji	C.RETTA GARBO v "POLJUBU"
J. S. WIDGOY
SLOVENSKI FOTOGRAF
Se priporoča vsem Slovencem za izdelovah, krasnih poročnih, družinskih ln posamez15 slik po zmernih cenah.
Odprto tudi ob nedeljah.
485 E. 152nd ST., COLLINWOOP
—	To je državna tajnost, •— je odvrnil mušketir. — Saj veste da ho — glasom kraljevega ukaza — vsakdo kaznovan s smrtjo, kdor bi prodrl v to tajno. Torej če želite, vam drage volje dovolim citati, a takoj nato vas dam ustreliti.
Athos in Raoul sta stala tiho zraven ter se delala, kakot da ne razumeta, dasi sta bila na moč začudena nad 'Jem. kar sta slišala.
—	Tale potemtakem nista gospoda ničesar razumela? — je vprašal governer.
—	Gotova stvar je, da jima je to, kar je bilo napisano na skledi, uganka, — je odvrnil d'Artagnan. — Sicer vam pa mora biti tudi znano, gospod governer, da se plemeniti in odlični Španci ne smejo učiti brati.
Governer je moral biti s tem pojasnilom zadovoljen.
—	Gospodje mi bodo izkazali čast in z mano obedova li, •— je rekel nato.
—	Pravkar sem ju mislil že sam prositi za to, — je reke! Gaskonec.
' Ko so stopili v fort, je da5 governer navodila za pogostitev svojih gostov, Athos pa je izrabil ta /frenotek ter poprosil d'Artagnana za pojas-nilo temu ravnanju.
—	Tukaj ni mnogo pojasniti, — je rekel d'Artagnan — Semkaj sem privedel nekega jetnika, katerega ne sme nihče videti ali ž njim govoriti. On pa je hotel stopiti z
varni v zvezo---Toda
menda vendltr ne verujete ne7 zmiselnosti, katero je ta človek vpraskal na skledo?
—	Nasprotno: verujem, da je res tako, — je odvrnil groi de la Fere. — Sicer ne bi bili dobili strogega povelja, da usmrtite vsakogar, ki bi prodrl v to tajnost. Čemu torej take odredbe, če ne tiči nič za tem? Kralj namreč noče. da bi ljudstvo izvedelo, na kako sramoten način so on in njegova rodbina spravili s poti tega nesrečnega sjna Lud vika XIII.
—	O, prijatelj, nikar ne verujte takim bajkam! — je rekel mušketir. — Čemu pa ha bi se spravilo sina Ludvika XIII., na otok Sv. Margarete?
—	To vprašanje bi morali staviti Aramisu, — je odvrni' Athos.
—	Aramisu? — je vzkliknil mušketir osupel. — Kaj ste govorili ž njim?
—	Da, videl sem njega in Porthosa, ko sta se nahajala na begu na Lepi otok, in gospod Aramis mi je ob tej priliki vse povedal.
D'Artagnan je zamišljen pomolčal, zatem pa vprašal:
—	Pa kaj vas je pravzaprav privedlo sem?
—	Prišla sva, —- je odvrnil Athos turobno, — da se posloviva od vas in da vam rečeva zbogom.
—	K^ko to? 'Kaj Raoul odpotuje?
—	Da, z gospodom Beau-fortom v Afriko.
—	On je še vedno žalosten.
—	Do smrti, — je odvrnil Athos, — in na tej žalosti bo umrl.
D'Artagnan je molčal in si igrizel brke.
—	In čemu ste mu dovolili odpotovati? — je vprašal.
—	Ker sam tako hoče.
.— In zakaj ne greste tudi vi ž njim?
—	Ker nočem videti nje-rgove smrti. Saj veste, prijatelj, da se ničesar na svetu ne bojim, toda če se zmislim, da
bi nekega dne utegnil uzreti otrdelo truplo svojega sina, tedaj se me polasti neizmerna žalost in tu,ga.
—	Hm. hm, — je zamrmral d'Artagnan, ganjen vsled te globoke žalosti, zakaj nikoli si ni mislil in pričakoval, da bo njegova ljubezen z Luizo Lavalliere.tako žalostno končala.
Prijatelja sta umolknila, ker je takrat stopil k njima Raoul, ki je dotlej stal pri oknu.
—	Gospod d'Artagnan, — je rekel Raoul tiho, — vi se boste vrnili v Pariz. Ali vas smem prositi neke usluge? Želim namreč, da bi izročili gospodični Lavalliere m o j zadnji pozdrav.
D'Artagnan je prikimal. — Kaj pa naj rečem? Recite ji — e rekel Raoul: — Mesto da )i vas preklinjal, vas še vedno jubim, in to ljubezen bom za-ečatil s svojo smrtjo. D'Artagnan ga je pogledal ter hotel nekaj reči, toda vi-comte mu ni dal do besede: — Kajne, da ji boste to povedali?
—	Gotovo, prav gotovo, prijatelj, — je odvrnil d'Artagnan. — Toda kdaj naj ji to povem ?
—- Onega dne, — je odvrnil Raoul, — ko ji boste lahko povedali tudi datum moje smrti. — Nato je Raoul nagle odstopil.
Tedaj je prišel mimo governer in d'Artagnan je potegnil svoja prijatelja v temnejši kot.
—	Kaj pa je? — je vprašal Athos.
—	Zdaj boste videli jetnika, — je zašepetal d'Artagnan. — Pravkar prihaja nazaj iz kapele.
In tedaj je zagledal Athos šest korakov za governerjem korakati mladega moža, ki je bil oblečen v črno'obleko in ki je imel pred obrazom masko iz rjavega jekla. Maska se jc spajala z okroglo jekleno kapo, ki' je pokrivala celo glavo.
Mladenič je pred oknom za hip obstal ter globoko vdihnil vase sveži zrak, nato pa težko vzdihnil. — Tak pojdite vendar, — je rekel governer nestrpno.
—	Recite monseigneur! — je tedaj zaklical Athos go-vernerju iz svojega kota s tako svečanim glasom, da se je governer zdrznil.
—	Kdo je to izgovoril? — je vprašal governer.
—	Jaz, — je odgovoril vitez d'Artagnan in stopil brž naprej. — Saj veste: tako se glasi povelje!
—	Ne imenujte me monsi-e u r j a, ne monseigneurja, temveč mi recite: Prokleti! — j rekel jetnik skozi odprtino svoje jeklene maske z glasom, ki je bil liki glas iz groba in ki je segel Raoulu v kosti in mozeg. — S temi besedami je jetnik odšel naprej
---in železna vrata so se
zaprla za njim. . .
—	Ta človek, — je rekel Raoul, — je še stokrat ne-srečnejši od mene.
OSMI DEL "DRŽAVA SEM JAZ" 1. poglavje Zadnji pozdravi Ukaz Ludvika XIV., je pozval d'Artagnana nazaj v Pariz. Svoja prijatelja je spremil do Toulona, kjer se je od njiju poslovil. Držal ju je dolgo časa objeta, ne da bi izpregovoril besedo. Težka slutnja mu je rekla, da ju ne
bo nikoli več videl.
Ulice mesta Toulona so bile natrpane vojaštva in konjev, ki so se vkrcavali na ladje, Raoul je imel zdaj toliko dela, da mu je nedostajalo časa za težke misli. Ladje so bile pripravljene in so čakale samo še povelja, da razpno svoja jadra.
•V mestu so zaropotali bobni, zatrobile so trobente in mestni tlak je pričel odmevati od korakov polkov, ki so korakali proti pristanu.
Pol ure zatem je bil Raoul z Zvestim Grimaudom že na krovu fregate, in Athos je ostal sam na obrežju. Ladje so druga za drugo dvignile sidra, razpele jadra in počasi krenile iz pristana proti odprtem morju. Athos ni izgubil iz oči ladje, ki je nosila njegovega sina, njegovo najdražje na svetu. Videl je Raoula, ki je splezal po lestvi na visok jambor, da bi bil dalje časa viden očem svojega očeta. Njegova postava pa se je bolj in bolj manjšala, dokler ni končno popolnoma izginila z ladjo vred na daljnem horizontu. 'Ko je obledelo na nebosklonu zadnje jadro, se je vrnil Athos, kot težko bolan človek, nazaj v svoje prenočišče.
Medtem pa je jezdil d'Artagnan na hitrih konjih v Pariz, da bi s čimprej javil kraju. Prispevši v Pariz, je dobil ukaz, naj odjezdi s svojimi mušketirji v Nantes, kjer se je imelo vršiti zborovanje plemiških stanov, kjer je imel nalog posebno budno paziti na gospoda Fouqueta. Ludvik se je bal, da bi utegnil minister Fouquet pobegniti na Lepi otok, ker pa je hotel kralj takoj po zborovanju ž njim skleniti svoje račune, zato je dal d'Artagnanu posebna navodila, tičoča se Fouqueta.
Preden je odšel d'Artagnan iz Louvre-a, je govoril tudi z Luizo Lavalliere. Sešel se je ž njo v neki galeriji, kjer je bila v družbi drugih dvornih dam. V njenem svojstvu kot priznana in edina kraljeva, metresa, se ji je namreč ždaj vse klanjalo in imela je tako-rekoč sama zase majhen dvor.
Ko so dame ugledale d'Artagnana, so ga takoj obkro žile ter ga obsule z vprašanji: kam je potoval, kako to, da j je tako dolgo izostal in kak šne novice da prinaša.
—	Prihajam naravnost i z pristanišča, odkoder je odjad- ] rala flotila gospoda Beaufor- i ta v Afriko.
—	Ali ste videli armado in i mornarico?
—	Oboje.
—	je-li morda tudi kaj naših prijateljev poleg? — je vprašala gospodična Charen-t«, navidez brezbrižno, dasi je bilo opaziti, da je'stavila to vprašanje z gotovim namenom.'
—Da, — je odvrnil d'Artagnan, — tudi vicomte Bra-gelonski je odšel z armado.
Gospodična Luiza je obledela.
—	Kaj pravite, — je zaklicala zlobno gospodična Cha-rente, — grof Raoul Brage-lonnski da je odšel na vojno v Afriko? Veste, kaj si mislim jaz pri tem? Da so vsi mladi možje, ki so šli na to vojno, šli tja iz obupa, nesrečne ljubezni in ker pričakujejo, da bodo temnopolte Arab-ke manj grozovite in manj neusmiljene, nego so civilizirane bele lepotice.
Nekaj časa je vladal molk, nato pa se je obrnila gospodična Charente k Luizi Lavalliere ter rekla: — Ali veste, gospodična, da imate težak greh na svoji vesti? Mladi mož je bil vaš ženin. On vas je goreče ljubil, vi pa ste ga neusmiljeno pehnili od sebe. . . Če bo ta mož v vojni usmrčen, boste vi krivi njegove smrti.
Luiza si je potegnila s svojo mrzlo dlanjo preko čela. Prijela je kapetana za roko in mukoma vprašala : — Gospod kapetan, kaj ste mi imeli povedati?
—	G.ospodična, to, kar sem vam imel jaz povedati, vam je pravkar povedala gospodična Charente. Sicer je povedala nekoliko grobo, pa vendar tako, da nimam k temu ničesar pripomniti.
Luiza je globoko vzdihnila, nato pa odšla v svojo sobo, da se tam nemotena razjoče.
2. poglavje Konec gospoda Fouqueta Nadintendant je dospel v Nantes zvečer, in še istega večera, okrog desetih, se je javil pri njem d'Artagnan. — Fouquet je v resnici nameraval zbežati na Lepi otok, toda kmalu je izprevidel, da so prekrižani vsi njegovi računi. V Nantes je prišel z malo ladjico po reki Loiri, in tekom vožnje je opazil, da mu neprestano sledi neka druga ladja. S pomočjo daljnogleda je opazil, da se nahaja na drugi ladji gospod Colbert, ki mu sledi po vodi, kakor bi mu bil sledil d'Artagnan po kopnem.
Ko se je torej d'Artagnan javil pri njem, ga, je Fouquet sprejel, dasi je bil zelo utru jen in potreben počitka.
—	Gospod, — je rekel vitez d'Artagnan, — čast imam povprašati vas po vašem zdravju.
—	Nič kaj se ne morem pohvaliti, — je odvrnil Fouquet.
—	Vi bi morali več počivati in spati, — je svetoval kapetan.
—	Spati? In posebno sedaj', ko ste vi tukaj? Saj prihajate v imenu kralja, ne?
—	Pustite kralja iz igre,
—	je odVrnil d'Artagnan. — Če bi bil prišel v njegovem imenu, bi vam bil ob svojem vstopu neceremonijelno zaklical: — V imenu kralja vas aretiram!
* Ob tej besedi se je minister zdrznil, d'Artagnan pa je nadaljeval : — Toda tako daleč še nismo in tudi še nisem nič slišal govoriti o tem. Sicer vas pa ima baje kralj jako rad.
•— Tak pustimo kralja, to-
da eno je gotovo, — je rekel Fouquet, — namreč to, da bi I vas bil moral jaz rad imeti, Deset let sva živela na dvo- I ru, pa se nisva skoro pozna- j la. Jaz sem razmetaval milijone, od katerih pa niste vi ničesar prejeli, in šele zdaj, ko stojim pred svojim upro-paščenjem, sem bil opozorjen na vas. Zagotoviti bi si bil moral vašo službo in naklonjenost in narediti bi vas mora! bogataša.
—	Vi govorite o svojem ru-inu, — je rekel d'Artagnan, — jaz pa vam morem reči samo to, da ni kralj rekel o vas nobene žal besede. On mi je samo ukazal, naj odidem v Nantes in naj vzamem seboj brigado mušketirjev, kar pa se mi zdi skrajno nezmiselno in abotno, ker je mesto mir no. '
—	Eno brigado? — je rekel Fouquet. — Torej 98 jezdecev? To število bo vsekakor zadostovalo za izvršitev aretacije nad menoj. In kakšne ukaze imate glede mojt> osebe?
—	Nobenih, gospod.
—	Gospod d'Artagnan, meni gre za to, da rešim svoje čast in življenje, — je rekel minister resno. — Soj mi vendar česa ne prikrivate?.-
—	Ničesar vam ne prikrivam,— je rekel kapetan. — Res je sicer, da je izdan splošen ukaz, da ne sme noben voz in nobena ladja iz mesta brez posebne listine, ki je od kralja podpisana. Toda ta ukaz stopi v veljavo šele, ke dospe kralj sam v Nantes. Vidite torej--
Fouquet je premišljal, vitez d'Artagnan pa je nadaljeval: — Vidite torej, da ste popolnoma sam svoj gospod. Sicer imam povelje, čuječe in budno stražiti grad, toda taka povelja so ob takih prilikah običajna. Zapreti moram dati tudi mestna vrata, kakor tudi vse vodne poti, tods šele takrat, ko bo kralj tu. Čc bi bil na primer kdo tukaj, k so mu tla prevroča, bi bik zdaj najlepša prilika, da pobegne in si otrese prah s čevljev. Nobene policije, nobene straže, nobenih povelj, vst poti na vOdi in na kopnem od prte... Tak kaj hočete še več'
(Dalje prihodnjič)