HmeUwtMrfquafa ВМ #ЈД КдГдшапкпБо^ Verier WDd Sotulftieitung: Klageivfxirt, Blemardcrtug 13, РогМасћ 116 / Besu^^sprel« (im тогаш aatUbar) monatUob RM 1.— tral Haaa (♦toacJUIeSltah RM 0.20 ZuatellsebOte AM>e9leUungen der leitmg fttr dan nachASgenden Uonat verdea mir adutftUeb md nsr bto Ж. d#m tetiCvideo Monate rageoommeB №. 9в. Krainburg, 13. Pezember 1944. BiiKa za pomlad Tso moč жа ceno pridobljenega časa ^ Strarni odgovor na vprašanje po novem nemškem orožju v pc bombah шогамт bojnem prostoru vzhodno od Aachna itoje tisoči nemški topovL Nad njihovimi postojankami se Siri mreža zračne zaščite, katere uspeh sloni na množici Številnih protiletalskih topov in močni koncentraciji lovskih letal. Nasprotnik •tremi za tem, da h* s tekočimi napadi na nemška mesta v zaledju blizu fronte in bolj oddaljenem, pretrgal gostoto te zračne zaščite, ker bi vsaki za zaščito mest odvojeai lovec zapustil vrzeli v zračni zaščiti nad frontnimi postojankami. ' To ie posebnost bitk v tej zimi, da njihova bremena ne pritiskajo samo na ozke frontne odseke, ampak da }е vzajemno vplivanje vojne enako zgrabilo fronto in domovino. Domovina učinkuje v mnogih primerih radi vezave sovražnih zračnih sil, medtem ko se fronta boči kot ščit pred domovino, da bi obe skupno mogle zmagati v zimski bitki za pomlad. Ko bodo poznejši zgodovinarji enkrat vrisali v seznam krivulj dviganje in padanje posameznih viškov vojne in njenih kriz, bodo dnevi, ki jih sedaj doživljamo, gotovo predstavljali začetek dvigajoče se črte, ki se naj v srednjih mesecih prihodnjega leta povzpne navzgor. Ker drugače se ne morejo ceniti dogodki sedanjosti kakor kot intenzivna priprava, ki jo ščiti frontni okop, da se izvrši v notranjosti trdnjave. Stanfe oboroievani« izvrstno Statističarji so navadno zelo trezni liud-1e, ki ne nagibafo k temu, da bi pozabili pri koristih to, kar ie v škodo. Ce radi tega možje, ki imajo opravka z dozdevno suhim! številkami kljub vračunanju vseh činiteljev, ki omejujejo množenje, označujejo stanje nemške oborožitve trenutno kot res izvrstno, imajo te ugotovitve znatno važnost. Mi vemo, da dela nemška produkcija s polno paro, in včasih se nam zdi že čudežno, kako se kljub vsem omejitvam od strani zračne vo'jne, kljub neizbežnemu izpadu delovnih ur radi letalskega alarma, kljub v različnih Reicha vUdaiočim prometnim ome fitvam, mesec za mesecem doseže določen" uspeh produkcije. Seveda so se morale te! volji oboroževalnega pripravljanja za pomlad v največji meri podrediti civilne potrebe. Kakor morajo mesta v bližini fronte s svojo privlačnostjo sovražnih letalcev razbremeniti fronto, tako morajo druga mesta z omejitvijo v življenjskih potrebščinah s tem, da še morajo odreči plinu za kuhanje, tekoči dodelitvi električnega toka in sličnemu, dati svoj doprinos za bitko v zaledju bojišča. Seveda nam je na jeziku vprašanje, kje ostanejo proizvodi nove oboroževalne tehnike, ki prihajajo iz tovarn, če še ne morejo poseči v dogajanja na fronti. Zimske bitke se morajo kljub ogromni ogorčenosti trčenja orožja ceniti kot pojavi začasne dobe. Ko sta Eisenhower in Montgomery pred začetkom novemberske ofenzive določila kot cilj končni udarec, je moglo izdati nemško vodstvo svojim četam samo eno poveljem vzdržati! Bilo je* trdo povelje, ki |e bilo izrečeno s popolnim znanjem o premoči nasprotnika glede materiala In ljudi. Ali moralo M biti izdano, da se je porinil zapah pred iskanje odločitve od strani nasprotnika, da ne bi hitri uspeh sovražne koalicije, pripravil državo ob plodove oboroževanja ogromnega obsega. 2e se pojavljajo na an qio-«merikanski fronti na Zapadu neki znak' ohromitve, ki so dali generalu Eisenhowerju povod, da je proti svojim prvotnim načrtom ki so predvideli nadaljevanje vzhodne ofenzive brez odmora, moral izvršiti dalekosež ne premestitve čet radi izpolnitve skupin in mogoče tudi za to spremembo nastavnih točk novih ofenzivnih sunkov. Da bodo ti novi ofenzivni sunki sledili, se lahko vzame kot popolnoma gotovo ter obstoji pri tem možnost, da bo prišlo do časovne koordinacije med novim vzplamtenjem bitke na Zapadu in začetkom sovjetske zimske ofenzive proti-pravi nemški vzhodni obrambi. • Volna dogajania brei iluzije Ml moramo gledati prihodnje tedne vojne brez iluzije, čeprav so trenutno zapadne si-le zaposlene s tem, da izravnajo pretrpele zgube In da, kakor se zdi, dež In blato med Vzhodnim morjem In sedlom Dukla onemo gočhjo sovjetsko zimsko ofenzivo. Cena pridobljene pomladi bo kljub vsem zahtevala od nas najtrših naporov. Zapadne sile so mobilizirale vsa pomožna sredstva, da bi šg nadalje določale obličje vojne s svojo nad Riočnostjo v materialu. Eisenhower je da! Po zračni poti nove ille iz angleškega otoka prepeljati pred nemški obrambni pas ne Zapadu Grozničavo se dela na obnovi fran eoekih pristanišč, Sovjetl so iz ozemelj on •tran Urala pripeljali nove moči. Na ozkem ?rostoru vzhodnopruskega ozemlja so nem ki iividnlškl oddelki ugotovili nič manj k« ker 100 baterij v pripravllenostl. Prav tako •• lahke domnev«, da je samo v tem prostoru rbrana množica okoli 1350 letal. Ena- ka fN'ipravljenošt sil se je izvršila v prostoru pri Varšavi in pri mostišču Visle med Ba-ranovom in Sandomirom. Sedanja sovjetska ofenziva v ogrskem prostoru ima pod tem vidikom ta smisel, da pripravi krilno kritje za ofen^vo, ki se bo začela bolj severno. Sovjetske možnosti Eisenhowerjeve možnosti so orisane po treh bitkah v prostoru pri Aachnu. Sovjetske možnosti se ne dajo še popolnoma jasno presoditi, ali je treba pri tem uvaževati to, da bodo morale sovjetske armade med od njih pričakovano ofenzivo biti prehranjene po dosedaj najdaljši dovozni poti in da vodijo pri tem proge v velikem delu skozi nesovjetsko ozemlje. Saj skozi 500 do 1000 kilometrov široki pas je preko tega radi uničenja cest in železnic pred vsem pa radi uničenja mostov postal dovoz posebno težak. Kako bo vplivalo na bojno moralo sovjetskih vojakov dejstvo, da se sedaj ne bojujejo več na ozemlju Sovjetske zveze, ampak povsod na domačih tleh neruskih narodov, se še ne da presoditi. Najnovejše spremembe v sovjetski agitaciji, ki je doslej izvršila tako zvano »kampanjo za osvoboditev«, da bi pozvala na osvoboditev sovjetske zemlje, pa dajo spoznati, kako ima tudi sovjetsko vrhovno poveljstvo po odpadu domoljubnih motivov neke bojazni radi mogočega popuščanja bojne morale. Ne na vsezad nje se mora pri ocenitvi možnosti sovjetske zimske ofenzive ozirati na uspešno.it nemških obrambnih naprav, tistih sistemov postojank, ki so se že v prvi bitlkl za Vzhod no Prusko in trenutno pred vsem izvrstno izkazali na Zapadu. Cskovofft eroii« proti množini V prihodnjih tednih bo spet izdano nemškemu voiaicu povelie s kratko zahtevo: vzdržati! Kajti nahajamo se še v pripravljalni dobi, in to je istočasno odgovor na vprašanje, kje 30 ostala do sedaj že izgotovlje-na nova orožja. Nasprotnik se bojuje z množico. Na bojnem ozemlju vzhodno od Aachna je na kvadratnem kilometru tal večkrat skupaj nad 8000 severnoameriških vojakov. Zračni napadi se izvajajo večinoma v iakost! 700 do 800 strojev pri približno številčno enakem varstvu lovcev. Proti taki množici ima samo množica lahko uspeh. Kal bi koristilo, še celć, če bi bili lovci, ki bi delali čudeže, da bi tako letalo takoj, ko je zapustilo tovarno, vrgli ' v talilno ponvico bitke? Zgorelo bi, ne da bi zapustilo kakšne posebne uspehe. Mogoče bi bil njegov učinek v tem, da bi rano spoznanje nasprotnika z nekim novovrstnim načinom učinka, dalo sovražniku možnost, da bi pravočasno znašel obrambna sredstva, ki bi pri kasnejši množični uporabi onemogočila uspeh. Severni Amerikanci so do začetka invazije skozi dve in pol leti lahko nakopičili množice voinega materiala in mi smo doživeli v Franciji, kai lahko pomeni nastop take množice. Za Nemčijo velja torej v teh zimskih tednih edinole to, da zabrani nasprotniku prerano odločitev, da njegova v boj vržena orožja s primernimi obrambnin^ sredstvi podvrže ogromni obrabi, da bi v istem roku pripravila lastne množine, ki mogoče po številu ne bodo dosegle one nasprotnika, ali bodo ta zaostanek izravnale z novovrstnim učinkom In boljšo kakovostjo. Priprava teh množin se mora izvršiti to zi-uie kljub vsem obremenitvam front, ker gre za pomlad Ip poletje, ko se hočejo bojevati nemški vojaki pod svobodnim nebom, da bi' se v svoji moralni nadmočl pomerili v boju pod enakimi pogoji z nasprotnikom. Washinglon prima lisobe izqnbe V Zedinjenih državah morajo znižati starostne meje - Bridita priznanja Stockholm, 12. decembra. Severoamerikanci so znenada primorani, priznati svoj« visoke zgube na zapadni ironti, kar potrebujejo nadomestila in morajo to, čeprav ne radi, utemeljiti nasproti javnosti v domovini. Beli hiši se zdi potrebno, da se spremenijo predpisi o frontni službi in sicer v toliko, da se tudi možje pod 19. letom lahko dodele v službo pehotnim oklopnjaškim oddelkom izven dežele, kar je bilo do sedaj izrecno prepovedano. Državnemu tajniku v vojnem ministrstvu Zedinjenih držav. Robertu Pattersonu, je pripadla po nekem Reuterjevem poročilu neprijetna naloga, da objavi te nove ukrepe. Priznal je, »da nujne vojaške potrebe nujno zahtevajo revizijo do sedaj veljavnega sistema«, da so potrebe po nadomestilu postale vedno večje in da je vobče povpraševanje mnogo večje kakor pa dotok Treba je pomisliti, da stoje Amerikanci v Zapadni Evropi nasproti sovražniku, ki je »dobro oborožen, ima spretno vodstvo in se brani do skrajnosti.« To mora povzročit" zaveznikom »občutne« zgube. Patterson je naglasll: »Mi pretrpimo velike zgube moštva in moramo računat Is tem, da nam bodo lake prizadejane tudi v bodočnosti.« Njegova prejšnja ugotovi tev, po kateri je navedel ameri-kanske zgube do 1- novembra s približno 20 0.0 00 možmi, in okol-nos t, da sedaj po.nadaljnih treh tednih pr-izna, da jih je bilo 4 7 0.0 0 0, nam pojasnjuje, da se Eisenhower ni mogel Izogniti skrajni izrabi človeškegm rezervarja in kakšen prepad je med običai-nlml »uradnimi« severoamerikanskimi podat ki o zgubah in resničnimi izdatki in zgubarn materiala in ljudi zaveznikov na zapad ni ironti. K tem bridkim priznanjem pride še drugo o položaju na Pacifiku. Severoamerikanskl upi, da bi dosegli n« Leyte hiter uspeh, so končnoveljavno spla vali po vodi. »Japonski odpor se je od dneva do dneva vedno bolj povečal in vse kaže, kakor da bi boj za otok poslal največja bitka v vojni na Pacifiku in da bo Leyte zavzel dimenzije, ki lahko postanejo za nas mnogo obsežnejše kakor pa pri Guadalcanaru.« To so bridka spoznanja, na katera mora pristati sedaj vo-^eči Ust v »Time« Celo kupno severnoam*- časnpiste preso ja zadevo več ali minj na lati način. Listi dandanes ne prikrivajo več dejstva, da so amerikanske zgube pred vsem v zadnjih dneh izredno viioke, In da »o pod tmkimi okolnostml Izgledi Zedinjenih držav za nadaljevanje vojne v Pacifiku naravnost ftraSnl. Razvol napredovanja amerikanskega napada na oto'k sam je, kakor poroča »Time«, praktično zaustavljen. Na severu otoka Izkrcane amerikanske čete, med njimi prva amerikanska konjeniške divizija in 24, pehotna divizija, tako toži amerikanski list, so v več tednov brez prestanka trajajočih bojih iztrošene ali uničene. Ameriške čete na ju qu otoka, prav tako samo elitni oddelki, so prav tako zaostali, medtem ko se Japonci pripravljalo sistematsko in popolnoma v miru za veliko bitko, ki se pričakuje. Odpor Japoncev je, tako mora priznati nek dr^cii newvorSki tednik »Colliifs«. brez primera in še cel6 japonskim civilistom ne pride na misel, da bi se predali četam Zedinjenih držav, tako da praktično ni ne japonskih civilnih niti vojnih ujetnikov. Da so pod takimi okolnostml zgube za Amerikance prav posebno visoke, ne potrebuje nobenega posebnega potrdila. Beda otrok v Titovem ђг1оди Deportaclje v Sovjetsko zvezo Zagreb, 12. decembra. Bedo otrok, ki je na stala radi divjanj« tolp na ozemlju bivše Jugoslavije, skušajo odpraviti boljševiške oblasti na ta način, da klateče se otroke zbirajo, da bi jih baje radi okrevanj« odposlale v Bolgarijo. Po izpovedbah beguncev je bilo v zadnjem času približne deset tisoč .otrok poslanih v smeri Bolgarije. Bolgarija pa je prehodna etapa za nadaljnjo pot v Sovjetsko zvezo K temu dodaja organ komunistične strankp v Jugoslaviji s pojasnili bogat komentar, v katerem ugotavlja, da se neki času neprimerni pojavi pri srbskem na rodu lahko odstranijo samo z radikalnim preučenjem srbske mladine. Tudi iz Bosne lavljajo o deportacijah otrok radi boljševiza cije. Staršem odvzemajo otroke i utemeljit vije, da otroci niso dovolj vzgojemi v bolj-ševiškem duhu. 4. Jahrgiuie Postafe tekmoTanja Ko je bila Angleška gospodarsko v Jugovzhodni Evropi na višku, je rekel nek angleški državnik takratnemu romunskemu ministru za zunanje posle Gaiencu, ko se je ta novembra meseca 1938. mudil v Londonu: »Vemo — in lahko mi verjamete, da je takšno pojmovanje v Angliji čisto splošno — da vsega tega, kar storimo za okrepitev romunskega gospodarstva, ne storimo za Romunijo, ampak za Angleško. Vemo tudi, da moramo hitro delati. V našem interesu je, da ohranimo Romunijo in njeno krepke gospodarstvo za svetovni trg, posebne ker leži ta država ob Črnem morju in zlasti ob ustju Donave. To zadnje dejstvo zasluži, da pustino vnžmar našo tradicionalno počasno in previdno preudarnost.« Ce je Velika Britanija izza prve svetovne vojne Jugovzhod v bistvu prepustila svojemu francoskemu zavezniku in če je sama igrala vlogo človekoljubne prijateljice narodov, ki se je delala, kakor da ne odobrava zmeraj včasih brutalnega postopanja Francozov, je pa leta 1936. začela z veliko politiko na Jugovzhodu, ki jo je izvajala z velikim potroškom in z vso pretkanostjo propagande, da bi polagoma diskriminirala jugovzhodni trg osvoju-jočo si Nemško državo In jo končno pregnala iz teh držav. Takrat je Anglija še lahko nekaj opravila z velikimi gestami, četudi njena takratna prizadevanja niso imela političnega uspeha, ker ni mogla nuditi nobenih gospodarskih koristi. Danes igra London na Balkanu žalostno vlogo človeka, ki ga samo trpijo, čegar prijatelje je Moskva degradirala in ki je sam navezan zgolj ne drobtine, katere mu rdeči zaveznik zaenkrat še velikopotezno dovoli. Nikjer ni tako očiten neenaki britaasko-sovjetski politični zakon kakor tukaj na Balkanu, če se zaenkrat ne oziramo na Prednji Orient, ki je v tesni zvezi s tem problemom. Tako Moskva kakor London smatrata Jugovzhod kot eno izmed svojih življenjskih črt, čeprav je treba imeti oba za prostoru izrazito tuja. Bil je tudi čas, ko so bili v Londonu bolj dalekovldni kakor danes. Ob Temzi so prej kakor v drugih evropskih državah spoznali smer udarca od strani vzhodne velikanske držav« proti morskim ožinam in zato podpirali vse države in narode, ki bi mogli pri tem Rusiji biti na poti, razen Avstro-Ogrske, ki so ji podtikali pohlep po izvenevropski ekspanziji. Samo za tem ciljem je britanski imperij šel dosledno, ne iz prijateljstva do določenih narodov. * Pot do Indije je peljala preko Tertije, ki je bila v začetku 19. stoletja še močna država s trdnimi pozicijami v Evropi. Pod osmanskim gospostvom nahajajoči se narodi, pred vsem o-ni, hi so bivali neposredno ob pasu Sredozemlja, so našli podiporo Anglije pri svojih prizadevanjih pridobiti si svobodo. Anglija je v letih 1824. do 1833. fi-nansirala grški vstaški pokret. te 1854. 1. pa je dobila Turčija prvo britansko posojilo, ker je počasni razkroj osmanske države spremenil razmerje sil na Balkanu in ne bi bilo v smislu političnega načela »balance of power«, da bi še nadalje podpirali svoje stare prijatelje. Da, ko je Rusija zasedla moldavsko in vlaško kneževino ob Donavi in kakor vedno označila to postopanje kot osvobojenje romunskih narodov izpod turškega trinoštva, je londonska city, sluteč grozečo nevarnost, seveda dovolila Carigradu nova posojila, dokler ni ta denarna politika prikipela do viška v konstelacijl sil , 1856. leta, ki je v vojni na Krimu zastopala interese Velike Britanije. Ko je knez Mihael Obrenović nameraval uresničiti velikosrbski zunanjepolitični program svojega ministra Garašanina, je Velik« Britanija tudi tukaj videla, da se bliža nevarnost, da se ustvari blok, zlasti ker so že takrat Imeli Srbijo za ljubljenčka carjev. Zopet je bil Turčiji predujmljen angleški denar, da je lahko krila stroške ponovnega vojnega pohoda za zatiranje narodov na Za-padnem Balkanu. Slično vlogo je kakor znano igrala Anglija, v Bolgariji, kjer je po miru v San Štefanu z vsemi sredstvi preprečila ustanovitev velikobolgarske države. Nič ni značilnejše za hladnokrvnost britanske politike nego njene stališče za časa vstaje na Kreti. Dočim je bil London v letih po 1820. podpiral proti porti grški pokret matične dežele za svobode, da bi oslabil to mogočno državo ob važni točki na potu v Indijo, je zdaj dovolil popolnoma nenevarnemu in v britanske denarne kremplje vklenjenemu sultanu 22 milijonov funtšter-lingov, tako da je Omar paša leta 1869. z veliko vojsko lahko pobil vstaše. O Idealizmu lorda Byrona, na katerega se je dvor v St. Jamesu vedno tako rad skliceval, pa zopet enkrat niso hoteli ničesar vedeti. * Se en pomemben nasprotnik je bil za Veliko Britanijo na Balkanu: Moskva-Petrograd. Agresivna nemška politika »BerKm — Bagdad« j« bila Mmo ano&eška M » stran i. — Atev. 98. K A K A W A V K E N BOTE Srođa, 13. dorpmhra 1944. inHi $0 novi velihi iiaiiadi |iri Aadiiiu Zagrizena borba pri Saarlauternu - Podmornice potopile 34.000 brt in 2 rušilca predvojnim diplomatom rabila za to, da so vpreqli Rusijo v obkoljevalno fronto proti Nemčiji. Zaradi politične razcepljenosti nemštva je bila sicer lahka stvar, odvračati nemške države od Jugovzhoda. Rusija pa le postala nevarna. Vživala je simpatije balkanskih narodov. Nadaljevano podpiranje Turčije pa se je z ozirom na balkanske narode izkazalo kot napačna kalkulacija. Po-tratili so tudi nekaj milijonov, da bi zabrisali sodelovanje s turškim zatiralcem. In nihče ni bil tako lačen denarja, kakor mlade države, katerih suverenost se je začela z dolgovi. S posojili in s tem, da so odkrito ali skrivši potegnili-z »bolnim možem ob Bosporu«, so sicer lahko še podaljšali njegovo agonijo, njegove smrti "pa niso več mogli zadržati. Mar bi naj podpirali samo balkanske narode? Kajti tudi s tem bi bila zlomljena sultanova moč, in Romuni, Srbi, Bolgari, Grki in vsi drugi narodi bi bili mo-rail biti hvaležni Angliji. Kajti vsi, zlasti Bolgarija, so videli v Rusiji svojo osvobodi-teljico, pa najsi je car postopal še iz tako egolstičnih interesov. Bilo je torej težko, pridobiti si pri njih več simpatij, kakor car. Poznejši sporazum ž njim je nastal samo iz sile, da bi pridobili Rusijo kot zaveznico proti NemčiH, ki je bila za Anglijo baje večja nevarnost. Carski Rusiji prenagljeno izdanih menic zaradi ruskega zloma leta 1917. ni bilo treba plačati, in po vojni se je zdelo, kakor da je dardanelski problem za dolge dobe rešen v prilog Velike Britanije. * Nikomur se ne bi nikdar sanjalo, da bo Velika Britanija nekoč primorana, prevzeti na Balkanu vlogo prejemalca povelj. Nekoč ie bila žonglirala z narodi in kabineti, kakor je njej ugajalo. Z denarjem se jI je v resnici posrečilo, da po razbitju osmanske države niti Rusija niti Avstro Ogrska nista dobile stalnega vpliva. Rusija je sicer vživala veliko simpatije, toda ni mogla ustanoviti niti bolgarskega guvernementa. o katerem so sanjali diplomatje v Petrogradu, niti tako često zaželene balkanske federacije pod ruskim vodstvom. S tem je pa zginil hkrati pravi cilj njen'h trudov; Dards-nele. Tudi v prvi svetovni vojni je London določil politiko zaveznikov. Razdelil ie z gesto velikega gospoda dediščino po Turčiji, nekatera ozemlja cel6 dvojno, kakor na pr. obalo Male Azije, ki je bila v tajnih pogodbah priznana Grčiji in Italiji, ali pa Dalmacijo z Reko, ki so 1o naklonili mladi državi SHS, čeprav so ravno za tem ozemljem šle Italijanske operacije v posebni meri. Po vojni se že zaradi zvez angleške matične držele z domlnloni niso dale napraviti kupčije na Balkanu, in Anglija je zanaprej prepustila Jugovzhodno Evropo Franciji, dokler se ni, kakor že omenjeno začela pripravljati vojna. Takrat so zopet oživeli stari načrti glede tvorbe podonavske Ш balkanske federacije pod angleško režijo, ki le na zunaj služila gospodarskim svr-ham, a vendar ni mogla popolnoma skrit! tvojih političnih ciljev. S tem so zlonosno zvezana Imena Briand, Tardieu, Churchill in f^dža. Ce je Velika Britanija v 19. stoletju v bistvu skušala pridobiti vpliv z denarnimi posojili, si je pa v 20. stoletju polagoma pridobila trdne gospodarske pozicije v gospodarskem telesu posameznih držav; sedaj je šlo za to. da jih v okviru gospodarske ofenzive popolnoma izkoristi. V Jugoslaviji je šel britanski interes predvsem za rudarsko Industrijo, ha Romunskem za petrolejem. Pomislimo samo, da 'e pred sedanjo vojno petrolej znašal 40 odstotkov romunskega izvoza, pa bomo sprevideli, kakšen mogočni položaj so imeli kontrolorji virov kamenega olja in kakšne zahteve so lahko na tej poti stavili do romunskega gospodarstva in romunske zunanje politike. Družba Holding za težko In oboroževalno industrijo in Indu- Oberkommando der Wehrmacht je dne 11. decembra objavilo: Po močni topniški pripravi je 1. severnoameriška armada včeraj v prostoru vzhodno od Aachna prešla v četrti veliki napad. Vrše '{se srditi boiji z nasprotnikom, ki je na nekaterih mestih vdrl v naše glavno bojišče Na obeh straneh Saarlauterna še traja zagrizena borba za naše utrdbe, ne da bi se položaj bistveno izpremenil. Med Saargemun-dom in Hagenauom |e sovražnik na širok) fronti z ojačeno silo nadaljeval s svojimi napadi. S takoj začetimi protisunki smo ga prestregli, ko je pridobil nekaj kilometrov sveta. V južnem delu Saargemiinda in v Ha-genauu so se vneli silnt poulični boji. Tudi v Južni Alzaciji se nahajajo naše čete še dalje v trdem obrambnem* boju na dosedanjih težiščih. Ob njihovi stanovitnosti so spodleteli ali po majhni pridobitvi sveta obtičali številni nasprotnikovi napadi. Vznemirjevalno obstreljevanje Londona x našimi daljnostrelnimi orožji še traja. V Srednji Italiji so se v strnjenem obrambnem ognju zrušili močni sovražni napadi na naše na novo 'pridobljene položaje jugo zapadno od Faence. V močvirnatem svetu severno in jugozapadno od Ravenne le včeraj zopet oživelo bojno delovanje. Ob Donavi so naše čete razbile sovražno mostišče jugozapadno od Vukovarja. Pri tem je bila uničena masa nekega sovražnega polka. Močni sovjetski napadi jugovzhodno od mesta niso imeli uspeha. Na Ogrskem so izvajali boljševiki med Dravo in Blatnim jezerom ter v soteski Stolnega Bellgrada brezuspešne posamezne napade. Poskuse močnih sovjetskih sil pehote in oklopnjakov, razširiti vdorni prostor severovzhodno- od Budimpešte, smo preprečili v trdih bojih. V teifi odseku smo odstrelili 17 izmed napadajočih 18 sovražnih oklopnjakov. strljska banka sta bila orodji britanske oblasti v jugovzhodnem prostoru, ki sta neizmerno ovirali lastno politiko balkanskih držav. Vendar je gospodarska bilanca kazala na tesno sodelovanje z Nemčijo, ker je samo to bilo prirodno. Niti Anglija niti Sovjetska zveza nista Imeli možnosti, da bi prevzeli proizvode Jugovzhoda. * Angleška zgodovina bo nekoč označila kot največji pogrešek Chamberlainove vlade, da se je britanska zunanja politika po gospodarskem tekmovanju Reicha na Balkanu dala odvrniti od pravih načel. Zvezali so se z Moskvo in se s tem zmotili nad velikansko nevarnostjo tekmovanja, ki ta hip sicer ni bila očitna, a je bila tem nevarnetša zrn bodočnost. Dasiravno je Nemčija tudi gled« Balkana pojasnila ozadje moskovskega početja, v Londonu niso spoznali smeri bolj-ševiškega sunka in se predali zmoti, da noče Stalin ničesar slišati o ekspanzijsklh stremljenjih čarov od Petra Velikega, in da so močni dovolj, da lahko pravočasno prehite morebitne želje Kremlja v tej smeri. Z boljševizmom pa nI nobenega igračkanja. Teheranske menice je treba zdaj plačati. Jugovzhodna Evropa zapade kakor druga žlv-lienjskovažna ozemlja Velike Britanije Sov-jetom. Nemčiia si želi na Jugovzhodu samo vodstva. Sovjetska zveza pa hoče tukaj In še daleč preko tega vladati, da si pridobi nadaljnjo odskočno desko za osvojitev sveta. Velika Britanija mora molče sprejeti pobotnico za usodno prijateljstvo, ki ga je v prostoru pri MiškoLcu in v južnem delu Vzhodne Slovaške so boljševiki pripeljali več obnovljenih strelskih divizij in skupin oklopnjakov ter ojačili svoje napade. Njihovi prodorni poskusi so se z visokimi krvavimi zqubami izjalovili ob stanovitnosti naših divizij. Proti krajevnim vdorom severno od Miškolca so uvedeni protiukrepi. Ozemlje Reicha na obeh straneh Rheina je bilo tudi včeraj cilj sovražnih nizkih letalcev. Vrhu teqa tega so ameriški zastraho-valni bombniki napadli več krajev, zlasti mesti Koblenz in Binqen. V boju proti sovražnemu oskrbovalnemu prometu so naše podmornice potopile pet ladij s 34.000 brt. in dva rušilca. V angleški Spodnji zobrnici se je Churchill, kar je značilno zanj popolnoma ognil odqo-voru na vprašanje, kako visoke so zgube britanskega imperija in Zedinjenih držav v boju proti Japonski. Irski ministrski predsednik de Valera je pred kratkim imel qovor, v katerem je opozoril na politično svobodo, ki jo ima Eire in izjavil, da bi bilo želeti, da se ta svoboda raztegne tudi na Severno Irsko, kjer vladajo Anqleži. Angleško prizadevanje, da bi si priborila na Grškem finančno hegemonijo, kakor je to prišlo do izraza pri stabilizaciji drahme z zvezo na angleški funt šterling, in kredit grški vladi Papandrea, vendar ni, kakor pravijo najnovejša poročila iz Aten, odvrnilo grške vlade od tega, da ne bi zaprosila Združenih držav za pomembnejše kmdite s prošnjo, da jih bo porabila za »pospeševanje proizvodnje«. Kanadiki minister mornarice Mac Donald je po nekem londonskem poročilu objavil zgubo ene kanadske korvete. Ladja je operirala na Severnem Atlantskem morju. Vsa posadka je prišla ob življenje. spravilo ob čast, ugled, posest in oblast. »Najsprednejši Orient« je tačas sovjetski. Prednji Orient, življevsko črto britanske svetovne države, oklepajo železne klešče, katerih ena ročica se oslanja na zapadno obalo, druga pa preko Irana na vzhodno obalo Črnega morja. Spričo nemoči Velike Britanije in Rooseveltovega pristanka ni težko, zapreti te klešče. * V konaku prebiva Josep Broz-Tito, izvrševalec Stalinove volje na Balkanu. Niti jugoslovanski kralj Peter niti albanski kralj Zo-du — da o grškem kralju Juriju niti ne govorimo — ne smeta stopiti v svoja glavna mesta. Zaenkrat še sploh ni gotovo, ali jima bo še kdaj dovoljeno, da jih začasno obiščeta. Tito se pogaja z Bolgarijo glede sovjetske balkanske federacije, ki bi naj obstajala iz šestih držav. Med tem se nadaljuje mnoštveni pokolj. Na hrbtu kruto razočaranih balkanskih narodov naj se odloči tekmovanje med imperijem in Sovjetsko zvezo. Ampak zmagal ne bo ne ta ne oni, ampak Reich, čegar prizadevanja pred nekaj meseci Se niso prav razumeli, čegar čete pa danes pričakujejo s tesnobnim hrepenenjem in žarečim srcem. Danes se — kakor nekoč po sijajnih zmagah princa Evgena v od osmanskega tar-ma Se ne odrešenih balkanskih pokrajinah — sliši zopet v kmečkih hišah in lečah vzdih trpinCeneqa človeka: Milo prosimo Boga, da bi končno prišli Nemci, da bo naša dežela za vselej rešena tega tfdega jarma' —n ( ZIRCAXLO ĆAS^' Nad 54.000 mrtvih je pustil sovražnik po ugotovitvah japonskih čet v času od začetka novembra 1943. 1. do konca oktobra 1944. na frontah pri Birmi. Cenijo se torej skupne zqube Anglo-Amerikancev in Cungkinških čet na 250,000 do 300.000 mož. Britanski minister za produkcijo Lyttleton je izjavil pred Spodnjo zbornico, da je Velika Britanija sedaj na svetu največji narod dolžnikov. Ne more si dovoliti, da bi si kaj kupil v inozemstvu, kar si lahko izdela v tuzemstvu, Minictrski predsednik nizozemske vlad* v izgnanstvu je izjavil pri obisku v Maa-strichu, da je položaj prehrane v po Anglo-Amerikancih zasedenih predelih Nizozemske še hujši, kakor pa je pričakoval. Mornariški minister Zedinjenih držav Fo-restal je s poudarkom opozoril, kakor poroča Reuter, da so japonske zračne bojne sile večje kakor kedaj koli preje in da japonska letalska industrija stalno narašča Prejšnji tehnični prehitek Amerike je že zelo majhen. v Zidjje o sebi samih „Vsak narod dobi svojo lastno moč zaradi svojega neprekinjenega produktivnega življenja. Z židovskim narodom pa j* bilo drugače. On v 200 letih svojega izgnanstva ni živel v strogem smislu besede. Ker živeti se pravi: ustvarjati, židovski narod pa se je pretihotapil skozi življenje. Njegova posebnost se ni obdržala skozi njegovo stva-riteljsko razmnoiitev, temveč skozi tradicijo in versko dogmo, skozi stanje notranjega otrpnjenja. Židovsko bistvo je samo v sebi zmrznilo. Stvariteljsko moč je zgubilo. Iz skromnega naroda malih kmetov, rokodelcev In učencev modrosti, Talmid-Chacha-min ie nostal гпвГ("'>го''п1 svetovni narod, brezdanji narod svetovnih bankirjev, umetniških kritikov, novinarjev, z eno besedo, narod veleagentov in veleposestnikov z ene strani in narod neomejene*bede z drug* strani. Berač, židovski proletarijec-capin, to ni razlaščeni, produktivni, evropski proleta-rijec, on je samo berač, sramotni posredo* valeč, človek ničvrednež." Israel Tunis v svoji brošuri „Židovski pionir v Erez Israel", stran 20. »Narod, ki ljubi lastno zemljo, je tudi željan, da jo sam obdeluje. On Ima tudi zahtevo, ne samo da živi na tej lastni zemlji ampak da jo tudi orje in napravi plodno. Ali kakor sem že rekel, stari testament je najboljši dokaz ia to. da mrzi židovski narod delo — posebno kmetijsko delo. 21dje niso zgrabili priložnosti, da bi obdelovali zemljo, ki jim jo je ponudil Edward I. In tudi dandanes so odklonili v Angliji In Ameriki ponudbe, da bi obdelovali zemljo. 2idje nikoli niso. ill v divjino, da bi. iiapr»vill 1ж^ nje zemljo za lastni narod. Pridemo pod pretvezo, da smo preganjani, k narodom, mi najsmotrnejšl pregovarjalcl v vseh najslabših analih človeštva. Judaizem nI religija, temveč nesreča. Nihče ni mogel dosedaj dalekosežnostl te nesreče za svet popolnoma izmeriti. Zid čaka na bodočnost, ki nima nobenega opravka s človeštvom.« Samuel Roth v svoji knjigi „Jew« must live". Verlaif and Dnirk NS-Oaoveriee and Drnckerei KSmtpn OmhH Kle^wfnrt. — Verlanlelter: Dr RmH Heltler (imt be) der Wrtmiicbf). — T?n n nfmrh H ft Iftff r FrlMHcb Horetmam Znr«eH i*rt A 1 yfllM* »Mlada žena nas je prijazno sprejela. Zdelo se je, da je niti najmanj ne moti sirom*« ščina teqa bivališča in da nima čuta za uma« zanijo. V eni sami izbi je bilo pet ljudi. Povsem oquljene odeje so visele po dveh edinih posteljah. Niti svojemu najhujšemu sovražniku ne bi privoščil lakeqa bivališča. Uboqi vodniki Povedal sem mu, kaj si mislim, namreč da ne bi niti en uradnik anqleške zdravstvene naprave trpel takšnega z a|« č|eqa hleva. Imamo zasilna bivališče v Anqllji. Od sramu zardlm, če pomislim nanje. Vendar nisem še nikoli videl pri nat takih, ki bi jih mogel primerjati s temi tukaj.« Po vseh mestih, cel6 v takih z najmodernejšo. industrijo, je nedostajalo stanovanj la povsod so bile strahotne razmere. ^ pri Kramatorskem poroča sir W, Citrine tole: »HlSe teqa mesta nudijo naravnost strašno podobo. Človek se čudi da morejo hiše sploh stati na svojih temeljih. V nobeni ni bilo več ko dveh prostorov in v mnogih se njih notranjščina sploh ni mo-Qla iitienovatl soba.« Mezde Zadeva, ki je Cltrina prav posebno zanimala, je bilo vprašanje mezd. V slehernem podjetju je spraševal po delavskih dohodkih, cel6 na cesti je ustavljal teqa In oneqa, bodi hišnika ali sploh kakeqa človeka, da bi zvedel resnico o delavskih mezdah. Tako j« v njegovi knjlql prav dosti statistik o mezdah. S prav majhnimi razlikami so podobne druqa druqi. V orožarnah prejemajo delavci na meseci V prvem razredu od časovne mezde do dela od kosa za najtežja dela od 105,87 d@ 140,— rubljev. V druqem razredu do največ 238.— |wl>" llev V tretjem razredu od 317 62 do 420 rubljev. Ravnatelj prejema na mese« 200 0.0 rubljev. Sel, inženir ravne-toliko. . (Dalk »гИмМШ Anglež, ki |e lidrl Snv'n Britansko poročilo o doilvetiih v letu V Londonu je v založbi; Georqe ^utledge and Sons Ltd, Brodway House 1936, leta izšla knjlqa o Sovjetski Rusiji z naslovom: I search for truth In Russia (Iskal sem resnice v Rusiji). Knjiga je vzbudila izredno zanimanje in jo je angleško časopisje povsod vneto obravnavalo. To knjlqo je spisal sir Walter Citrine, qeneralnl tajnik anqleSkih socialistov (Trade Union). Med vsemi številnimi spisi, poročili in opisi vseh vrst, ki so izšli ne glede na izjave ruske uradne propagande In nas poučile o resničnem položaju sovjetske republike in o usodi ru-skeqa delavca in .kmeta, je pričujoče delo Cltrina pač najboljše in najbolj resnično. Sir Walter Citrine je na Anqleškem vodilna osebnost, saj je vendar qeneralnl tajnik in je predsedoval konqresu vseh socialističnih sindikatov Vel. Britanije, ki Šteje nad 2 milijona članov. Razen tega je Citrine predsednik Mednarodne zveze delavskih sindikatov, ki je najmočn^ša delavska organizacija Anqlije In Amerike. Sir Walter Citrine je bil prvikrat v Rusiji 1925. leta. Zato je bil Se posebno zmožen da presodi, kako se je boljševizem v zadnjih desetih letih razvil. Preden se je odzval povabilu ruskih de lavcev, je Izrecno in jasno poudaril, »da ne dovoli, da bi mu ondl kako omejevali svo bodno gibanje, niti ne, da' bi si smel ogledati le tisto, kar bodo oni zanj libralL« Vdruglč te bil več kot Sest tednov Ru siji (od 14. IX 1935 do 28. X, 1935), Na to potovanje |e Izredno pripravil In ker so mu bile na razpolago posebne kontrolne in raziskovalne možnosti, ki jih je znal Izkorl stili z vso blstroumnortjo In razumnostjo moremo nopolnoma zaupati njegovim bese dam In dognanjem, ki večinoma jako ostro obsojate ruske mogočnlke. Is knjige povzamemo, da je Citrine najprej •felekal te prelskal naprave т Leningradu, (1хкв Husi'« / f'«" кк 1936, — Krinka in pravo lice boliSevizma Moskvi, Gorkem, (tvornlce avtomobilov); v Harkovu (delavnice za traktorje); v Gorlov-kl, v Posterševu (kolhoze); v Zapozorkl In Dnjeprostroju (jez na'Dnjepru); v Krlovod-sku, Croznjem In Baku (petrolejske vrelce). Usoda delavcev je prav posebno zanimala sira W. Cltrina, venclar je tudi kmetom posvetil prav pretresljive opise v svoj! knjigi. Stanovanjske razmere v Sov]eleki Rušili Na svojem raziskovalnem potovanju se je sir W. Citrine dosti bavil s stanovanjskimi poqojl ruskeqa delavstva. V sleherni tvor-niči, ki jo je obiskal, je zahteval, da mu pokažejo stanovanjske prostore delavcev V mestih, kamor je prišel, je kar nenadoma stopil v hjSe, kjer je dobil odprta vrata in je v skrbnih zapiskih zbiral svoje vtise. Včasih, (kaKor v Dnjepropetrovsku) je hotel navzlic uqovoru svojeqa vodnika videti bivališča, na kar pa ondl niso bill pripravljeni. Zlasti je hotel videti barake, ki jih je bežno videl že prej iz vlaka. Poglejmo, kako se je tedaj pogovarjal z vodnikom In kaj je dejal o vtisih, ki jih je dobil v barakah. »Takrat sem vstal zjutraj s trdnim skle pom, da hočem na vsak način videti bara ke tudi na znotraj, pa bodi, da me bodo hoteli radi tega tudi zapreti. In tako sva Sla z mojo ženo tjakaj. Ni bilo daleč. Tik-moder-* nih stanovanjskih hiS jf> stala ena Izmed teh barak. Strašen pogled. Baraka nI bila nič drugega kakor umazan brlog. V razceiranlh cunjah je viselo perilo na vrvi, neka žen ska je skušala kuhati nad ognjem na tleh nekaj umaianeqa, nedoločenega. Obstal sem, da si napišem nekaj opazk Nekaj ljudi, ki so Sil mimo, se je tako začudilo, ko sem bil ondl, da |e neki moSkI obstal pred nama In je stal kot pet mi- nut pred meno), kot bi bil priklenjen. Nato sva šla z ženo dalje k druqi skupini teh na-qnusnlh barak. Tedaj pa je naqlotna pritekel naš vodnik. .Malo si oqledujem ta stanovanja, v katerih morajo ljudje tu živeti', sem malomarno pripomnil. ,To ni nič tovariš, naša bivališča so tam-le zadaj', je vodnik izredno vljudno odvrnil in mi pokazal nova poslopja na druqem koncu. ,Tu', sem dejal, ,tu je nekaj takih, ki jih svojim obiskovalcem ne pokažetel Tako, vidite, pa še nekaj druqeqa vam bom povedali Nočem, da te povsod obešate name, kamorkoli greml' ,Prav nič se vam ne vsiljujem', je odvrnil vodnik, ,le zato sem prišel semkaj, da se vam na vaših potih ne bi ničesar zqodilo Л1 bom že sam pomagal', sem ga zavrnil. ,sai sem vam že povedal, da hočem prav tako videti najhujše stvari kakor najboljše. VI pa večno pazite, da človek ne bi videl revščine In bede.' ,All ste, če smem vprašati, prišli morda le zato k nam?' je dejal. — ..Ce pride kdo k пвШ| tedaj sroo mi, delevci In socialisti tudi pripravljeni, da vsakemu pokažemo tudi svoja najbednejša bivališča (slums), prav tako, kakor razkošna stanovanja. Tu pa umolknejo vaše statistike, kar seveda prav dobro veste, kadar vam to ni po volji. In kar nemogoče je dognati, kakšno je pri vas v resnici in če hoče človek to dognati, mora prav natančno vse preiskati. VI hočete tistim, ki pridejo v vašo deželo, vtepsti v glavo, da živi vaše ljudstvo v mnogo boljših razmerah, ko po drugih deželah.' ,. .1. nato smo ill v drugo stanovanje. Žena, mož in otrok so stanovali v enem samem' prostoru, ki je bil bolj podoben svinj skemu hlevu, ko sobi. Videl sem samo cunje in povsod en sam nered.« Sir Walter Citrine je zahteval, da si ogleda ie drugo barako, ki je bila т nekem drugem delu kraja. / Sroda, 13. (lec«mbra 1944. KARAWANKEV BOTE stran S. At*T. 9Л. Titoma grozodejstva v Srbiji Krvavo komunistično nasilje proti Srbom - Laliota In pomanjkanje v deželi Ljubljana, 12. decembra. Iz Beograda navzlic najstrožji zapori že prihajajo poročila o krvavem komunističnem nasilju, ki so ga pričeli izvajati Brozovi »osvoboditelji« tako v samem Beogradu, kakor tudi v notraniosti Srbije. V Beogradu je že pričelo poslovat; posebno tolovajsko »sodišče«, ki ije dosedaj obsodilo na smrt ter postrelilo 105 oseb. Tolovaji so nadalje že zaprli nad 4800 oseb. Polovico so jih kmalu izpustili, proti ostali polovici pa je v teku še preiskava ter bodo vsi prišli pred tolovajsko »sodišče«. Med postreljenimi žrtvami komunističnega nasilja v Beogradu je tudi 11 bivših ministrov. Dosedaj so n^iin znana imena naslednjih žrtev: Dragql'ttiba Milanoviča, Djure Ko-turja, biv. pr^bsodnega ministra in podpredsednika^ ■š^enata, Momčila Jankoviča, biv. pravosodnega ministra, Djure Jankoviča, biv. ministra, ■ža gozdarstvo in rudarstvo, biv. ministra za kmetijstvo Radoslava Veselinoviča, dr. Xivana Mijuškovlča, biv. ministra za socialno politiko in narodno zdravje. Riste Jo-iŽ&a, biv. prosvetnega ministra (prejšnji de-/inokrat). Nadalje so bili od komunistov ustreljeni generali: Aleksander Stojanovič, Aleksander Radulovič, poveljnik mesta Beograda, Kosta Mihajlovič, brat Draže Mihajloviča, Bogoljub Milovanovlć, ministrov brat, Dra-goljub Marinkovič, okrožni načelnik, Sotir Mikaševič, Branko Popovič, Ilija Pržič, vse-učiliški profesor, Milivoj Savič, Tanasije Stanimirovič, podpolkovnik in prostovoljec iz prve svetovne vojne, Bogdan Simič, Milan Spaslč, Lazar Jovanovič, Anton Kuzman, Mi-hajlo Marčetič in Jovan Tanovič, višji rezervni častnik, nosilec odlikovanj Belega Orla in prejšnji glavni urednik in poleg Ribni-karja glavni solastnik »Politike«. Po zadnjih mesecih krutega bombardiranja po Anglosasih in vojnega pohoda ter zaradi nepopisnega trpljenja se je v zadnjem času Srbija znova znašla v položaju, kateri ji grozi, da bo spravil v grob vse, kar je še ostalo poštenega in zdravega v Srbiji in kar je svojemu narodu hotelo res samo dobro in se je zanj žrtvovalo v najtežjih trenutkih, kar jih je sploh kdaj doživlja! ta narod. Tako v Beogradu, kakor tudi v notranjosti Srbije so pričela delovati tolovajska »sodišča«. Slovencem je delo takih »sodišč« ie znano ter nam zato ni treba segati pq tujih primerih. Znano nam je dobro, da k»munizem povsod spremlja samo strah in M'epet in da je njegova pot povsod poškropljena s krvjo vseh tistih, ki se komu-пјд;ти slepo ne udinjajo. . Po grozotah, ki so jih morale preživeti dežele, kjer je domačemu tolovajstvu prišel na pomoč boljševizem, da je morilcem utrl pot, se je ta nepopisna nesreča zrušila tudi na srbski narod. »Sodišča« krvnikov in krvo-lokov so začela obratovati na debelo, kajti domačim tolovajskim propalicam je^čltno jmnogo do tega, da tudi v Srbiji postavijo "»wemenlk svoiemui besu, ki ne bo zaostajal za Katlnom, Vinico, Jelendolom in drugim! kraji, kjer si je boljševizem sproščeno dal duška. Kako se z druge strani mudi boljše-vikom, da svojo oblast v Srbiji »ovekoveči-jo«, se vidi iz poročila radia v Moskvi, po katerem bodo napravili spomenik padlim boljševikom v Beogradu. Ko na eni strani divjajo komunisti In gonijo nedolžne ljudi v zapor, na drugi strani že sedaj sili v deželo lakota. Srbija je danes na tem, da bo šla v zimske mesece pod najtežjimi okolnostmi. Zalog živeža namreč ni, ker so ga pobrali tolovaji in sovjetska vojska. Zaradi takega položaja je bil prisiljen sam »maršal« ter je pred dnevi zopet spre- govoril in rotil zaveznike, naj pošljejo čimprej živila v Srbijo. Pri tej njegovi prošnji je zanimivo samo to, da se »maršal« obrača s prošnjo za dovoz živil na zahodne zaveznike, medtem ko ima Srbijo zasedeno sovjetska vojska ter bi bila ona v prvi vrsti dolžna poskrbeti za prehrano prebivalstva v zasedenem odnosno »osvobojenem« ozemlju. Za Sovjete pa Broz sam pravi, da so tud; eni »obljubili« pošiljko živil. Torej samo »obljubili«. O sedanjem težkem notranjepolitičnem in gospodarskem položaju pa priča tudi nedavni sestanek, ki ga je imel sedanji »maršalov« kmetijski minister z zastopniki srbske industrije, denarnih zavodov in poljedelstva. Na sestanku je ta »minister« poudarjal, da je poljedelstvo v Srbiji popolnoma uničeno, da je cestni promet nemogoč, da železniški promet sploh ne obratuje in Beograd s podeželjem nima nobenih prometnih zvez, kakor tudi ne podeželje z Beogradom, da sedanja Srbija nima nobenih pridelkov za izvoz, iz inozemstva, s katerim sploh ne obsto'je no- bene zveze in stiki, pa tudi ni nobenega uvoza. Takšno je sedanje stanje v od komunistov ^osvobojeni« Srbiji. Kar so vsa leta delali in svetovali ljudem ter jih navajali na anarhijo, to danes v bogati žetvi žanjejo ter se vse to kruto maščuje nad njimi samimi. Sedanje stanje v Srbiji bo pa gotovo imelo tudi to dobro stran, da bodo sedaj lahko na svoji lastni koži čutili vse sladkosti komunistične strahovlade in ko bo komunizem svcj nauk o »bratstvu« pričel izvajati tudi v praksi. Titov zahtevek po oblasti Bern, 12. decembra. Da je tako zvano ze-dinjenje med Titom in šubašičem v resnici enako Subašičevi vdaji in da se zenači s Titovim zahtevkom po oblasti, se začne polagoma svilati tudi Angležem. Diplomatski dopisnik lista »Sunday Times« napoveduje, da bo Tito verjetno Subašičev naslednik kot predsednik belgrajske vlade. Subašičeva dolga odsotnost, ki zdaj že traja skoraj tri tedne, in nedostajanj« slehernih uradnih poročil o njegovem delovanju sta povzročile neko vznemirjenje. Vendar domnevajo, da je bil dosežen več ali manj popoln sporazum o ustanovitvi novega režima. Krvav! spopadi v Harkovu Ogorčenje gladujočih delavcev - Katastrofalna zima za Leningrad Berlin, 12. decembra. Kakor poročajo iz Ankare, je prišlo v Harkovu do krvavih spopadov med četami NKWD in delavci neke tvornice traktorjev, pri kateri je bilo težko ranjenih večje število delavcev. To poročilo potrjuje izpovedbe boljševiških ujetnikov in prebežnikov glede vedno pogostejših spopadov med delavci in četami NKWD v ukrajinskem ozemlju. Povzročilo je te nemire izzivajoče vedenje čet NKWD nasproti gladujočemu prebivalstvu, ki težko dela. Ogorčenje delavcev, ki se morajo zadovoljiti približno z eno tretjino živilskih obrokov, ki pristajajo četam NKWD, stalno narašča. Spričo sovražnega mišljenja delavstva je poveljnik harkovskega vojnega okrožja podelil pripadnikom milic in NKWD pravico, da smejo streljati tudi na civilne osebe. Ker je uporaba orožja v vsakem primeru prepuščena posameznim članom državnih redi-deljskih organov, vsak dan narašča število umorov, izvršenih proti delovnemu prebit valstvu. Po izpovedbah ujetih boljševikov pripravljajo oblasti mesta Leningrad prebivalstvo na zimo lakote. Že izza nekaj mesecev so skrčili živilske obroke na polovico, Zaradi teh ukrepov je prebivalstvo poskušalo zapustiti mesto, upajoč, da bo na kmetih dobilo kruh ali druga živila. Oblasti so izdale povelje, da se vsi begunci morajo prisiliti, da se vrnejo na svoja delovna mesta. Načelnik Andrej Nikolajev, ki spada k 83. diviziji strelcev, je izpovedal, ko je bil ujet, da je položaj v Leningradu danes ravno tako slab ko pred enim letom. V tej spomladi se naenkrat ni moglo skoraj ničesar kupiti. Prebivalci živijo slabeje ko v letu lakote 1922./23. V Putilovovih tvornicah dobi delavec na teden 2 funta krompirja, 500 do 1000 gramov kruha in 50 gramov mesa. MladoMni cestni razbojniki \ ozemljn lolp Pokvarjene otroke si „izposojujejo" - Ustrelitev ameriških častnikov Zagreb, 12. decembra. Iz izpovedi prebežnikov se vidi, da je med mladino na ozemlju tolp nepopisna naravna podivjanost. Tolpe edinole v cunje zavitih otrok v starosti od 6. do 12. let se udejstvujejo na mnogih krajih kot cestni razbojniki, mnogi med njimi so oboroženi in sestavljajo prave roparske tolpe, ker lahko životarijo samo ob ropu in tatvini. Posebno v okolici južno od Banjaluke sa je zgodilo mnogo zločinov od strani mladostnih zločincev. Prišlo je celo tako daleč da so take tolpe napadle oskrbovalna skladišča tolovajev. Med žensko mladino je zavzela prostitucija resnično pretresljiv obseg. Tako so zajeli pri Kotičanih tolpo mladostnih zločincev, pri kateri je bilo šest deklet v starosti od'9 do 16 let, ki niso samo veljale kot »ljubice« članov tolpe, ampak so jih pri dani priložnosti tudi »izposodili« proti oddali živil in alkohola »prijateljskim« članom tolp. Kakor je razvidno iz izpovedi pobeglih civilistov iz okolice Kisfanja, zapadno od Kni-na- so tam odskočili trije amerikanski letalci iz letala, odvedli so jih pred neki štab tako zvane 19, tolovajske divizije, kjer so bili zaslišani. Letalci Zedinjenlh držav so zahtevali, da jih odvedejo do nekega četniškega oddelka. Ko so to ostro odklonili, je prišlo do hudega besednega boja, ki se je končal z ustrelitvijo dveh Amerikancev. Tretjemu članu posadke je po izpovedbi prič uspelo, da je pobegnil. Vsi znaki kažejo na preokret poteka vojne v korisf sil Osi, je pripomnil pred zastopniki časopisja Subhas Chandra Bose, ki je, prihajajoč iz Tokia, prispel v Sanghaj. Ti znak! so v Vzhodni Aziji bitke pri Taivanu in pri Filipinih, v Evropi pa okrepljeni nemški odpor. (fo svetu Meteorološki zavod r Wienu je ugotovil, da je najhladnejši kraj Srednje Evrope naselbina Lunz v Niederdonau. Kraj leži 1300 m nad morjem, vendar pa v globeli 150 m. Tam zabeležijo vsako leto, najmanj 50 stopinj mraza. »Pozor! Krvna konzerva! Imeti na hladnem, ne premetavati!« Tako je napisano na sivih zabojih, ki jih pošiljajo iz Nemčije na bojišča, zlasti na vzhodno, skupaj z raznimi zdravili in robo Rdečega križa. Konservira-no kri v zabojih prevažajo večinoma s transportnimi letali. V sivih zabojih so skrbne spravljene in proti toplotnim vplivom zavarovane velike steklene epruvete, na katerih je označeno, h kateri skupini spada kriv njih. Konservirana kri gre iz Nemčije v vojne bolnišnice za bojiščem. Tam jo rabijo zdravniki za transfuzije. Kjer ni na razpolago darovalcev krvi, si pomagajo s konservirano krvjo, ki ostane zdrava in uporabna skozi mesec dni. Kri, ki jo je daroval ta ali oni darovalec v Nemčiji pred enim mesecem, se lahko torej še porabi na bojišču, da rešijo težko ranjenemu vojaku življenje. Švicarska vlada sc bavi z mislijo uvedb* starostnega zavarovanja. Vzrok za to pobudo je iskati v trajanju sedanje vojne, ki je tudi v Švici izzvala splošno zvišanje cen za vse živfjenjske potrebščine. Starostno zavarovanje je bilo projektirano že leta 1931., toda takrat zaradi opozicije ni prodrl zadevni zakonski osnutek. Živalstvo v Bajkalskem jezeru prinaša znanosti mnoge zagonetke, ki jih še ni bilo mogoče pojasniti. Čeprav leži to ogromno jezero daleč od morij, žive v njem ribe, kakršne najdemo sicer samo v morju, tako losos in tri različne vrste slanikov. Presenetljivo ie bogastvo in raznolikost živalstva v tem najvišjem gorskem jezeru na svetu, segajočem do 462 m nad morjem in do 1060 m pod morsko gladino. Bajkalsko jezero je zamrznjeno dobrih 5 mesecev v letu. Pokriva ga tako debel led, da so vozili čezenj vlaki, dokler ni bila zgrajena bajkalska železnica. Najbrž so na dnu Bajkalskega jezera topli vrelci, ki omogočajo tako bogata živalstvo v njem. Kakor poročajo nemški Ustij so tramvaj* ske družbe v nemških mestih začele uvajati na tramvajskih vozovih črne električne žarnice. Te žarnice pa niso iz črnega stekla, marveč samo prepleskane s črno barvo. Na dnu imajo majhen krog, ki je prost barve in daje dovolj razsvetljave, ki je potrebna za opravke med vožnjo. O nenavadni smrti poročajo iz neke ribiške vasi na Južnem Švedskem, Nek ribič se je odpeljal s svojim sinom na morje, da bi pogledal, če se je v mreže kaj ujelo. Ko sta vlekla neko mrežo, se je 29-letni sin nenadoma obrnil k očetu in dejal čisto mirno; »Oče, zbogom, srce mi ne utripa več...« V istem trenutku se je mladi mož, zrušil in umrl v očetovih rokah. Nesrečnež je moral čutiti, kako ni ego v utrip ponehava. Njegov mlajši brat je pred letom dni umrl v podobnih nenavadnih okoliščinah.' Nad 8000 moi so zgubili Kitajci v bojih s; Japonci pri umiku med Sučovom in Likovom., Sto milijard hranilnih vlog je sedaj v Nemčiji. Iz Ženeve poroča švicarski list, da so prva natipkana pisma v arhivu v Reggio Emilia. Ta pisma izvirajo iz lastnine grofice Fan-toni di Fivizzano, ki je v mladosti pomagale s posebnim aparatom, katerega ii je podaril njen prijatelj in častilec Pellegrino Turri di Castelnuovo. V Oberlausitz, v kraju Hojersverda, le nekemu posestniku vrgla koza mladico, ki je že ob petem tednu starosti začele dajati mleko. Žival da vsak dan pol litra mleka in j# popolnoma zdrava. CINASTl VOJAKI / NAPISAL RUDCLF WEIIZNAY Ce bi bill tfiko stsrl, kakor vdova Dorothea Thumser, da se življenje In spomini raztopijo v eno, potem ne bi bilo potrebno, da smo sami v samoti; poklicali bi nazaj vse, ki smo jih ljubili v preteklosti in jih ni več med nami, in oni bi prišli prijazno In molče s in » svojim nasmeškom izpolnili čas. Vdova ' Dorothea Thumser je izpolnjevala večere z malp, skoraj da otroško Igfo, ki je njen stari nagubančen obraz pod belim temenom pri-, jazno razjasnila in tako rekoč pomladila, tako da so še cel6 upadla lica dobila od tega nežno, fino rdečo barvo. Ko se je mračilo, je vzela iz skrinje od otroških rok obeljene kositrne vojake, jih postavila na temnordečo baržunasto pokrivalo mize v vrste in potem je naslonila veliko sliko Gašperja, svojega sina, na s cvetjem poslikano porcelanasto vazo in je imela svojo srčno pobožnost. Pri tem se je smehljala, ker ta ura nikakor nI bila izpolnjena z bridkostjo In divjo žalostjo, ampak pestra od slik lepih spominov, ki so uslužno čakali na poziv stare ženice. Potem se je spremenil prostor in ona je vi-dela malega Gašperja z neločljivim prijateljem, Viljemom R6ckli, kako sta čepela ob \mizi, kako sla vsa vneta z rdečimi lici poveljevala bitki cinastih vojakov. Male ročice so vlekle topove Iz medl čez bojišče baržu-nostfcga namiznega prta, težkokallbrski grah ^ je napravil vrzeli v nastopivše armade in vriskanje dečkov je donelo v kuhinjo. Gašper je padel in sprva tega nI mogla doumeti. Prav za prav tudi nI bilo popolnoma verjetno In ker je bila gospa Dorothea že tako stara, tudi niso bile slike spomina boleč razgovor z mrtvim, temveč veselo snidenje % enim, ki je za nikaj časa od v*oten. Pri tem je mislila včasih tudi na Vilhelme ROcklija, na Gašperjevega najboljšega prijatelja, od katerega je večkrat sprejela prijaz-pozdrave na dopisnici, še sedaj, ko so PTlhajall ti pozdravi od aekod 1% front*. To jo je vedno veselilo, nad vse, ker se jI j* zdelo kot živa vez do njenega sina in ona je vestno odgovarjala s svojo tresočo se pisavo na pozdrave živega prijatelja, ki je med tem postal že mož, sam imel ženo in otroke In le ni nikoli pozabil stare izbe vdove Dorothee Thumser. V teh dneh pa je prišlo čudno presenečenje, ki je bilo vzrok, da je bila gospa Dorothea nekaj časa vsa zamišljena. Po pošti je prišlo pismo vojake Viljema R6ckllja, edinega prijatelja njenega pokojnega sina, in ona je pismo odprla. Bil je meglen zimski dan in somračna svetlost v sobi tako medla da je morala prižgati luč. Pred njo na ijaizi so pa-radirali cinasti vojaki, nad njimi je nekoliko obledela slika Gašperja vedoma se smehljajočega. Sedaj se je zlato svetlikala mala ar mada v svetlosti in ona je razgrnila pismo pred seboj, ko je skrbno in ne naglo vzela naočnike iz predala. In ona je brala; bil je običajen pozdrav, ali potem je bilo napisanega še nekaj. Tipajoča. plaha prošnja. Viljem Rockli je pisal gospej Dorothel, aH se še spominja Gašperjevih cinastih vojakov. Ali še ve, kako sta z Gašperjem vedno bojevala hrupne bitke, da se je potem grah kotalil povsod po sobi? Da, in sedaj bi Imel veliko prošnjo: Njegova dva fanta doma, sta baš v tistih letih —. Da, in že pri njegovem zadnjem dopustu sta sanjala vročih lic, in ker je sedaj pač tako težko z darili, posebno za otroke, si je mislil —. Gospa Dorothea se je dolgo in globoko zamislila. Pogledala je v oči slike, ki je slonela na porcelanski vazi in je potem s koščeno roko pazljivo pogladila cinaste vojake. In videla je kakor nekoč oba dečka, rdeča od vneme, klečoč na stolih, kako sta s* resno in ostro opazovala čez mizo. Opustila je premišljevanje in na obrazu se je pojavil pohleven smehljaj. Vzela je Iz skrinje zaboj in je položila cinaste vojake v svileni papir in lesno volno, skrbno In pazljivo. Ko je naslikala naslov gospe R6ckli na zaboj, je povzdignila oči proti sinovi sliki in preko življenja in smrti sta se smehljala drug drugemu v dobrotnem razumevanju, In roke gospe so plašljivo gladile po okvirju, v katerem se ie zableščala luč. lutfievedi Vsi bistveni učinki na vremensko stanje izvirajo od sonca k! odločuje podnebje Sonce slplje na zemljo leto za letom isto-mno-žmo energije v stalnem ritmu, ki se le malenkostno menja zaradi sončnih peg Ce bi zemlja kakor luna — ne imela nikakega ozračja, potem bi občutili le menjavanje temperature v razmerju jakostl sončnih peg In bi imeli le neko stalno podnebje, toda nobenega vremena. Vreme je namreč vsote vseh sprememb podnebja, ki ga povzroča med zemeljsko površino In soncem se nahajajoče ozračje Znanost pozna naravo teh periodičnih pojavov, pozna tudi njih motnje povzročene od zemeljskih vplivov, toda obojih skupaj ne more spraviti na Isto formulo, ki bi edina omogočila napovodovanj* vre- mena za deli časa vnaprej. Sele ko bo rešena uqanka odvisnosti barometrskeqa stanja in spreminjajočega se sončnega žarenja, bo mogoče povsem točno napovedovati vreme. Tej rešitvi se skuša znanost čim bolj približati s proučevanjem množine ozona, ki j* v zraku z različnih delov zemlje in s podrobnim študijem značaje vetrov. Zdaj •« morajo omejevati viemenske napovedi le za naslednjih 24 ur, a še tu niso nezmotljive Ce pa «e poirečl najti temelje za daljše vre menske naoovedl, bo postala meteorologija blagoslov za vse človeštvo. Zlasti vremenske katastrofe ne bodo več zalotile ljudi nepripravljenih, s čimer te bo preprečil« velikanska gospodarska škoda. 41i že veste #.. ...da je belopoltnih ljudi vsako leto za I milijonov več? ... da tehta rdečekrvno telesce 0.00008 grama? Teža, ki se je ne more niti zamisliti. ...da je čudnega izvora ime »film«, ki ga ima danes skoraj že vsak človek na ustih? Poteka od anglosaške besede »felmen«, ki pomeni — »kožo na mleku«. ...da vsebuje človeško telo več bilijonov celic (bilijon je milijon milijonov ali 1000 mi-Ijard)? ...da ima človeška koža nižjo temperaturo kot znaša temperatura v notranjosti? NaH hladnejši je vrh nosa in uhelj, kjer ima kqža samo 22 do 24 stopinj Celzija. ... da dihajo ženske hitreje kot moški ia stari mo^je hitreje od mladih? ... da je bil veliki slikar in kipar Leonardo da Vinci levorok in je izdelal vsa svoja del* z levico? Lasje in starost Sivi lasje so zanesljiv znak starosti. N# izdajajo pa let samo s svojo barvo, marveč tudi s svojo strukturo, ki nam jo razkril# preprosta kemična analiza. Lasna korenin* se namreč raztopi v kalijevem lugu in sicer tem hitreje, čim mlajši je las. Otroški Ia* se raztopi v nekaj minutah, dočim las stare* kljubuje jedki raztopini več ur. Pri isti debelini se ženski lasje spet hitreje raztope, kakor moški. Ta kemična analiza je do nek« mere uporabna, kadar je treba določiti starost mrličev, ponesrečencev, o katerih manH kajo vsakršni osebni podatkL Copata »Prosim vas, gospod doktor, povejte ml popolnoma po pravici, kal mi manjka. Tod« ne po latinsko, ampak po slovensko.« »Predobro živite. Pijanec ste, požrešne* in lenuhi« »Hvala, gospod doktor, povejte ml v«e-•no po latineko, da bom lahko povedal svoji ienl.« Stran i. —. iter. M. KABAWANKEN BOTE @red&, Ш daccmbam 1M4* IVovI porazi banditov llubljana, 12. decembra. Udarec za udarcem pre)emato, kakor poroča »Jutro«, komunistična krdela po Dolenjskem in Notrani-skem, a prav tako tudi po Primorskem in Gorenjskem. Spričo tega je razumljivo, da se polašča njihovih pripadnikov naraščajoče malodušje, posebno še zaradi prihajajoče zi me, na katero niso bili več pripravljeni in jo pričakujejo s silnim strahom. V zadnjem času se zato spet veča število prisilnih mo bilizirancev, ki se predajajo domobrancem, kjer jim je le mogoče. V naslednjem prinašamo nekaj nadaljnjih poročil o uspehih proti komunističnim krdelom na Dolenjskem in Notranjskem v mesecu novembru. Komunisti so se nadejali, da bo zaradi bombardiranja nastala v Kočevju panika tudi med posadko in da jo bodo lahko obvladali, če }o bodo takoj po bombardiranju nenadno napadli. Zbrali so za to priliko v okoliških gozdovih kar šest svojih »brigad«, po drugih vesteh pa cel6 osem. Pripeli ali so tudi nekaj topov in celo dva tanka, kar je oboje še dediščina njihovih badoljevskih pobratimov. V nedeljo, 19, novembra, neposredno po letalskem bombardiranju, so z vso to močjo res napadli Kočevje. Obstreljevali so ga najprej s topovi, potem pa pognali prisilne mo-bilizirance v brezupen napad proti domobranskim in nemškim postojankam, da so kakor snopi padali v ognju topov, minome-tov in strojnic. Nad sto jih je obležalo na bojišču, ko je bil napad odbit in so se morale komunistične brigade spet umakniti nazaj v gozdove. Domobranci so zgubili samo tri padle in nekaj ranjenih. — V novomeškem okrožju na področju Toplice-Podturn-Podhosta-Stara žaga je očiščevalna akcija trajala tri dni in je pri tem prišlo do več apopadov. V splošnem so se komunisti po- Awf jede Stuncle komm* •* cm i Nachschub on Mensdien, Material und Waffen muR mil der Reichsbahn on die Front: Kein Guterwogen dorf цп-notig herumstehen. Pro gen Sie sidi dorum 2 weitere Punkte ein: 3. Alle technischen Hilfsmittel (Saug-«nd Kippvorrichtungen, Forderbander und dgl.) ein-setzen, die die Be- und Ent-lodezeiten abkurzen! 4. Kieine .bauliche Verdnderun-gen an Ver- und Entladeein-richtungen und Privatanschlufl-gleisen konnen oft viel Zeit sporen, besonders beim Ver-und Entladen vonSchutiguternI Setzen Sie Pramien fur zwedc-volle Gefolgschaftsvorschlage auf diesem Gebiet ausi Wer der Reichsbahn hilft, hllft der Fronti vsod hitro umaknili, čim so izvedeli zrn pri-bliževiuiie nasprotnikov, v Toplicah samih pa so se postavili v bran. Imeli so tam celo vrsto močnih bunkarjev, ki pa jim niso dosti pomagali. Domobranci so razbijali bunkar za bunkarjem in komuniste kmalu prepodili. V Toplicah so v kopališkem poslopju našli tolovajsko zdravniško ambulanco in zaplenili njen inventar. V spopadih teh treh dni so komunisti imeli okrog 100 mrtvih in ranjenih. Občutna je za komuniste tudi izguba radijske oddajne postaje, katero je v samotni zidanici na Velikem Riglju našla domobranska četa, ki je pridrla tja. Postaja je bila dobro skrita in je po pripovedovanju domačinov delovala tam že skoro dve leti. Radijsko postajo so domobranci uplenili in vzeli s seboj. — Domobranci iz Borovnice »o nedavno naredili pohod preko Sv. Vida na Bloke in ob tej priliki našli dobro skrito komunistično skladišče orožja in municije. — V bližini Planine na Notranjskem se je uta borila komunistična brigada, katero so sestavljali po večini italijanski komunisti in badoljevci. Ko so domobranci v Logatcu zvedeli o tem, so se odpravili na pot, da bi »goste« primerno pozdravili. Toda ti jih niso hoteli počakati, temveč so hitro pobrali svoje stvari in se par ur pred prihodom domobrancev umaknili daleč nazaj v gozdove. — Domobranska četa na Uncu je zajela tri domačine, ki so bili pri komunistih, a so se te_dni vrnili domov. Pripovedovali so, da je postalo življenje pri tolovajih že neznosno, pa so zato pobegnili. Stalno so se morali seliti iz kraja v kraj. Obredli so tudi velik del Gorenjske in ob tej priliki spoznali, da ljudje sedaj že tudi tam nočejo o »gošarjih« že nič več slišati. — Sredi novembra so se domobranci iz Novega mesta, podprti po nemških vojaških enotah, odpravili na iz-vidniški pohod v Belo krajino. Prvi spopad s komunisti je bil pod Ljubnom, kjer je na komunistični strani padel tudi njihov poročnik Kralj. Domobranci so ta večer prenoče vali v Uršnih selih. Komunisti so jih vso noč napadali, da bi jih vrgli nazaj proti Novemu mestu, vendar pa brez uspeha. Zjutraj so se niorali hitro umakniti. Na bojišču so pustili 6 mrtvih, dočim so imeli domobranci le ene qa ranjenega. Naslednji dan so domobranske in nemške kolone prodrle do Semiča, kjer )e bU inočneHK komunistični oddelek Čeprav je imel na razpolago tudi dva ba-doljevska tanka, ni tvegal boja, temveč so se vsi njihovi pripadniki s komandanti in politkomisarji vred spustili v beg, čim so zagledali prihajajočo kolono. Druga kolona domobrancev je istočasno prispela v Pri-bišje in tudi od tam prepodila komuniste. V treh dneh so domobranci našteli na bojiščih 47 padlih komunistov. Na najmanj toliko cenijo število komunistov, ki so mrtvi obležali v grmovju in grapah. Rodbinska kronika iz Gorenfske Laak a. d. Zaier. Novembra meseca so se narodih: Johann Bergant, Althof; Sophie Ju-gowitz, Laak Zaier; Franziska Lotschni-schker, Setnica; Josef Koschuch, Schwarzen-berg,- Franz Ferentschitsch, Laak Zaier; Stanislaus Krainik, Althof; Andreas Hafner, Laak Zaier; Martha Doliner, Godeschitz; Andreas Jenko, Formach; Cacilie Sakotnik, DOrfern; Josef Peternell, Laak Zaier; Alois Kobler, Zauchen; Andreas Alitsch. HI. Geist. — Umrli SO: Franz Doliner, Waltershiigel; Johann Rosmann, Laak Zaier; Franz MUller, Schutna; Franziska Grocher, Weinzerl; Bla-sius Justin, Schwarzenberg; Johann Buch, Burgstal; Roman Smole, Mittergamling; Franz Stanonik, Laak Zaier; Angela Erschen, Mit-terfeichting; Ing. Peter Oman, Safnitz; Johann Jenko, Ermern; Richard Otto Schwehm. Lichtentanne. HSilein. (Gibanje prebivalstva)* Meseca novembra je stanovski urad zabeležil 3 rojstva in 2 smrtna primera. Za svojo domovino je dal svole mlado življenje Franz P e s t o t n i k iz Kanker, občina Hdflein. ffo svetfF Zrn zboliSanje delovnih obratov in delavskih hiš ie izdala slovaška Industrija v zadnjih petih letih nad 500 milijonov Ks. Medtem ko imafo Američani in Angleži največje skrbi glede oskrbe z gumijem, je Japonski po zasedbi Malajskega polotoka in Nizozemske Indije na razpolago toliko gumija, da išče povsod novih možnosti za njegovo uporabo. Najrazličnejše predmete izdelujejo Japonci sedaj Iz gumija. V zadnjem času lo na Javi začeli izdelovati gumija celo ceste in uporabljati v ta namen X selo dobrim uspehom mešanico lesnih odpadkov, katrana m gumiia. T zadnjih dveh letih Ц itevtio porok im ^&ponskem zelo naraslo. Zanimivo p* je, de ti$o{ RM la .iiaiboii$i izboliSevalni predlog Auischn^idefi, wrnmeln. imrn## wi»d«r v sledečih dneh bodo v (bratih iaobeieni plakati, ki pozivMo k tekmovanju. Vzpon, ki ga je zavzelo predlaganje te-boljševanj v obratih dokazuje, da je tvorni človek spoznal važnost te akcije. 2ene so na novo vstopile v obrate, delovne »ile morajo, ne da so imele dolgo časa za pripravljanje, prevzeti druga dela, ki jih nieo navajena, Vn doseči velike uspehe, to te potfeba bližnje bodočnosti. To se lahko doseže v toliko laže, T kolikor bolj enostavno, bitro in bolje se izvedejo delovni postopki. K temu dati ivoj doprinos, ni samo naloga vodečih mož v obratu, ampak vsakega obratnega člana. Dobre misli *o večkrat skrite, in potrebno je, da se prebude. Najboljše predloge bo ,ustrezno pogojem tekmovanja, na- gradila Deutsche Arbeitslront (nemška delovna fronta). Najboljši predlogi upravičujefo do nagrade dr. Frltza Todta ali do »ne si edemih nagrad DAF: 1. glavna nagrada po RM 14.000. 2. do 4. glavne nagrada po KM 6.000, X prvih nagrad po RM 3000, SO drugih nagrad po RM 1000, 100 tretjih nagrad po RM 500, 500 četrtih nagrad po RM 100. Predlogi se morajo poslati do najkasneje 31. decembra 1944. 1. Poslati se morajo na pristojno Kreiswaltung der Deutsche Arbelts-front. Vsi v obratih delujgči v K&rntnu se pozivajo, da se udeležijo tekmovanja in tako dokažejo, da so spoznali zahteve časa. je povprečna starostna doba poročenoev povprečno padla'pri obeh spolih za pet let v primeru s prvim desetletjem po prvi svetovni vojni. Neveste se poročajo pri 22., moški pa pri 27. letih. Svatovščine so zaradi vojne kaj skromne. V Ameriki se vidi malo brk pri moških. Kdor jih ima, se pa postavi ž njimi. Zdai so znanstveniki dognali, da so brke zelo koristne za človeško zdravje. Mnogo majhnih praškov, ki bi sicer prišli v pljuča, se ustavi na brkih, kot smeti na rešetu. V Angliji «o ugotovili, da imajo kamnoseki z brkami manj kamnitega prahu v pljučih, kot oni brez brk. Oni delavci pa, ki nosijo brado in brke, ne dobe v pljuča sploh nobenega prahu. ТогеИ ne zabavljati čez brkel Inozemski delavci, ki delajo v nemški oborožitveni industriji, se morejo odlikovati s bronasto zaslužno kolajno k nemškemu orlovskemu redu. Redoma se odlikujejo le inozemski delavci, ki so bili zaposleni v nemški vojni industriji naqmaej dve leti. O zdravi prehrani na kmetih so začeli predavati posebni predavatelji v nemških mestih in vaseh. Gre za to, da se ženam, ki pripravljajo hrano la svojce, raztolmači najenostavnejši način prehranjevanja. Posebno pri kruhu se še danes mnogo greši. Nekateri žive v veri, da je bel kruh boljši od kruha iz enotne krušne in ržene moke. To nazira-nje je popolnoma zgrešeno. Vršili se bode tudi posebni tečaji, v katerih se bodo gospodinje lahko seznanile g peko kruha na ав^-racionalnejšl način. Inozemski delavci v Nemčiji so lani poslali svojcem v domovino 960 milijonov mark svojih prihrankov. Od leta 1940. dalje so poslali že več ko 2 milijardi mark. Tu pa niso všeta nakazila v vzhodne dežele in Protek-torat (slednji spada v nemški deviznopromet-ni o'kraj.) Po podatkih »Koiarskega Vjesnika« se pridobi na Hrvatskem na leto: 250.000 zajčjih kož, 50.000 lisičjih, 6000 kož divje mačke, 8000 jazbeca, 8000 do 10.000 kun, 7000 podlasic, 12.000-veveric in 1000 kož vider ter manjše količine medvedjih in risjih kož. Ker še »i izdelana hrvatsk* usnjarski^ industrija, se skoraj vse te koče izvozijoT in sicer slee-raaj izključno v Nemčijo. V Švici v St. Moritzu je pred časom јв-bruhnll ogeMj, ki je pokončal ondotnl Grand Hotel. V tem hotelu so se pYed vojno na-stanjevaK evropski vladarji, kadar so se mudili zlasti v zimskih mesecih na ozemlju St. Moritz«. V hotel« je bilo postelj sa ve* *4o gostov. ^AFFfN OaOiM KOHLBNKuiK цедеи KohlMiktoil ■•> Bagiia Лт lUltparioti« тЛткт «t> чЛтЛ mW aatf ■1*4INI am *1п«п дмпммп plon oui. Wir Mtofi gal tie, we* wk whwK doB o»A bMdieidMMr ЖоМжмжто! Ml MM frOhjatw rsickM m«( Md Mf d«r Itat žalostnim ereeni naznn njanio vmem sorodnikom in liri.jikteljera prctutiio veet. da ПН.*. n«d ¥»e l^bljeni »»jetareJSI 4ln in brat ■^гммкјјо, Цмпај 38 let. podlaiMl priaadMim ranam dne "i nov. 1944. ш stavnem obv»-/,i vaWKn na vahodni fronti. Vsi, %l im #a роммМ, уфЛо IcaJ aniu 7. njim i^ubCI In кмси velika ie na&i bi4. Мрогобшпо ga v htag »pomiti fc molitev. Slatlkn dragi mdto in lobk« naj TI bo Wa аатИа! Main, v dteuemi>rH 1044. <)4K mati. bi«t}«. MtTe In oatalo (oroditvo. Sporočamo »ивт žalostno v<"fanirHheecneini-ifunireu deu QroUverteileni znrlick/.iistelleij. Grundeatzlich erhitlt .iede vcraoririimrsbiTochtiKte Person einc Kleinoackunif Saehnrin. SoweU die Verteiler iin Beeitze von Kan-dieet Hind, iet an Stelle von S Kloinoackiineen Saohann eine Kleiiinnckuni: Kandieet aiimziiwbpn. Dicn wirn nnr die Haunlialle vory S Pereonen aufwiirts hetreffen da 3 Pereonen Bueammen nur eine Kleinpacknne Kandieet bekominen кВипеп. KlaKenfurt. den 5. Dewmber Ш4. LandeaernaliruiHtwiMiH Kiknlen. Ubemmltl^lziiteiluiigeB Њ der TO. Z»4eilHu|?speriode. Ih der 70. Zuteilnnireporiode dtirfen meitpnm der KloinTerteilor rmr 4ie Abechnitte 70 der ReichftkMrten fUr Zuckor nnd Marmelade (П—70 beliefert werden. Auf die mit 70 (ftir »0 und 71) bewioh-iieten Žiickerabechnitte efimtlirbf*r Onindkarten 70 narf vorlftuiie keino Wnr#>nahuabe erfolsren. Der Zeitnimkt. bu welcnom /(linme Abimchnitte beliefert werden dilrfen. wird norn recntioititc bekannlgege!)en werden. Weiter« werden in der 70. миеиипкл-neriode inwewamt 125 Gramm K See rerteilt. Die Kafeai^chnitte Nr. 2 eHmtlicher Grmid- und RreNnzunwkarten 70 mind giUtir. Dm- mit keinem Warenanfdrurk vereeh^ne Abecnmtt L der Grundkarte Jgd. fUr .Tnjrendliche von 10-18 Jahren wird m* rtfi Gramm Butter beliefert. KlaifdnfH-rt. den 1. Dezomber 1014. Landeeernahrungxwmt Kjirntea. MALI OGLASI s L L z В o [J O B I Sprejmem kljnčf-vničftrmkeff* таЈвп-ca. - eertrnda Markitiob. Wart 111 pri Krafnburffu.____ iieem poairetnco (gospodlnjako pomočnico) za nekaj nr dnevno. - F. Tncbeh, Janerbnrr, Klralnbnrter- »traBe 51._____■»■509-1 Brlvakeo vajenca In vajenko »prejme takoj Frlaenr Schnlderltioh Jo#. Kralnbanr. AdoU-Hltler-Platc S. 4546-1 ROD M b.k. p.ncgavjk# j л-... \ ш^хг ZO mescev, naprodaj rejcem. • Pbr-holser Andrea« TTniArdorf bei Blr. kendorf (Fodbretje). 46<>I-6 Pi4>dam konja mrednj# So- Tgrefa жа vofailo, ali menjam в* Šre be. - Alois Javomik, Trstenlk 16, no#fa Oallenfels. 4529-6 P)*od»m lepo plemensko kravo, ki bo ▼ kratkem teletUa četrtič, na Is-biro. - Itokar Johann. KnUnbtirg, Seelandstra&e 76. 4R31-R K u I M pje Zuokerabw'hnitte auf eKmtUchen GrUnOkartfn lifi TO. Xutellungm-nerUHle Mnd abgetrennt. entwertet worden. werden b*w.von den Kleln-verteilern nicht beliefert. Der den Verbrauchern zumlehende ZOoker fUr die 71. und 72 Zuteiluiigeperiode wlrd jeweile lur ge^ebenen Zeit durrh Hnen Z-Abfirhnitt aufgerufen. den 4. Demember 1M4. ^ B. Mralnlnirt. SlHttkorni odrwkl пц vseh (епиЛјп h knrtah 70. dodelUvene imilodo Mi bili odrezani in uničeni, vtimniH trgovci na drobno ^ nniejo "ddNjmti »UdkorjH. PotroAnlk«m pt ipndaj»M*l alftdkor гл 7i. in 71 dode-lilvmnn periodo me bo f b pravem ramu oklical p« опгежк11» Ж. dne 4 d#r#mbr* Ш4. _ , ^ ШгшЛЛкгтшЖшшпЛ Ж. KrwAnhmrg, Kupim iVruiiiik (Hobeib .nU). - Po-nudbe na K. B.. Xrainbnrg. 451(N7 M E N A M Dobro ohranjeno motko »nknjo. v«llko»tl 170 cm, minjam i» ***-.k« nlik« čevlje tt. 37 ali M..10V v K. B., Kralnbnrg 4479-1^ L«p otroški športni »o*i*ek *»"•" atun la dobro ohranjeno jnoiKo obleko, event, ga tndl P^ArJ.iš Wariov v *. %ralnburg. 4477-1& R N O Voiu»n»e« go.pod». kt j' V Srainburffu 11» kriiliOtt mtmer-eJli in vA..»r-Str»e. t« M И. Л nMlov T nr.d. "T%L jr Bote, promim. n»J po- "1*Ло «l..t l.tot.m.___4Ш-23 Morklt In C«rM»n varujeta popevke pred ptlOl I" bolezn ml. Suha upo-•4bu ne ikoduje kalem. 4r_tcv po-111иЛа delo. Dobi »e pri: хНегтенг. liiif. 1. Jaiiacha. Kralnburg. 5!)40 Morklt varujp setev pred ptIM. Ilnviio lako enodtaven ▼ uporabi kdt Гегввип. ^uho prativo. iip Sko-iluit! kalfi". Dobi ке pri: lleniif« 1,^ 1. .lan.i, hm. Kriiiiiburg ПП41 Lkroplte «ađno drevje tiolmi proti »Imetemn pedlcn, pntenliarjn, listnim nkem In kkrlatniol s BBLIirON-wmr - Dobi M prit »ЖВВШИ«. Ing. J. fanseha, Kratabnrg. VERMISCHTES Wenn n*ch eiftem Angzifi ditH Licht in unsereii HeLumen nicht brennt: Was tun? ZunUchst feststellen, ob auch andere Wohnungen oder Nach-barh^uaer ohne Licht Bind. Pann kann der I^ie nicht« roachen. Sind eg nur die elgeiien Riiume, zunftchst prUfen, ob bel den Sicherungen dwi kieine farbige SicherungspliUteh^n herausgefallen oder gelo<>kert iA. Die (heute kostbare) Reaerve-Slche-rung erflt eiiiachrauben. weiin der Schaden erkannt und die Ursache der Stromunterbrechung behoben let — ilae rftt Doppolwendelin, der Ratgeber fUr Licht und Lampnn aus dem Hause OSRAM, 7250 TUglich koinmen die Beechwerdcn, dali Braiise-Ffdern eelten werden. Dnira pflcee »ie und half eie reln, die RuBtIcu und Cito-tein. SniTiM .V- Co., iBerlohn. T-IIB Bel шЈМШлтт nnd reohti»ltl**r Am-wendnnff von • BieitKrepuU-AMthmu-Pulver« Icann der Asltimatlker aui-n tieute nocli seinen drinKrndijten e-durf in der Apulhek« «Y,'^fiihlgkelt Nicli d.nilt »eine ®!: »iolicni. - Breitkmitz K. Ct ■ Berlin. irnwilebiir aber ausRchluBKebenU Ist aie Idee der Jungcii Nationeu Im heutlgeii SchlclcBalHkumpf. Wnwag. bar slnd die Spuren an Hormoneii, Knzynien oder Vltaminen, die den Krfolg eines Arzneimlttels entechei-den k tinmen. - Laiigrjfthrige Erfah-rungen Btehen uni zur Erkennung dieser hochwlrkunmen KrKtte zur VerfUgung. - Dr. MUdkiia & Co., Arznelmlttel aum Frigchpdunzen auf deutgchem Bcrtlen Rewonnen 7104 Nachta wacht die WachrnHnnsc-hart de* >SUdoatdevit.4<-hen Warhdien-»teat KlaKenfurt. KelrtmaracliHll-Conrad-Platz 9. Rut 10-30, Uher Ihr Haus, tieRchHft LsKer u«w. und K'hUt&t 81* vor Einhruch. Feuei'-. Оал- unrt .lonmllgen Sclidrten. Al«n Schaden verhutrn und da« blllin« RewachunKK-Alionnemeiit bemtellen! __7Ш Oben пеШ, anten lohwanl Weichc llnuffriiu hat »li'h nicht »ihi i Uber (lie meiBl ungiel( hmUBIge Bemi hmul -zunK Jener HundtUcher geHrgert, dl* neben dem llandwafrhbix ken hiingen? Ohen nooh faHt imuber, unlrn urg henc'hnmtztl Wan kann iMan tun ilif"ie Wii^^rhe- unil WttschTnittelvprKeu'lunK'.' Srhr t'ln-fiii'h: (la* Handtudi zum (lebPHUch mteta vom llaken nehmen! Deiikc alM; kUnltlg iiui'h нп aolche Kleinig-kmltenl dk Relfcnkart* dmnkt м MM Wa* baokt пиш haute T - L Zalta Fniohtomn«! Ц 1 MMc'h, Ж Chen HB4ii)-Soe*enpulver mM Tan le-Geechmack und 8 d kg Xuck«r kalt vermlscheii, im Sotme»fcR««|I mit der Schneerule dick achauinlB x hlaKen. In Gl!uwhU%H*lch«n #ln,. tteweofcte PTDchte (RrdbeCrcn.Ajrf^ oder Kirechen) legen. darOber kite und diem* mil etwae MHph, Omr Rum-Aroma lugenetst worde, ke-trilufeln. DarUber JUlU man dl# tlberkUhlte Creme wd iteltt di# SchUseelchen kalt. Tor dem Лп-ricMwi belcct man o ben mit frtlch-ten. — Bltte ausachnetden. eamim>ln! Weitere Нааи-Rezepie folKen! — Nllhrmittelwcrke Kd. Haam. T854 Hioht w#Jile»' nehmen. ale ilie Ge-brauclieanweisunK vorechreibt! 8a. natogen, Formamint. Kalzan fibt «■ heule »war eeltener aber doch in unverminrterter GUt#. ВЦ i^#r PackunK auffcedrurkte Mindestaogij bildet die Grundlage fUr di« Wirk-„amkeit. Wmiifcer nehmen hieBe ipa-ren am falmchen Meek! - BAUER Cie, JOHANN A. WOLFING. Berlin. 7349 »I.ed»nnii»r« (дк «HrVehđen Ма-Кеп- u. Verdautingatropfen) kttnntn niH" beechrilnkt erieugt werden. Selen Sle spurnam; auch eIn klel-»es Quantum hut voile Wlrksam-kelt. In Apotheken erhtlltll<-h, — Krzeugurig: >Schubeit<-Apotheke. Wlen XlI/82, Qieriitei'gM.ise 5. 89911 Vor M Jahren erzeugie der deutech« Chemlker Dr. Frledrlch vcm Heydeo zuin emtenmal In der GMcbicht* elnen Hellatott, synthetlsch« Sail-cylnXurc. induitriell. Heute Kind dl# aynthetlKchen >Heydenc-Anmalmlt-tel dua un«ntb#hrliche RUktxeug d«# Arztea Im Kampt urn die Geaund-prhiiliiiMK rte* deutachan Volke* Erfolgreloh# itimaen- u Rchwahen^ hekHmpfunt Ubernlmmt SrhUdllnga-bekXmpfunRaantatRlt A. Strait, Wlen. П. Tandelmarktfww# Wf 1 Telefon: A <7-0-86, »Ml Waa bUokt man h«U»#V - R, Voboa- Tortei АШ1 3dkg Murifaiiii«. 1 BB-IMfffl H(,nl* (o, MarniMnile), 10 dkg Zu'-ker 'i kg Mehl (In dax eln Kaffeoittffel Haaa-Pulver elnge,4lebt wmdr) und 1 K1 eluen mUrben Teig kneien. diemen In vler Telle arhneldrn luid dar&um am Bleche 4 BlHtter barken. Xwlachen dieae fUlll nmn folgend# Creme: 1 PHck-, hen Иаи* Knramel-ruddlng wlrd til 14 1 Mili'hkuffee auf gmwohnte, Art >пИ Zurk*'r (nat'h GeHrhniHfk) bereliet und elii klellinn SlUrkchen BiitliT flngmrtlhrt Bitte »u»- mhnelden, nammeln; Welter« Ha««-Rezepte fnlgen! — N«irmltt#Hr#^; Kd. Haaa, T»M