CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. Periódico de la Colectividad Yugoeslava Dirección y Administración: GRAL. CESAR DIAZ 1657, U. T. 59 - 3667 - Bs. Aires. --------\- AÑO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 30 DE SEPTIEMBRE (SEPTEMBRA) DE 1938 Núm. (Štev.) 89 NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. Tudi mi zahtevamo samoodločbo! Prejšnji teden je Mussolini prvikrat obiskal naše kraje. Bil je v Trstu, Gorici in v Postojni kjer je v Kačji vasi stopil na jugoslovanska tla. Pozdravili so ga ljubljanski ban in divizij ski general z oddelkom vojaštva. Mussolini je čestital "vrli jugoslovanski vojski" ter takoj odšel nazaj čez mejo. Tekom obiska je tudi povedal, da koče biti za zmerom Prijatelj Jugoslavije. Takšni nameni so dobri, če so res iskreni. Ko smo pa poslušali Mussolinijev govor v Trstu in Gorici, smo imeli vtis, kot da se norčuje iz nas in iz ysega sveta. In ali se mar ni res norčeval? V govoru, ki ga je imel glede Češkoslovaške in njenih manjšin, je dejal med drugim: Za rešitev vprašanja, ki teži nad Evropo v tem trenutku, je na mestu ena sama beseda: Plebiscit! Plebiscit za vse narodnosti, ki ga zahtevajo; za narodnosti, ki so bile s silo priključene k Češkoslovaški ! Prav je povedal Mussolini! Plebiscit naj odloči o usodi vseh narodnosti, ki so bile proti svoji volji priključene k tuji državi; vso povojno dobo so ti odlomki narodov živeli pod tujim gospodarjem in oni sami bodo z ljudskim glasovanjem najlepše odločili, s kom žele še nadalje živeti. Zahteva po plebiscitu pa se seveda ne sme omejiti samo na češkoslovaško! Kakor so tam manjšine, tako so tudi drugod. Tudi na Primorskem, kjer sedaj ukazuje vodja italijanskega fašizma, mož, ki je sedaj postal zagovornik plebiscitov. Če je le količkaj iskrenosti in pra-vicoljubnosti v njegovih besedah, bi korali on prvi dati zgled, kako je treba reševati vprašanja, ki leže nad Evropo — kakor se je sam izrazil. On sam bi moral Jugoslovanom v mejah Italije, pa tudi Nemcem na Južnem Tirolskem ponuditi, da sa-*ni odlcče o svoji usodi. Ustvaril bi tako, kar se Jugoslavije tiče, tudi °no ozračje iskrenosti, brez katerega besede o prijateljstvu, napisane diplomatičnih papirjih in govorjene ob uradnih prilikah, ne morejo nikoli najti poti v dušo in v srce narodov. Ni nam seveda treba razlagati, da Zagovarja Mussolini plebiscite samo • • Češkoslovaški, v tuji hiši! Vendar pa( ko je danes evropsko manjšinsko vprašanje v ospredju in če se Una sprejeti Rooseveltov predlog, ?aj bi se na posebni konferenci re-süa poleg češkoslovaškega tudi dru-Sa vprašanja, ki ovirajo mirno so-^tje med narodi v Evropi, tedaj je éas, da se tudi ves naš narod potegne za pravico samoodločevanja na-Se narodne manjšine v Italiji! Če se l^ajo spori likvidirati na miren na-v korist dobrega in plodnega so-^tja med narodi, tedaj je treba tudi Jugoslovanom na Goriškem, na Trpkem in v Istri priznati pravico, da neovirano sami o sebi odločijo. Jugoslovani, posebno pa še oni, fi smo iz Primorske, moramo zah-jvati, če do takega odločevanja pride, plebiscit tudi za naše brate! Slovenci pod Italijo se že dvajset *et borimo za tiste pravice, ki jih d^nge narodne manjšine nemoteno Uživajo. A namesto da bi nam Ita-*1.la dala le drobec najelementarnej-pravic, to je kulturno in narodno svobodo, je delala z vso silo in z vse-miv sredstvi, da naš narod le še bolj suženjsko podredi ter je svobodno iz-^ševal fašizem nad njim vsakovrst-110 nasilje; nekateri so dobili svinec v hrbet, ker so se drznili potegovati ?evZa svoj narod; mnogi so morali v Je*e in na tisoče jih je vsled raznih Potiskov in šikaniranja odšlo v tuji-Sedaj pa, ko misli tudi diktator «alije, da je za ohranitev miru v Ev-*°Pi potrebno rešiti manjšinsko v-Prašanje, in čeprav se je Mussolini Dramatičen razvoj dogodkov v Evropi ANGLEŠKA PRIZADEVANJA ZA OHRANITEV MIRU — BRIDKE ŽRTVE, NALOŽENE ČEŠKOSLOVAŠKI NISO ZADOVOLJILE HITLERJA — NENADEN PREOKRET V POLOŽAJU, KI JE NOPOVE- DOVAL NEIZOGIBNO VOJNO. Dramatične dneve preživlja Evropa. Dogodki, ki so se odigravali po drugem Chamberlainovem obisku pri Hitlerju, so napovedovali vojno, ki bi bila vrgla v nesrečo velik del Evrope in — zaradi posledic, ki jih vsaka vojna ima — tudi ves svet. V zadnjem hipu, ko je javnost čakala na oznanilo, da je Nemčija odredila splošno mobilizacijo ter je bil položaj tako zelo podoben onemu v prvih dneh avgusta 1914. leta, je nenadoma nastal preokret: Hitler je povabil ministrske predsednike Anglije, Francije in Italije na konferenco v Monakovo! Ljudstva, med katerimi je spomin na svetovno vojno še presvež, da bi se mogla navdušiti za krvavo obračunavanje, so si oddahnila ; oddahnila vsaj za 24 ur. Odvisno pa je od izida monakovske konference, kako se bodo stvari obrnile: ali bo vojna ali bo mir. eVndar pa poglejmo, kako so se ti dramatični dogodki razvijali do današnjega dne, ko pišemo pričujoče poročilo! Posezimo nekoliko nazaj Ne bomo segali preveč nazaj. Spominjamo se vsi prav dobro, kako je priključitev Avstrije k Nemčiji vplivala med nacisti v sudetskih krajih. V imenu nemške manjšine so začeli zahtevati od praške vlade vedno večje koncesije in podprl jih je v teh zahtevath nemški rajh, katerega tisk je začel voditi ostro hujskaško kam-panijo proti Čehom, razširjajoč v svet vesti o pretveznem brezsrčnem zatiranju nemškega življa v češkoslovaški republiki. Položaj je postajal vedno bolj napet in v Londonu, kjer so videli, da se utegnejo dogodki zasukati v tragično smer, so sklenili posredovati. Poslali sO v Prago lorda Runcimana, da bi skušal doseči sporazum med Sudeti in Čehi. V času, ko je Runciman miril in prepričeval na eno in drugo stran, je Nemčija vznemirila svet s pozornost vzbujajočimi vojaškimi pripravami. Vzporedno s temi pripravami so pa rastle tudi zahteve sudetskih nacionalnih socialistov in vsak dan bolj je bilo jasno, da se sporazum med praško vlado in Sudeti, ki so svoja navodila prejemali iz Berlina, ne bo dal doseči, ker se je Hitler odločil za izvedbo nadaljnje točke svojega programa, začrtanega v knjigi "Mein Kampf": odločil za to, da zlepa ali zgrda poveča rajh s priključitvijo češkoslovaških krajin, v katerih žive Nemci. Položaj se je še poslabšal Koncem avgusta se je politični položaj znatno poslabšal, ko je nem-vizij na zaapdno mejo, radi česar je ška vlada poslala nekoliko svojih di-morala Francija ojačiti obmejni o-brambni pas ter sta tudi vica in Belgija poskrbeli za večjo varnost svojih meja. Francozi so se bili odločili, da priskočijo Češkoslovaški na po- omejil samo na Češkoslovaško, kjer imajo manjšine gotovo več svobode kot bi jo imele v državah ki jih reklamirajo zase, zahtevamo plebiscit tudi Jugoslovani pod Italijo, tembolj, ko smo do tega v vsakem oziru upravičeni po onem, kar smo doslej morali pretrpeti. Če pride do take konference, kakor jo je predlagal Roosevelt v svojem drugem apelu, naslovljenem Hit-tlerju, potem bo vsekakor potrebno, da se na taki konferenci čuje tudi naš glas, glas primorskih izseljencev — ali bolje rečeno: pregnancev — v Južni Ameriki. Take priložnosti, da afirmiramo svoje pravice pred vsem svetom, ko se gre za odstranitev spornih vprašanj v Evropi, ne bi smeli nikakor zamuditi. Naš glas se mora tedaj združiti z glasom vseh onih bratov, ki bodo terjali svojo pravico. Naše organizacije, ki zastopajo našo izseljensko skupnost, bi se morale že sedaj porazgovoriti glede tega važnega vprašanja, neglede na morebitna nesoglasja, ki v drugih zadevah utegnejo obstojati med njimi. Angl. min. predsed. Chamberlain moč, če bi jo nemška vojska, zbrana na njenih mejah, napadla, in v prepričanju, da bi pravočasno svarilo u-iegnilo preprečiti nesrečo, so tudi Angleži začeli s precejšnjim naglasom povdarjati, da bodo morali pomagati Francozom, če se prijateljski- republika zaradi napada na Češkoslovaško zaplete v vojno z Nemčijo. V Pragi, kjer so zaradi oklevanja Anglije in Francije morali stalno popuščati, so si tedaj nekoliko oddahnili, prepričani da n^so vej pre puščer.i na milost in nemilost sosedu. Žal pa so čakala t<; naše severne Češkoslov. min. pred. gral. Sirovy slovanske brate še bridka razočarali ta. Hitler je računal, da ima prijatelje tudi v Angliji in Franciji Zadržanje nemške vlade je delalo vtis, kakor da angleških svaril ni slišala oziroma kakor da je prepričana, da se Anglija ne bo vmešala v vojno zaardi Čehov; napram Franciji pa so Nemci mejo dobro utrdili in čete ojačili. Računali so, da rodo francosko vojsko zadržali, če bi začela z ofenzivo, medtem pa bi s Čehi — kakoi so mislili — brž obračunali. Zgledalo je, da je vojna neizogibna V prvi polovici septembra je torej izgledalo, da je nemški vpad v Češkoslovaško neizogiben. In tedaj se je bil Chamberlain odločil za ono svoje senzacionalno potovanje v Beretesgaden, kjer se je sestal s Hitlerjem. Kakor je v sredo sam povedal v doljnji zbornici, je Hitler tako trmasto vztrajal pri svojem načrtu, da napade Češkoslovaško, tudi če bi s tem sprožil svetovno vojno, da ga je angleški ministrski predsednik moral vprašati: čemu ste torej, prijatelj, pristali na to da vas obiščem in da na svoja stara leta prvikrat v svojem življenju zlezem v tako malo konservativno sredstvo, kakršno je letalo? Vojna nevarnost odstranjena, a za kakšno ceno Končno je Hitler pristal, da vpad odgodi, če Anglija sprejme načelo o "samodločbi" Sudetov. Chamberlain ni mogel kar tako na lepem odgovoriti in je zato obljubil, da čez par dni prinese odgovor. Brž po njegovem povratku sta prišla v London tudi ministrski predsednik in zunanji minister Francije in začela so se posvetovanja, katerih zaključek je bil, da mora Češkoslovaška odstopiti rajhu okraje, kjer je več ko polovica Nemcev, drugod naj bi se izvršil plebiscit, nove meje češkoslovaške države pa naj bi bile mednarodno zajamčene. Francija in Anglija sta začeli na vso moč pritiskati na praško vlado, naj te predloge sprejme. Bridke dneve je preživljal češki narod v onih dneh. Ljudstvo je dajalo duška svojemu razočaranju nad zadržanjem "velikih demokracij", v burnih demonstracijah, v katerih je izražalo svojo pripravljenost, da z oi'ozjem v roki in do zadnje kaplji-ce^krvi brani svojo krvavo pridobljeno neodvisnost. London in Pariz pa sta bila sporočila, da prepustita Češkoslovaško svoji usodi, če se an-gleško-francoski načrt ne sprejme. Praška vlajja se je odločila za manjše zlož s krvavečim srcem je tudi češki narod uvidel, da ni drugega izhoda. Hodža je pristal na angleške in francoske zahteve ter se potem u-maknil, novo vlado pa je sestavil general Sirovy, češki narodni junak iz svetovne vojne, v kateri je zgubil desno oko. Pričelo se je barantanje za Češkoslovaško kot svoj čas za Kristusov plašč Chamberlain, prepričan, da je rešil mir, je šel spet v Nemčijo, takrat v Godesberg, sporočit Hitlerju, kaj so v Londonu sklenili. Hitlerju so se pa ponudbe zdele preskromne in močno užaljenemu Chamberlainu je sporočil, da bo svoje zahteve obrazložil v posebni spomenici. Tako je storil. V London sta spet prišla tudi francoska ministra in takoj, potrdila angleško mnenje, da so zahteve nemškega fiihrerja nesprejemljive. Hitler je hotel, da mora Češkoslovaška do 1. oktobra izprazniti sudetske kraje — med katere je vštel tudi take, kjer so Čehi v večini —- da mora umakniti poleg vojaštva in policije tudi vse češke uradnike, pustiti pa da ^iiora vse naprave, železniški park, nepoškodovane utrdbe, ceste, mostove, vsa živila in druge dobrine, ki se tam nahajajo in celo vso živino, vozove itd. — Skratka: vse. V drugih okrajih, kjer je Nemcev manj ko polovica, naj bi se v najkrajšem času vršil plebiscit. To že niso bili predlogi za mirno poravnavo spora, marveč je to bil diktat zmagovalca premaganemu sovražniku. češko ljudstvo je zahtevalo orožje in vlada je odredila mobilizacijo — Mobilizacijo pa so odredile tudi druge države Praška vlada je bila medtem mobilizirala in na Hitlerjeve zahteve je odgovorila, da niso sprejemljive. Francija je poklicala še več rezerv pod orožje, Anglija je mobilizirala vojno letalstvo in brodovje, pod orožje sta začeli klicati tudi Poljska — ki zahteva kraje, kjer žive Poljaki — in pa Madžarska, ki se hoče tudi okoristiti. Samo še nekaj dni in pričelo bo vojno klanje Tako se je vse do srede vedno bolj utrjevalo mnenje, da je vojna neizogibna in je izbruh samo še vprašanje kratkih dni. Hitler je bil zagrozil, da bo v sredo ob 2. popoldne proglasil splošno mobilizacijo, če ne dobi zadovoljivega odgovora iz Prage, in jasno je bilo, da bi nemški mobilizaciji sledila splošna mobilizacija tudi v Franciji, Angliji, Rusiji in drugod. Sestanek štirih — Kaj bodo sklenili? V takšnem ozračju se je sestal angleški parlament, da posluša poročilo ministrskega predsednika. Med govorom, v katerem je bil Chamberlain povedal, da jo kot zadnji poskus brzojavil Hitlerju, naj bi se vršila še ena konferenca, preden bo prekasno, ter da je tudi Mussolinija pozval, naj vpliva na Hitlerja, je v zbornico prišlo Hitlerjevevo povabilo na konferenco v Monakovo, kjer se bodo sestali v četrtek, Chamberlain, Daladier, Hitler in Mussolini. Lahko si mislimo, kakšno senzacijo je vzbudilo. Sklenili bodo mir ali vojno, brez Slovanov! Nov poskus za preprečitev vojne, ki bi bil mnogo bolj razveselil, ko bi nam občutkov ne kalilo bridko dejstvo, da se bo na tej konferenci odločala usoda češkega naroda, a da se ob tako odločilni uri ne bo slišal niti en sam slovanski glas. Smrt! — to je simbol blaz ne evropske politike. V Madridu je umrl znani komponist Emilio Acevedo, ki je ustvaril veliko gledaliških del katera so posebno v Argentini in Kubi imela velik uspeh. Fausto Vandelli, general italijanske fašistične milice, je v Španiji umrl. V Budimpešti so se pred kratkim dogodile velike nacional-socialistične demonstracije, ki so imele že nekak prevratni značaj. Vodja tega. gibanja je bil Szalasy. Morala je nastopiti policija ter je aretirala okrog 700 teh demonstrantov. Nekateri so že prišli pred sodišče; tudi sam voditelj nacional-socialistov Szalasy, ki je bil obsojen na 3 leta prisilnega dela. 1 Argentinske vesti f NOVI PRISELJENCI | V ponedeljek je priplula v tukajšnje pristanišče italijanska motorna prekooceanska ladja "Oceania". Pripeljala je okrog 900 potnikov, od katerih je čez 600 Avstrijcev, večinoma Židov, ki so se umaknili Hitlerjevemu režimu. To je zadnji večji kontingent priseljencev, ker s 1. ok-tobrem že stopi v veljavo določba, po kateri je priseljevanje v Argentino močno omejeno. NOTRANJE VOLITVE V RADIKALNI STRANKI V nedeljo so se vršile v Buenos Airesu notranje volitve radikalne stranke. Za volitve je bilo malo zanimanja. Zmagala je lista z dr. Marcelom T. Alvearjem na čelu. Opozicija je bila malo aktivna ter je radi tega imela večinska lista lahko zmago. di simpatij do enih ali drugih, je dala tukajšnja policijska oblast zastra-žiti nemško in italijansko poslaništvo s policijsko konjeniško četo, češkoslovaško pa s pehoto. PRORAČUN ZA LETO 1939 Finančni minister dr. Groppo je v ponedeljek posetil državnega predsednika dr. Ortiza ter sta razpravljala o proračunu za leto 1939, ki ima biti predložen kongresu. V torek so se sestali v isti namen tudi drugi šefi posameznih ministrstev. PROTI UPORABI SAHARINA V ponedeljek je imela od izvršne oblasti imenovana komisija za pobijanje porebe saharina svojo sejo. Komisija je ugotovila, da se kljub zakonu 4165, ki prepoveduje vporab-ljanje saharina namesto sladkorja, deva v gotova jedila ta kemični izdelek. Na prihodnji seji, ki bo naj-brže prihodnji teden, bo ta komisija izdelala načrt, kako bi se preprečilo vporabljanje tega izdelka. URUGUAYSKI MINISTER V BUENOS AIRESU Dr. Alberto Guani, uruguayski zunanji miinster, ki je prispel v Buenos Aires na posebno povabilo argentinske vlade, je bil nadvse sijajno sprejet. Njemu na čast so argentinske oblasti in udruženja prirejale razne slavnosti. V torek ponoči se je minister Guani zopet odpeljal proti Montevideu. ARGENTINA SOLIDARNA S ČEŠKOSLOVAŠKO Vse argentinsko javno mnenje je na strani bratskega češkoslovaškega naroda. Dne 22. t. in. je po3etila delegacija argentinskih sveučiliščni-kov. kov predstavnika češkoslovaške republike, gosp. dr. Kaderabeka, ter mu v imenu tukajšnjih visokošolcev izročila spomenico, v kateri se češkoslovaškemu narodu izraža solidarnost. Gosp. Kaderabek se je delegaciji za njene izraze simpatije prisrčno zahvalil Spomnila so se Čehoslo-vakov tudi argentinske žene: Argentinska zveza za splošni mir zbira v znale simpatije podpise, kateri be- ¡ do potom predani predstavniku Češkoslovaške. V občinskem svetu pa je■ bil stavljen nujen predlog, da se brzojavno sporoči praškemu županu solidarnost buenosaireškega občinske-1 ga sveta. Neprestano prihajajo na¡ češkoslovaško poslaništvo deputacije in solidarna pisma, zakatere izraze simpatije se je gosp. Františe^ Kaderabek javno zahvalil potom časopisja. V ZNAMENJU EVROPSKEGA ZAPLETU AJA Z ozirom na dogodke v Evropi, ki bi znali najti odmev tudi tukaj, ra- STARA PESEM O IZŽREBANI SREČKI Kolikokrat smo že pisali, kako so zviti tički izvabili iz tega ali onega lahkomiselnega človeka lepe denar-ee, ko so mu ponudili ali prodali srečko, lu je bila "izžrebana". V vseh slučajih je bila samo prevara. Tako se je zopet zgodilo Ernestu Thierne-mannu, staremu 39 let. Ta je mirno sedel na klopici v parku Lavalle, ko se mu pridružita dva "prijatelja". Beseda je dala besedo in tako sta lju-beznjiva prijatelja ponudila v prodajo tudi srečko, ki je bila zadnji teden izžrebana. Lahkomiselni Tliicr-nemann jo je kupil in dal za njo 1700 pesov. Ko sta imela denar v rokah sta mu želela obilo sreče in izginila. Ves srečen, da bo bogat, jo je mahnil proti Kongresnemu trgu, da dvigne denar. aKkšno je bilo njegovo razočaranje, ko so mu povedali, ni srečka počenega groša vredna, si lahko mislimo. Opeharjenec je nato šel javit stvar policiji, ki sedaj skuša izslediti premetena ptička. DVE SMRTNI NESREČI MED NAŠIMI Mijo Dragičevič, star 37 let in doma iz Propatnice v Jugoslaviji, se je peljal v tramvaju z dela domov. Na ulici Belgrano, na Avellanedi, je izstopil ter ni opazil, da vozi zadaj ka-mijon. Dragičeviča je kamion podrl ter mu zadal težke poškodbe, katerim je pozneje v bolnišnici podlegel. Druga smrtna nesreča se je dogodila pri gradnji podzemeljske železnice, katere žrtev je postal Ante Čiž metija, tudi jugoslovanski državljan in doma iz Hetina. Delal je pod zemljo, ko se je nenadoma nanj vsula plast in ga tako poškodovala, da je kmalu nato izdihnil. Oba, zapuščata v Jugoslaviji ženo in otroka. Naj jima je lahka argentinska zemlja! SEJA MEDDRUŠTVENEGA ODBORA ZA PROSLAVO ZEDINJENJA V soboto 24. t. m. se jo vršila seja meddruštvenega odbora za proslavo Zedinjenja in 20-letnice obstoja naše narodne države Jugoslavije. Seje so se udeležili delegati 10 društev, druga društva so se opravičila ter izjavila, da se strinjajo s sklepi, ki jih VARNOST VEČ VARNOSTI POPOLNA VARNOST potrebujete Vi sedaj, bolj kakor nikoli, xa Vaše prihranke v HRANILNICI z dobrimi obrestmi. Največjo varnost Vam nudi Vaš stari prijatelj SLOVENSKI ODDELEK Banco Holandés Unido PODRUŽNICA BUENOS AIRES CENTRALA: FILIALKA: Bmé. MITRE 234 CORRIENTES 1900 U. T. 33-7013 Buenos Aires bo odbor odobril. Po prečitanju zapisnika in došlih dopisov je prišel takoj na dnevni red razgovor o razdelitvi eventualnega dobička. Po kratki debati je bilo sklenjeno, da se ves dobiček te prireditve vpora-bi za zgradbo "Jugoslovanskega doma" na Dock Sudu, dočim se čisti dobiček druge take skupne prireditve vporabi pa za zgradbo "Slovenskega doma" na Paternalu. Tretji krat pa bo dobiček šel za dom v Villi Devoto. Na seji se je tudi sklenilo da se pozneje skupno organizira eno veliko prireditev v korist jugoslovanskih šol. Končno so bili izbrani nekateri pododbori, ki bodo imeli v rokah posamezne priprave za to največjo prireditev v Buenos Airesu. Seji je predsedoval starosta Sokola Dock Sud-Boca — podpredsednik meddruštvenega odbora Jožo Šarlija. Prihodnja seja bo 8. oktobra ob 9. uri zvečer v "Jugoslovanskem klubu", ulica Lima ,411. Trezne besede ministra Negrina JUGOSLOVANSKA RADIO-URA V nedeljo 2. oktobra od 10. do 11. ure dopoldne bo na jugoslovenski radio-uri nastopil zbor društva "Slovenski Dom". RADIO PRENOS IZ JUGOSLAVIJE V petek 30. t. m. bo kratkovalovni radio-prenos iz Jugoslavije. In sicer od 7.45 do 9.15 ure zvečer. CERKVENI VESTNIK 2. okt. Maša v Saavedri za Marijo Strlé. Molitve na Paternalu. 9. okt. Maša na Avellanedi za Marijo Gomboc. Molitve na Paternalu. Marija Gomboc je umrla v Prek-murju. Na Avellanedi je več njenih sorodnikov. Marija Strle je umrla v Kozaršču pri Starem trgu na Notranjskem. Tudi njeni otoeei tukaj žalujejo za njo- Preteklo nedeljo v cerkvi de Santísimo Sacramento nam je dež nekoliko skvaril praznik. Vdeležba je bila skromna. Pevci so pa le vsi junaško prišli in so nam avežanedci prav lepo zapeli. Od 9 do 12 okt. se vrši velik evha-ristični kongres... Stotisoči vernikov bodo prihiteli da skupno poča-ste Jezusa v sv. Rešnjem Telesu. Tudi mi se bomo pridružili, da izpričamo svojo vero v Jezusa Kristusa in da si pridobimo s tem pravico, da nas bo tudi on spoznal za svoje ob uri sodbe. Naše slovesnosti se bodo vršile v temle redu: 9. okt. sv. maša na Avellanedi ob 10 uri. Popoldansko zborovanje z molitvijo na Paternalu ob 4. uri. Hladnik Janez. Vprašanje Češkoslovaške je skoro popolnoma potisnilo v ozadje zanimanje za državljansko vojsko na Španskem. Prejšnji teden pa je imel ministrski predsednik Juan Negrin govor, v katerem je dejal približno tole: Borimo se za neodvisnost Španije. Če bi ne bilo tako, bi ne hoteli, da se nadaljuje vojna.niti samo še za trenutek in se prelije ena sama kaplja krvi. Nočemo še povečavati narodovega gorja, a je v nevarnosti eksistenca in neodvisnost Španije in zato ni nobena žrtev prevelika. Dokler bo ena sama ped zemlje pod tujo oblastjo in dokler bo on sam Španec živel, se bomo borili do zmage. Kar se je bilo začelo kot državljanska vojna, se je hitro sprevrglo v vpad tujih velesil v našo zemljo. Mislite, da imajo Nemci in Italijani, ki morijo naše žene in otroke brez usmiljenja, kako korist od vojne? Mislite, da imajo simpatijo do našega naroda? Izrabili so priliko, a so se všteli. Hočejo postati gospodarji in izkoriščevalci našo zemlje in našega naroda. Želijo napraviti iz naše domovine s> bi f )0! tíjpno koioi.ijo. V Španiji se ne odigrava samo boj za našo svobodo, marveč za svobodo in demokracijo vsega sveta. Imamo dovolj vzrokov, da verujemo v končno zmago. Kadar vlada prosi svoj narod, naj vztraja za vsako ceno, in se ta stoodstotno odzove pozivu, se ne more govoriti o kaki posebni ideologiji, marveč o samozavesti vsega naroda. Borimo se za absolutno neodvisnost Španije brez kompromisov, za skupne narodove koristi... Naša zmaga pomeni izgon vpadnikov ter pomeni, da bo vsak delavec od svojega truda tudi pošteno živel na svoji lastni zemlji, pomeni politično in gospodarsko življenje, vodjeno in izkoriščano od Špancev samih in za njih same. Ne bomo odstopili vpaunikom :¡a-šega gospodarstva, naše zemlje, pristanišč in niti ne naših kolonij. Borimo še za demokratično republiko, kajti monarhija je izgubila vsako skupnost z interesi naroda. Kakor hitro bo vojne konec, naj narod izbere politično uredbo, kakor se mu zdi najprikladnejša. Ne bomo dovolili, da bi se cerkev mešala v državne stvari, a po drugi strani bomo dali vso svobodo cerkvi. To moramo napraviti že zaradi naših načel. Imamo veliko število katoličanov, ki se borijo v naših vrstah. Pa četudi bi bil en sam katoličan med nami ali pa bi ne bilp nobenega, država ne bo zavirala katoliške ideje. V vseh verah je nekaj zelo vzvišenega, in če bi ne bilo v našem narodu globoke verske korenike, bi težko našli moči za današnjo borbo. Borimo se za to, da bo sad truda vžival oni, ki dela. Borimo se proti Pozor Za načrte, betonske preračune in Firmo, obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4351 Villa Devoto U. T. 50 - 0277 zmamsma. FOTOGRAFIJA "LA MODERNA" $ Edina in najbolj poznana * fotografija v slovenski koloniji Sporočam slovenski naselbini, da bom ob priliki 25 letnice moje fotografske obrti, vse preuredil ter razstavil moje delo, kjer se bo lahko vsak prepričal o mojih neprekosljivih izdelkih. VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU § Ne pozabite FOTO "LA MODERNA" S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires i'. >««< M»: í«e< i t Veliki zavod "RAMOS MEJIA" Venereas ANALIZE orina brezplačno. Analize krvi. Popolno modorno zdravljenje. SIPILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronini izpahi, mozoljéki. Izpadanje lan. TTltravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez opora-cije in boležin. SPOLNA 8IBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicnrelliju. MVCNE BOLEZNI: Nevrastonija, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJTJOA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, razširjeni, kisline, težka prebava, bruanjo, rane. OREVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka. OBLO, NOS, UftESA, vnetje, polipi: brez operacije ln bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE * 30.— PLAČEVANJE PO 9 6.— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi napravami ln i Izvrstnimi SPEOIJALISTI ,1e edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko ln me-OD 0—12 OB NEDELJAH OD 8—12 sečno plačevanje. Rivadavia 3070 PLAZA ONCE posameznikom, lu>sramotno izkoriščajo celoto in ki se navadno proglašajo tudi na državne voditelje. Ivdor hoče obagateti, sme to storiti s svojo lastno močjo in ne z izkoriščanjem drugih. Borimo se za mednarodno pravo in se zato ne bojimo nobene žrtve. Čeprav smo sedaj v vojni trdi z našimi nasprotniki, bomo po vojni takoj vse pozabili, če bodo napravili svojo dolžnost, ter si bomo skupno prizadevali zgraditi novo in srečnejšo Španijo. So nekateri, ki mislijo, da se po tej krvavi vojni lahko zgodi, da se bomo delili Španci v zmagovavce i" premagance. Ne! Vsi bomo eno! Prokleta naj bo vsaka vlada, ki bi po zaključku vojne ne znala ustvariti sožitja med ljudstvom ter iskati tovarištva med vsemi državljani. Žalostna bi bila taka zmaga, ki bi po tolikoh žrtvah ne znala ustvariti mnenja, da je sovraštvo daleč od nas in da je vsem odpuščeno. Če bi se ne zgodilo tako, tedaj je konec Španije. Bojevniki, ki se nahajajo na fronti, morajo nadaljevati z vojno neizprosno, z vso odločnostjo. Nobena žrtev ni prevelika. Borimo se — z;|" pomnite,si moje besede — ker Španija pripada Špancem. In bomo zmagali. Tako je povedal ministrski predsednik barcelonske vlade ter se nam zdi, da je pošteno povedal in da bodo morda sedaj Španci, ko so se Italijani in Nemci drugod zapletli v spore, kmalu dosegli zmago. KOLIKO ČASA ŠE , Če bi bile demokratične države za časa abesinske vojske dovolj energične tudi v dejanju ne samo v besedah, bi ne bilo pretočeno toliko nedolžne krvi v Španiji in bi ne bilo sedaj Češkoslovaškega vprašanja' ki grozi zanetiti požar v eeli Evropi. Neverjetno se zdi, kako moreta dva fanatika, kot sta Hitler in Mussolini, ustrahavati ^és 'svet. Nekateri trdijo, da i-mata v takozvanih demokratičnih državah zelo trdno zaslom-bo in da je tisto o demokracijah samo besedičenje. Ta čas, ko to pišemo, se raz-govarjajo Hitler, Mussolini, Da-ladier in Chamberlain v Mona-kovem, kamor jih je povabil prvi. Radovedni smo kaj bodo skuhali! Nu, preveč naj se nikar ne igrajo z ljudsko potrpežljivostjo, kajti tudi tega bo enkrat konec... V tovarni kemičnih izdelkov Ru^-gers v Moravski Ostrovici je nastala eksplozija, ki je povzročila smrt 2 delavcev, šest pa jih je bilo težko ranjenih. Polkovnik Lister, poveljnik internacionalne brigade v Španiji je ^ odlikovan z visokim redom za zasluge, ki si jih je pridobil pri vojnih operacijah ob reki Ebro. Zraven tega bo dobival tudi 1000 peset letn« doklade skozi pet let. 14 oseb je bilo mrtvih in čez 200 ranjenih v Tokiju, pri letalski ne-sreči, ko sta dva civilna letala trčila v zraku ter padla na tla. Eden od njiju je padel na dvorišče nek® tovarne, kjer se je nato dogodi}8 eksplozija, ki je užgala tovarno 111 več drugih poslopij. Drugi pa je Pf" del na neko hišo v bližini, ki jo deloma zrušil, a so se stanovalci Prft" vočasno rešili. RESTAURANT RECREO "EL CAÑON" Izvrstna domača hrana, prvovrstno pivo in vino. — Prostori z vrtom,- pripravni 2a svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna. Se priporoča lastnik | PETER BASSANESE i JUAN B. ALBERDI y Oral-PAZ — Buenos Aires «K»** r :•:♦>. m »«>:♦> : m •»> •:♦> «>:«s >:♦> .<♦>.. ra» !♦>; •:♦> -i«- <♦> >:♦>. <♦> >s»>. gnK :•:♦>: ymc •»> '<♦>• m »ugasniaKipKreses Vesti iz organizacij I I sonoaK. PRIREDITEV SLOVENSKEGA DOMA Veliko je bilo povpraševanje, kdaj bo spet kaka nova velika prireditev. To se bo po dolgem odmoru zgodilo v nedeljo dne 9 oktobra v Armenski dvorani v ul. Acevedo 1353. Kot vidite na drugem mestu vzpo-red bo lep. Nastopil bo pevski zbor, kakršnega še niste videli v Bs. Airesu. In tudi dramatični odsek bo skrbno pripravljen. Pridite torej vsi rojaki in rojakinje na to veliko prireditev, ter pripeljite s seboj tudi vse svoje prijatelje in prijateljice ter znance in znanke. Ker vlada za to prireditev veliko zanimanje v naši naselbini, pričakujemo velik odziv. in Roza N. Ženin je doma iz Podgra-da v Istri in nevesta pa iz Vrem. Svatba se je vršila v znani restavraciji pri Živcu. Čestitamo! DOMAČA ZABAVA Preteklo nedeljo se je vršila v Slovenskem domu domača zabav, ki je bila dobro obiskana ter so kot ponavadi bili vsi zadovoljni. VELIKA ZAMERA Ko pretekli petek iz razlogov, ki smo jih navedli, nismo izšli, je bila povsod velika zamera in povpraševanje od vseh strani. To znači, da je list zelo priljubljen in da ga težko vsak pogreša, če ga ne dobi vsak teden. Tudi mi smo tega mnenja, da je treba list izdati vsak teden, a če vsi naročniki ne napravijo svoje dolžnosti, nam pri najboljši volji tega ni mogoče. V začetku leta smo napravili kampanjo za nove naročnike. Doslej jih je plačalo naročnino 110 novih naročnikov, nekako toliko pa jih je prijavljenih, ki še niso plačali naročnine. V prili. štev. bomo objavili nadaljne nove naročnike. Nam pa je potrebno najmanj tisoč novih naročnikov, če hočemo, da bo list res zamogel ustreči vsem velikim potrebam naše naselbine in da ne bomo odvisni od tujih bančnih zavodov in drugih reklam, čez katere se naročniki vedno hudujejo, a tega ne pomislijo, kje bo uprava vzela sredstva za kritje velikih tiskarnih in upravnih stroškov. Če bi nam vsak naročnik pridobil le enega naročnika, bi imeli mnogo več kot tisoč novih naročnikov in problem bi bil rešen. A še je čas, do novega leta, da nam pridobite tisoč novih naročnikov in kdor bo izžreban, bo dobil obljubljeno nagrado. Naročniki in naročnice! Storite še danes obljubo, da boste napravili vse kar je v vaši moči. Gotovo pozna vsak več kot enegat ki ni še naročen na list. Pošljite nam takoj naslov, da mu pošljemo list najprej na ogled, če bi naročniki in naročnice le malo dobre volje imeli, pa imamo Prej kot v enem mesecu tisoč novih naročnikov. Eden izmed ¡#as bi bil deležen obljubljene nagrade in list bi imel trdno podlago. Na delo torej in pošljite nam še danes novega naročnika! üpraya. HIMEN Preteklo sobolo, dne 24. septembra, sta se poročila J'o¡vp(;B«Wít¡jHn<'ic POMOČ ROJAKU Na domači zabavi Slovenskega doma se je za bolnega rojaka Ivana Kralj nabralo okrog petnajst pesov. Dasi smo bili javili, da se s klobukom ne bo nič več nabiralo v Slovenskem domu, smo to pot spet napravili izjemo. Navadno pridejo pomoči prositi taki, ki se niso nikoli brigali za nobeno slovenskih ustanov. Vendar, ko so pomoči potrebni se le do Slovencev in slovenskih društev obrnejo, ki jim tudi kolikor morejo pomagajo, dasi niso dolžni, kajti kamor so zahajali ko so bili zdravi, naj gredo prosit pomoči še potem v potrebi. Mnogi se obrnejo ali pa jih drugi napotijo na Slovenski list, češ tam vam bodo pomagali, saj so že mnogim. Res smo pomagali mnogim, tudi takim, ki niso bili vredni naše pomoči, a tudi tega more biti enkrat konec, kajti kdor ne čuti potrebe biti naročnik našega lista tudi obratno od nas ni treba pričakovati kakršnih uslug. To je nič več in nič manj kot lojalno in tovariško. Naročniki pa in člani naših društev, obrnite se do nas za kakršnokoli priporočilo ter v drugi potrebi, ki vam bomo šli kolikor je v naši moči na roko. OBJAVE POSLANIŠTVA Charcas 1705 — Bs. Aires Kr. jugosl. poslaništvo poziva, da se v njegovem uradu zglase naslednji izseljenci: Todorovič Gjorgje, ki se je 1912 leta nahajal v Brazilu. Drugi podatki niso znani. Konjovič Mato iz Soknovca. Doselil se je v Argentino 1931 leta. Zadnjikrat se je javil 1932 leta iz Buenos Air esa. Vojkovič Jakov iz Duge Resa. Leta 1936 se je javil iz Buenos Airesa. Thierry Dražan, javil se je 1931 leta iz Bs. Airesa. Erceg Stipan, ki je še pred 2 leti živel na Dock Sudu in se sedaj nahaja nekje v notranjosti. Petar Elpeza iz Tihaljine, ki je prispel v to deželo 1905 leta. Zadnjikrat se je zglasil 1. 1914 leta. Vicko Matušič iz Silbe. Prišel je v Argentino 1908 leta. Zadnjikrat se je javil 1930 iz Buenos Airesa. ..Slavko Vrgovic iz Vršca. Priselil v Argentino 1927 leta. Pred 4 leti je delal v tukajšnji ladjedelnici. KNJIŽNICA "SLOVENSKEGA DOMA" 751. Naša leta. (Milan Pugelj) 752. Orači (Angel Cerkvenik) 753. Preužitkarji (K. V. Rais) 754. Mrtvo mesto (G. Rodenbach) 755. Sodnikovi (Josip Stritar) 756. Za d°mačim ognjiščem (P. Terčelj) 757. Sigmondovo maščevanje (Iv. Lah.) 758. Sanguis Martyrum (I. Lah) 759. Quo Vadiš? I (Henrik Sienkie-wicz) 750. Quo Vadiš? II (Henrik Sien-kie^icz) 761. Quo Vadiš? H (Henrik Sien-kiewicz) 762. Gospodična Irma (Fr Bevk) 763. Preužitkarji (K. V. Rais) 764. Zmote in konec g. Pavle (Iv. Zoreč) 765. Kako sem se jaz likal (Jož. V.) 766. Bedakova izpoved (Avgust Strindberg) 767. HadžiAhil (Iv. Mincov Vazov) 768. Izbrani spisi III (J. Mencinger) 769. Izbrani spisi III (Jan. Mencinger) 770. Delavci (Slavko Savinšek) Gabric Jüla roj. Katušic. Leta 1924 se je zglasila iz Brazila. Gis Jovan iz Apatina. Lansko leto se je javil iz Formose. Hirš Dizider in Hirt Josip, ki .se menda nahajata v Brazilu. Rajnprecht Franjo iz Rume.. Leta 1925 je delal v frigorifiku Swift v La Plati. Tomšič Anton. V Argentini je že 25 let ter menda stanuje v ulici Za-mudio v Buenos Airesu. Če pa kdo od rojakov ve za naslov od katerega gori imenovanih, je naprošen, da ga javi poslaništvu. V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo sd 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD Obiščite KROJAČ N i C O LEOPOLD ČSAJ ZA POMLAD "am nudim najmo- ¡ft, ,r ¡UJf' dernejfeega blaga iz v; >!>. angleških tovarn. Cene nizke, zato obiščite me in se boste prepričali. < HK/.g«Aa >K QARMU&DIA 4 9 4 7 La Paternal — PW08 Ai*'es Rojaki Predno si naročite obleko OBIŠČITE KROJAČNICO Cirila Podgornik ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih. CENE ZMERNE TI tfO GASTA 5231 Villa Devoto DOBREGA VINA Franc Kurinčič — Ne pozabi GARAY 3910 — telefon 61-5384 BUENOS AIRES "SLOVENSKI DOM PROSVETNO, GOSPODARSKO IN PODPORNO DRUŠTVO Gral. Cesar Diaz 1657 Buenos Aires •»•.»•.■•m». ? Naznanjam da sem otvoril GOSTILNO . "LA ESTRELLA" kjer boste v. vseh ozirih dobro prtsfreženi z dobro domačo hrano ih dobrim vinom. Cene zmerne. Tq(\ Priporoča se ceiij. rojakom . IVAN OAŠPARIŠIČ Av. Alcorta 2363 , Bs. Aires j ZOBOZDRAVNIKA DRA. SAMOILOVIČ de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 TJ. T. 59 - 1723 ' ■>rt'j i T f ■ . r «.. . . ........................ " IZKUŠENA BABICA Filomena Benpš de Bilek diplomiran» n» univerzi v Pragi in , v Buenos Airesu. Zdravi vse Ženske x J)6]eznl.; Sprejema tudi nogoče v popolno oskrbo. Ordinira od 9 uro zjutraj do 20 uro zveíer. LIMA 1217, I nadstr. TJ. T. S3, Buen Orden 3389 BUenos Airea VABI — NA — Veliko prireditev KI SE BO VRŠILA V PROSLAVO 9 OBLETNICE OBSTOJA DRUŠTVA 1929 - 1938 V NEDELJO 9 OKTOBRA V ARMENSKI DVORANI V ulici ACEVEDO 1353 tri kvadre od križišča Canning-Rivera Začetek točno ob 16 uri Spored: 1. Skok: "BORI" (Moški zbor) 2. F. Venturini: "KAM" (Moški zbor) 3. V. Vodopivec: "NOČ NA ADRIJI" (Mešan zbor) 4. Drama v treh dejanjih: "VELEJA" Spisal Anton Novačan PO KONČANEM SPOREDU BOGAT SREČOLOV, PLES IN PROSTA ZABAVA SVIRA SLOVENSKI ORKESTER Vse Slovence iz mesta in okolice vabimo, da se te prireditve udeleže v obilnem številu Odbor Kje je dvorana? o •> O V PRAKTIČNE ZVEZE IZ VSEH DELOV MESTA DO DVORANE: Tramvajska zveza po Riveri. — 87 Chacarita-Tetiro, 94 Chacaf rita-Plaza Mayo, 95 Chacarita-Chacabuco y Moreno, 96, 97, 87. ; Omnibusi po Riveri. — Buenos Aires Villa Pueyrredón-Pl. Mayo, 4 Ciudad de Buenos Aires V. Pueyrredón-Chacarita P. Mayo. General eBlgrano Chacarita-Constitución. 87 ki vozi Retiro-Lope d£ ¡¡ Veg'a-Palomur. Colectivos po Riveri. — 13 V. Pueyrredón-Aduana, 15 V. Puey- rredóh Chac'arita-P. Mayo. r Tramvajska «veza po Canning. — 89 Flores-P. Italia, 87 Chacf . rita-retiro. Omnibusi po Riveri. MresVifta Púeyri-edón-Pl M¿- yo} 4 Chieagjo-PJ. Italia-Rehiro, J|de Octubre, Puente Alsina-Pl. Iti-■ 1 j.-,'. .Unión Coireivial. FloiosdV Italia, 8«): jloiuluras-CábaJUto-FI^ res-Pl. Italia-Retiro. Colectivos po Canning. — 23 Lacara-Retiro. /> j ¡w .p, • <•'•• ¡í íTIM L / Slovenci doma in po svetu Zveza narodov in manjšine V dneh od 5. do 10. julija tega le ta se je vršila XXII. glavna skupščina Mednarodne zveze društve za Ligo narodov v Kjobenhavnu. Poleg raznih nujnih resolucij, ki poživljajo včlanjena društva, da po vladah svojih držav skušajo doseči čimprej mirno rešitev spora v Vzhodni Aziji, v Španiji in Češkoslovaški ter problema Židov in beguncev, je bila sprejeta tudi obsežna resolucija o narodnih manjšinah, ki se bo predložila prihodnjemu zasedanju Društva narodov, ki se je pričelo 12. septembra t. 1. Resolucija, ki je tudi za naše manjšine onstran meja velike važnosti, se glasi v celoti takole: Glavna skupščina je prepričana, da se more na stalen način jamčiti ol'iuBjp3po as o>[u 'Cupaj ouibs jiui vsi vzroki napetosti, ki danes tako vznemirjajo Evropo: se zaveda dejstva, da je malo zadovoljivi položaj veliko in velikih manjšin raznih narodnosti v več evropskih državah eden izmed vziokov sedaj v Evropi vladajočega vzi;emir jenja; smatra, da je bila v nekaterih državah dosedaj zaščita manjšin nezadostna in da način, kako se je izvajala, nikakor ni zadostoval za ohranitev narodne, gospodarske in kulturne bitnosti manjšin in njihovega imetja in da ni jamčil njihovih pravic, tako da se njihove potrebe ne morejo spraviti v sklad s potrebami države, kateri pripadajo, kakor bi bilo v njihovo skupno korist: želi, da bi videla udejstvovaii prijateljsko urediaev manjšinskega problema, ki bi ugodila upravičenim pritožbam manjšin in bi odstranila nejevoljo, ki vlada med njimi ter bi državam, čigar ljudstvo je etniško sorodno z manjšinami, vzela vsako pretvezo za ogroževanje mirnega Tazvoja in samostojnosti države, v kateri so te manjšine, in bi tako pri-¡ spevala k ustvaritvi bolj zdravega gospodarskega položaja v Evropi in k ohranitvi miru. Zato stavlja suedeče predloge- 1. Pravice manjšinskih državljanov do življenja, svobode in do popolne enakosti z večinskim narodom njihove države se mora jamčiti na bolj učinkovit način kakor doslej, bodisi na polju mednarodnega kakor na polju notranjega prava; 2. Da se pripravijo te izprcmsmbe, ki so potrebne za realizacijo namenov, označenih v predidočem odstavku, se morajo pritegniti k sodelovanju strokovnjaki, ki poznajo manjšinske probleme in manjšinske organizacije, tako da bi proučevali vse odredbe, ki naj se sprejmejo v to reformo mednarodnega prava ; 3. Ustanovi naj se stalna komisija, ki bi bila v pomoč svetu Društva narodov pri izvrševanju odredb v zaščito manjšin; Na noben neopravičen način se ne smejo omejevati kulturni stiki med ljudstvu iste narodnosti v različnih državah; 5. nobena oseba se ne sme na noben način, posredno ali neposredno, prisiliti, da se odreče ali zapusti svojo narodnost; 6. Pospeši naj se postopanje glede pritožb manjšin; 7. Skupščina končno ugotavlja, da omenjene nevarnosti se ne pojavlja- jo samo v državah, ki so sedaj podrejene manjšinskim obveznostim, temveč enako tudi povsod tam, kjer obstojajo manjšine, katerih upravičene zahteve se niso izpolnile. Zato spominja vse države, ki so članice Društva narodov, na sklepe skupščine iz leta 1922. in jih poživlja da vestno izpolnijo te sklepe po besedi in po duhu. Na drugi strani poživlja skupščina vsa društva, da naj sestavijo in¿ predložijo sekretarijatu za obravnavo na eni prihodnjih skupščin študijo o koristih in nerodnostih, ki bi nastale, ako bi se dovolile kolektivne pravice manjšinam v vseh državah. Ta študija naj upošteva toliko interese države kakor prizadetih manjšin kot skupin in kot individualnih članov manjšine. Žal ne moremo poročati, kdo je zastopal jugoslovanska društva za Društvo narodov na tem kongresu, in tudi ne vemo. kako se-bo izvajala v zadnjem odstavku omenjena zahteva pri nas. Dne 25. in 26. avgusta pa se je vršil kongres narodnih manjšin in sicer v Stockholmu. Predsedoval je zastopnik naše manjšine iz Italije dr. Josip Wilfan. Dr. Engelbert Besednjak pa je iznel na kongresu referat. Kongres se je vršil po sledečem dnevnem redu: 1. Otvoritev, 2. narodnostni problem v povojni dobi, bilanca, 3. ogrožanje miru zaradi neupoštevanja narodnostnih pravic, 4. zahteve narodnosti. Njihova eti-ška utemeljitev. Njen pomen za razvoj evropskega prava. 5. organizacijska vprašanja. OSEM MRTVIH OD EKSPLOZIJE PLINA Poročali smo že na kratko, da se je zgodila v Trstu težka nesreča na ladji, ki služi za prevoz banan "Ramb II". Ladja je bila v popravilu in delavci so jo ravno nanovo prepleskali. Ko so hoteli nato na ladji mehaničarji zvariti železne dele, je prišlo do eksplozije, ki je na mestu ubila Antona Falcona, Josipa Kelinerja in Remigija Postojno. Ru-ggero Ruggori in Mihael Faleonetti sta umrla v rešilnem vozu. V bolnišnici so umrli Jakob Koršič, Virgilij Opara, Marcel Kumin. Ranjeni so štirje: Aloj/ Žerjal, Anton Parovel, Ivan Klinič in Franc Kreševič. Domnevajo, da je eksplozija nastala zaradi velike vročine, ki je vplivala, da se je firnež izredno hitro sušil in da so se zaradi tega prostori na ladji napolnili z vnetljivimi plini, ki so nastali iz sušenja fivneža in drugih barv. Ti plini in pare ¡»o se pomešali z zrakom in tako je nastal pravi pokalni plin. Na nesrečo je potem eksplodirala še bombola s kisikom, ki so ,io rabili pri varenju. Nesreča je zelo potrla tržaško prebivalstvo. NOVE AVTOBUSNE VEZE MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Pred kratkim je bilo na tuj«ko-prometni konferenci sklenjeno, da se čimprej vzpostavi obojestranska avtobusna veza Bled—Sušak in Trst— Gorica—Bled. Progo Bled—Sušak je prevzela Zveza za tujski promet na Sušaku, progo Gorica—Trst—Bled je pa prevzelo znano podjetje F. Ribi & Co. iz Gorice, ki je imelo za to «ei ;«&c mbc •:«• **>::>:«< umsmmrk sme x«< >sk .<«•, jmk •<«•-: >:«< w •»>■ «g i KROJACNICA MOZETIČ i * Če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si * vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne $ bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše i mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji § ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam! I O S O R IO 5052 (Paternal) - Buenos Aires w. >»>.: <♦> >mcsonc:•»>-' •»' 'w >mc:<«•. ymc •» mmym ymmmt»~mz progo že prej dovoljenje. Poskusna vožnja se je vršila 13. avg. s prihodom na Bled ob 8 zvečer. Ta proga bo v obratu vsako soboto s povrat-kom A' Trst v nedeljo zvečer. S tem bo omogočeno krajše ivanje Tržača-nom in Goričanom na Bledu in v Ljubljani. STROGA KONTROLA MOKE Reka, avgusta 1938. — Nad potrošnjo moke je v reški pokrajini u-vedena stroga kontrola, odnosno so oblasti že v naprej določile količine moke, ki jih sme dobiti vsak pek posebej. NOVE CESTE V SNEŽNIŠKEM GOZDU II. Bstrica, avgusta 1938. — Tvrd-ka Mareschini iz Reke je prevzela nekatera cestna dela v snežniških gozdovih. Med drugimi bo zgradila tudi nekaj novih cest, ki najbrže bodo služile tudi v druge in ne samo za gozdne namene. Dela je oddala uprava gozdov princa Sehonburga-\Val-denburga v II. Bistrici. PRINC HUMBERT V REŠKI POKRAJINI Reka, avgusta. — Kot so že časopisi poročali, je princ Humbert obiskal razne kraje v reški pokrajini. V nedeljo 31 julija je obiskal Reko, kjer ga je pozdravilo vojaštvo in civilno prebivalstvo. V ponedeljek 1 avgusta je bil v Trnovem in Ilirski Bistrici, kjer je pregledal vojaške čete, zlasti one, ki so v bližnji okolici na vojaških vajah, in sicer na To-polcu, v Vrbici in Dobrepoljah. Tu se je v prisotnosti princa zgodila nesreča: avto, poln vojakov se je prevrnil čez nasip pod cesto, štirje vojaki so bííi na mestu mrtvi. 16 pa težko ranjenih in so jih prepeljali v tržaško bolnico. V Trnovem je med drugim obiskal tudi novo zavetišče za matere in otroke. Upravnik posestev princa Schon-burga-Waldenburga je povabil princa Humberta na lov v snežniške gozdove. Princ se je vabilu odzval in se odpeljal na Mašun, toda "radi slabega vremena se najbrže lova ni mogel udeležiti. ENAJST OSEB ZASTRUPLJENIH S POKVARJENIM MESOM Enajst oseb iz Mareziar so morali prepeljati v koprsko bolnišnico, ker so se zastrupile s pokvarjenim mesom poginelih krav. En otrok izmed teh je že umrl. Oblasti so uvedle preiskavo, ki je potrdila, da so se ljudje hranili z mesom živine, ki je poginila zaradi nalezljivih bolezni. U-gotovile so tudi, da je bila precej razpredena prodaja pokvarjenega mesa. Občina je že večkrat opozorila na nevarnost pred prekupčevalci s pokvarjenim mesom. To delajo l«isebno mlekarice, ki prodajajo meso od hiše do hiše. V tržaško bolnico so morali prepeljati Ivana Kocijančiča, starega 38 let iz Paduca, ki ima zastrupitev. Njegovo stanje je zelo težko. POMANJKANJE VODE NA l PIVKI II. Bistrica, avgusta 1938. — Na Pivko, in sicer v Koritnice in Juršiče vozijo vodo s kamioni. Kot največkrat v poletnih mesecih tudi letos primanjkuje tocl pitne vode, prav za prav ostaneta ti dve vasi popolnoma brez vode. Velika suša pa ni samo na Pivki, ampak tudi v nekaterih predelih Istre. NESREČA OB NEURJU II. Bistrica, avgusta 1938. — V Vrbovem je koncem prejšnjega meseca udarila strela v neko stanovanjsko poslopje. Hiša je zgorela do tal. V trenutku, ko je udarila strela v poslopje, je stala pred njim neka žena, ki se je zgrudila mrtva. Zdravnik je ugotovil, da je nesrečno ženo zadela kap. V TOLMINSKIH HRIBIH GNIJE SENO Iz tolminskih hribov prihajajo o-bupne tožbe zaradi vsakodnevnega deževja, ki uničuje za tamošnje živinorejce najvažnejši pridelek — seno. Po senožetih in planinah, ki so v bolj visokih legah, so kosili pred par tedni. Ko je bila trava na tleh, so se začeli vsakodnevni nalivi in sedaj čakajo nesrečni kmetje že po vsaj nekoliko stalnosti in bi sonce dva tri tedne, da bi vreme dobilo posušilo že gnijoče seno. Že lansko leto je bila košnja slaba in so se v suhi spomladi otepali živinorejci za žive in mrtve, da so prekrmili svoja živinčeta. Sedaj jim pa neprestani dež grozi, da bo uničil njihove hleve. Na dokup krme namreč ni misliti, ker ima seno že sedaj naravnost bajne cene. Tržaški list "Piccoio" v škripcih Pri tržaškem "Piccolu" se bodo izvršile spremembe. "Piccolo" od 20. avgusta je prinesel na prvi strani v zelo vidnem tiseku sledečo brzojavko iz Rima: "Vodja je sprejel Rina Alessija, ravnatelja "Piceola" i* Trsta od 1. 3918, ki mu je poročal o bližnji novi "preuredbi" dnevnika, čije temelje je vodja odobril." Že nekaj časa sem so krožile govorice, da bo prišlo pri "Piccolu" do važnih sprememb. Ker je fašizem zavzel nasproti židovstvu povsem novo stališče, je bilo neizbežno, da mora ta nova opredelitev priti do izraza tudi pri tem najbolj razširjena in najvplivnejšem dnevniku v Julijski krajini, pri katerem so imeli tržaški židovski krogi s senatorjem Mayer-jeiu na čelu odločilno besedo. Zgornja brzojavka te govorice v celoti potrjuje. NOVE LADJE ZA JUGOSLOVANSKO MORNARICO Pri domači ladjedelnici v Kraljeviči je naša vlada naročila v zgradbo nekaj pomožnih ladij za našo mornarico v skupnem znesku 10 milij. din- Črni dan za spodnjo Vipavo 10. avgust je bil za del črniške dekanije v Julijski krajini nesrečen, črn dan. Nad ubogo dolino, ki že' i-tak ječi pod težkimi gospodarskimi neprilikami, je prihrumelo grozno neurje. Klestila je toča in ugonab-ljala je strela. Toča je pobila vinsko trto in pokončala razne druge poljske nasade, zlasti turščico, od Ka-menj čez Potoče, Selo in Batuje tja doli do dornberške meje. Nekateri vinogradi so docela oklesteni in bodo ostali nesrečni kmetje skoro brez kapljice. — Nič manj neizprosno ni gospodarila strela. V Potočah je ubila 62 letnega posestnika Andreja Pe-gana. Bila sta skupaj s sinom. Prvi je padel po tleh sin, ki pa je bil na srečo od strele samo omamljen, na niega se je pa zgrudil do smrti zadeti oče. Bil je mož poštenjak. N. v m. p.! — V Stoniažu je strela udarila v dve hiši, ki sta pogoreli. V Go-jačevem je ubila strela kravo. Ali ni bil tedaj res pravi črni dan za uboge Vipavce? PROIZVODNJA IN PORABA JEKLA V JUGOSLAVIJI Po podatkih iz Beograda je znašala lani naša potrošnja jekla 297.000 ton ali okoli 20 kg na 1 prebivalca. Od te potrošnje je dala naša domača proizvodnja 169.000 ton železa in jekla, uvoz je znašal 130.600 ton za 583.7 milij. din. Izvoz je znašal 2400 ton. TRAMVAJ K SV. KRIŽU NAGLO GRADE Gradnja tramvaja k Sv. Križu iz dneva v dan napreduje, čeprav delavce nekoliko ovira deževno vreme. Del proge, ki se odcepi na Masary-kovi cesti, je dograjen že do Šmar-tinske ceste, od Jegličeve ceste proti viaduktu pa prav v teh dneh polagajo temelje za prvi del proge. Pri Kolinski tovarni, mimo katere bo šla nova proga, pa bodo za cel meter znižali cesto in tako občutno omili'1 nerodni klanec. Od tu dalje pa je proga zgrajena že do mitnice, in kakor pravijo inženjerji, bo vsa proga dovršena do konca septembra, tako da se bomo drugi mesec že lahko vozili na pokopališče s tramvajem. IZVOZ ŽIVINE IZ JUGOSLAVIJE SE JE ZMANJŠAL Izvoz živine iz Jugoslavije je letos zelo padel, tako kažejo statistični podatki, ki jih je izdal Zavod za pospeševanje zunanje trgovine. Ta izvoz pa se ni zmanjšal samo pri eni ali drugi vrsti živine, ampak PraV pri vseh. V prvih sedmih mesecih tega leta smo iz, Jugoslavije izvozili 229.175 glav živine in smo zanjo dobili 252.3 milijone dinarjev. Koliko je izvoz živine letos nazadoval, kažejo te številke, če jih primerjamo z lanskimi. Lani smo izvozili 424.078 glav živine in smo zanjo dobi» 393.3 milijona dinarjev. Torej se J® izvoz zmanjšal za 35.85 odstotkov a» za 141 milijonov dinarjev. Ladijske vozne listke za v?e parobrodne družbe dobite pri nas po najnižji ceni. K a I) i n o zagotovimo vsakemu potniku brezplačno. VPOKLICNE KARTE PO ZELO ZNIŽANIH CENAH. CA.CENTRAL EUROPEA 469 SAN MARTIN 469 Zeleni gozd. oj senčni goH, kako te rad imam; bo kmalu zače^ nasa "esem, a mnogim brez uresničenja izvršuje vsakovrstne komične anaUze Po zelo nizkih cenali, svojim starim klljentom pa popolnoma brezplačno. Odjemalcem iz notranjosti dežele pošilja analize potom poŠte. Prepričajte se o svojem zdravju, analizirajte si kri in orino! FACUNDO QUIROGA 1441 D O O K S IT D KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdnavnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 Frančišek Hušpaur DIPLOMIRANI LEKARNAR IN KEMICAR PROSLAVA ROJSTNEGA DNEVA KRALJA PETRA II V JUGOSLAVIJI Po vsej državi zlasti pa po mestih so slovesno proslavili rojstno dan kralja Petra IT., 0. septembra. Kralj je ta dan dopolnil 15 leto svoje starosti. Glavno mesto Beograd je bilo za ta dan tudi na zunaj vse okraše- STAVKA GRADBENIH DELAVCEV V SPLITU KONČANA 50 dni je trajala stavka gradbenih delavcev v Splitu. Zdaj je končno le srečno prenehala. Na delo se je vrnilo vseh 1200 delavcev, kolikor jih je zaposlenih pri gradbeni stroki. Po dolgotrajnih pogajanjih je bila sklenjena kolektivna pogodba, po kateri bodo delavci odslej dobivali 0.50 na uro več kot do sedaj. Njihove mezde se po novi kolektivni pogodbi gibljejo od 4 do 11 dinarjev na uro. Predvsem so prišli na svoj račun nekvalificirani delavci, ki so za eno stopnjo napredovali. no, da je slavnim prireditvam in paradam nudilo primerno okolje. Posebno veličastna pa je bila parada na Banjici pri Beogradu. SMRTNA ŽETEV MED DUHOVNIKI Število starejše duhovščine slovenske in hrvaške narodnosti v Italiji se hitro manjša. Samo v tržaški škofiji je v zadnjih treh^ mesecih umrlo devet duhovnikov. Poslednji je zapustil svoj narod g. Just Filiptič, večletni župnik v Žminju, ki je bil umi rovi j en kmalu po okupaciji. Rojen je bil v Lindaru 3. nov. 1864 in v svojem rojstnem kraju je umrl 22. pr. m. Velika množica ljudstva z 20 duhovniki ga je spremljala k zadnjemu počitku, katerega v življenju ni bil deležen. DELAVCI IZ JULIJSKE KRAJINE POTUJEJO Delavstvo iz raznih tržaških tovarn, zlasti pa iz Tržiča, kjer so velike ladjedelnice, prireja v zadnjem času številne izlete, zlasti v Nemčijo. Vodstvo teh izletov je v rokah fašistične delavske organizacije "Dopo-lavoro", dočim morajo nositi stroške za dolga potovanja delavci sami. Seveda uživajo na takih potovanjih velike ugodnosti ter jih povsod sprejemajo uradno. Ker bi pa bilo težko, da bi posamezniki sami prihranili večje vsote, ki bi jim omogočale izlete, poskrbi tovarna za to z odtegljaji, ki se stekajo nato v poseben fond "za izlete''. Odtegljaji so precejšnji, vendar pa dajejo izleti videz, da se izletnikom godi dobro. PRED GRADBO JADRANSKE PROGE NA KOTOR Kot poroča "Jugoslov. kurir", je vlada sklenila, da bo čimprej pričela z gradbo jadranske proge, ki bi prišla na morje pri Risnu in Kotoru. Ta proga bo tekla najbrž mimo Zlatibo-ra in pa po dolini Lima in bo imela en krak na Podgorico, prišla bi pa na morje pri Risnu ter bi imela imela en krak za Kotor. Na podlagi tega vladnega sklepa je že sestavljena posebna strokovna komisija, ki ima nalogo, da preišče terene, po katerih bo ta proga speljana, in pripravni materijal, ki je potreben za izdelavo načrta o trasiranju te proge. Komisija bo predvidoma predložila dve alternativi za trasiranje proge, ki bo imela normalni tir. PREDPISI. ZA PRODAJO GOB V JULIJSKI KRAJINI Ker se je pripetilo, da so lani in letos prodajali pokvarjene gobe, ki so jih celo tihotapili iz Jugoslavije, so policijske in zdravstvene nadzorne oblasti izdale stroge predpise glede prodaje. Odslej se smejo gobe pro dajati samo na javnem trgu, tako da je moboče takoj ugotoviti, v kakšnem stanju se nahajajo. Preden pa prodajalec postavi gobe na prodaj, jih mora pregledati posebna zdravstvena komisija, ki pregled potrdi s posebnim potrdilom, ki ga mora prodajalec kupcu pokazati. Prodajanje gob izven javnega trga bo strogo kaznovano, ker predstavlja veliko nevarnost za zdravje. USTANOVNI OBČNI ZBOR GLAVNE ZADRUŽNE ZVEZE V Begradu je bil ustanovni občni zbor Glavne zadružne zveze, ki se je preorganizirala v smislu novega za kona o gospodarskih zadrugah. To je JUGOSLOVANSKI JAHAČI NA TURNIRJU V NEMČIJI Jahalnega turnirja v Achenu v Nemčiji so se med 17 narodi udeležili tudi Jugoslovani. Tekmovalo je vsega skupaj okoli 600 konj. Tekme so se imenovale "Boj narodov" in jih je gledalo okoli 30.000 ljudi, med njimi tudi najvišji nemški državni funkcionarji. Jugoslovansko točko — jahalno kvadrijo — so izvajali jahači državne šole iz Ku-tjeva na 16 belih lipieanskili žrebe-tih. Dosegli so odličen uspeh in želi najvišja, zadružna organizacija in spl0šno odobravanje vseh gledalcev. zunanja zastopnica zadružništva v državi, vsaj ima po včlanjenih zadrugah nad en milijon članstva, to je cel zadružni narod. Glavna zadružna zveza sprejema za člane vse zadružne zveze, ki so na dan, ko je izšel novi zakon o gospodarskih zadrugah, imele pod seboj vsaj 50 zadrug, ki so jih dejansko nadzorovale. Za predsednika glavnega odbora in predsednika upravnega odbora je bil soglasno izvoljen dr. Anton Korošec, ki je imel ob tej priliki na zbrane zadružnike tudi lep govor o pomenu zadružništva. Tisti, ki poznajo tenkočutnost in opreznost gospodarskih krogov, pravijo, da so te časti za dr. Korošca najboljše priznanje, največji izraz zaupanja in najlepši uspeh njegovega nesebičnega dela. Dalje je naše zastopstvo tekmovalo tudi pri vožnji z dvovprego in je zmagal naš zastopnik Milivoje Seku-lič, upravnik postaje v Kutjevu. Na drugem mestu je bil major Stein iz konjeniške šole v Ilannovru, na tretjem mestu Aachenčan Arnold De-dan, na četrtem mestu pa madžarski polkovnik Sandtner. Pri vožnji s šti-rivprego je prvi prispel na cilj Mi-livoj Sekulič, drugi pa Sandtner. Pri peterovpregi je prispel Milivoje SPOR MED ČLANI DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IN UPRAVO V LJUBLJANI Drobne vesti iz naših krajev Gorica. — Letina bo na Primorskem dokaj slaba, posebno hudo je vplivala zadnja suša. Kmetje so že prodajali živino, ker so se bali, da ne bodo imeli dovolj krme. Edino tisti, ki so sejali pšenico, so na dobrem. Krompirja in fižola bo le zelo malo, enako koruze. Tudi grozdje je začelo trpeti zaradi suše. Oljke so tudi začele odpadati. * Idrija. — Ivan Tomazin, star 54 let, je na kolesu po nesreči zadel v ograjo in padel nesrečno na tla, da mu je počila lobanja. Revež je bil na licu mesta mrtev. Oblasti so ugotovile njegovo krivdo. Na istem kraju se je pripetilo več nesreč. * Idrija. — Pred dnevi je med nevihto .udarila strela v hišo Frančiške Podobnikove, stare 43 let. Omenjena je bila zaposlena v kuhinji, ko jo je ubila strela. Ko so se domači vrnili domov, so opazili gospodinjo sedečo na stolu s strašnim izrazom na obrazu in vso črno. Strela jo je udarila v glavo in je na svoji poti napravila veliko luknjo v zidu. Pred leti se je zgodila v bližini slična nesreča. * Trst. — Delavca A. Erman in Marij Modric, oba iz trž. predmestja, sta dobila pri delu težke poškodbe. * Lokva. — 18-letni Josip Kermol iz Sute je po neprevidnosti prišel z Sekulič. Nemški list " Westdeutscher Beobachter" prinaša v svoji številki z dne 22. avgusta poročilo o tej jahalni prireditvi, kjer je 15.000 gledalcev izreklo na koncu jahačem in jahalkam 17 narodov svoje iskreno občudovanje. Ista številka prinaša veliko sliko peterovprege naših lipi-canskih žrebet in podrobno poročilo o gori navedenih uspehih naše re-preezntance. nogo med kolesa mlatilnice, ki mu jo je zmečkala. Zdraviti se bo moral mesec dni. * Trst. — Na letoviščih v Istri je malo gostov. Čehi so izostali, enako tudi Nemci. V Portoroze, kjer je navadno nad 3.000, jih je letos le okoli 500. * čezsoča. — Trem fašistom iz Čez-soče so postavili spomenik, ki je bil odkrit z veliko svečanostjo. * Koper. — Iz razburkanih valov so komaj rešili 19-letno Marijo Bor-don. * Miren. — 29-letna Helena Brajni-kova je padla v jamo in se ubila, ko je gnala zvečer krave s paše. Z glavo je zadela ob kamen in umrla zaradi izkrvavitve. * Opčine. — Novo telefonsko centralo so zgradili na Opčinah. Ta bo v zvezi s tržaško pošto s kablom. Preval. — Z voza, na katerem je bilo naloženo seno je padel 49-let-ni Furlan Anton in se težko ranil na glavi. Odpeljali so ga v tržaško bolnišnico, toda umrl je že v veži še preden je prišel na operacijsko mizo. Tomaj, — Tržaški prefekt je podelil družini Cvetnič iz Tomaja nagrado 800 lir za rojstvo dvojčkov. Pula. — 16 mlekaric je obsodilo puljsko sodišče ker so prodajale mle ko pomešano z vodo. Kazni so bile od 150 do 250 lir. * Trst. — Umrli so: Koterle vd. Kočija n Ana 70 let, Ražem por. Marc Josipina 59, Baje Ivan 62, Mahorčič Zoran 47, Baje vd. Rustja Antonija 74, Černi Jurij 36, Zudetič Eda 9 mes., Rebec Alojz 64, Car por. Furlan Pavlina 56. Trst. — 17-1 etni Marij Gerševič je padel z zida in si zlomil pri tem nogo. — 30-letni Anton Ferfila je padel po stopnicah ter si zlomil roko in se ranil po obrazu. * Trst. — Vlak je do smrti povozil 39-letnega Alojza Faviča, ladijskega natakarja. * Volče. — Zgorelo je skladišče Mihaelu Rutarju. Uničeno je nekaj sto-tov pšenice in precej drugega blaga. Škode je 10.000 lir. Veliki Repen. — Z rešilnim avtom so pripeljali v tržaško bolnišnico A-no Škabarjevo, staro 56 let, iz Vel. Repxia. Povedala je, da jo je krava nabodla z rogovi in ji povzročila težko rano na trebuhu, tako da so ji izstopila čreva. Bila je taVoj operirana in ,ie le malo upanja da bi okrevala. Trst. — 62-1 etna Karolhi i Samec si je ¡'.''jmila nogo. Prepeljali so jo v bolnišnico v težkem stanju. KROJACNICA GORICA" Hočete biti dobro in elegantno oblečeni Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi. FRANC LEBAN Ul. W ARNES 2191 (Nasproti postaje Paternal.) Zadnji teden avgusta so člani dramskega gledališča v Ljubljani ostro nastopili proti upravi narodnega gledališča. Zaradi tega, ker nikdar ne dobivajo redno plač in ker malomarno postopanje uprave prinaša umetniškemu delu v gledališču vedno večje ovire. Enodušnemu nastopu dramskih članov, se je pridružilo tudi članstvo Opere. Vsa javnost je na strani igralcev, banska uprava pa je o kritičnem stanju narodnega gledališča v Ljubljani odredila zasliševanje gledališkega o-sebja. \mwwm UVAŽAJO IZ Gospodinjim velika zaposlenost V DŽIBUTI JE PRISPEL MONSI- Služkinjo v mestu pride obiskat Zamenjava Peter se je ženil. Za slovo je pova bili na večerjo svojo fantovsko druščino. Med povabljenci je bil tudi Tine. Ker je bila noč temna, pot pa zelo slaba, je Tinfr vzel s seboj hlevsko svetiljko. Pri večerji so se dobro imeli in tudi pijače ni manjkalo. Naslednjega dne je dobil Tine od Petra tole sporočilo: "Dragi prijatelj, Pošiljam ti tvojo svetilko in te prosim, da mi vrneš kletko z našim kanarčkom." v njen brat. Ko vidi lepo rejeno. sestri 110 gospo^no, vpraša: "Ta tvoja gospa pa najbrž nima kaj prida dela?" — Služkinja: "No, že še gre. Dopoldne se igra s svojo angorsko mačko, popoldne pa puli iz obleke dlako, ki jo je mačka tam pustila." Mlada prijateljica živali Mati: "Ali si pa tudi pobrala vse gosenice z zelja, ki si ga odrezala v vrtu?" Marička: "Da, mamica, na druge zeljnate glave v vrtu sem jih preložila." GNOR JOSE JAROSSEAU, Ta zadnji' izmed francoskih duhovnikov in misijonarjev, ki so jih italijanske oblasti trpele v Abesiniji. Jarosseau je star 85 let in je preživel 57 let v Abesiniji. Bil je škof v Hararju in eden "izmed najbolj znanih francoskih misijonarjev, ki jih je bilo v Abesiniji nad sto. Italijanske oblasti Jarosseauja, ki je bil med domačini zelo priljubljen, niso izgnale, temveč so mu le vljudno sporočile, da želijo njegovega odhoda, ker dobi škofovski čin v Hararju Italijan. ZLATKO BADEL ( . 3 'J i ■■ ' Calle Agüero 2151 U. T. 44 - 3317 BUENOS AIRES ; tov03no VSAKEMU TRGOVCU, KI ŽELI SPOZNATI TA DVA ODLIČNA IN PRVORAZREDNA PROIZVODA, POŠLJEM VZOREC NA ZAHTEVO BREZPLAČNO , ... , K STARA SLJIVOVIGA BADEL UVOŽENA IZ JUGOSLAVIJE V SODIH PRIDELAN V BUENOS AIRESU IZ PRVORAZREDNIH PRVIN, KI SE i. ----------------- 1/lil'il ' ' ' " Jt " ,,---. - Trr 'v [«i:*tu AÜ*1 ; ' "REŠEVANJE" MIRU Zgradba, ki so je v Evropi postavile mirovne pogodbe se podira. Za enkrat strokovnjaki še maše razpo-kline in podpirajo rušeče se zidove, tu z uspehom, tam brez. Vse to je pač znak, da ob urejevanju nove Evrope po vojni, njeni voditelji niso znali zajeti stvari iz temeljev in odstraniti nasprotstev, ki so dovedla tudi do svetovne vojne, ampak so tudi oni le strokovnjaško začasno zamašili in zakrpali razbito bajto, ki je kmalu nato, za kratek čas sicer, tudi dobila lepo zunanje lice. Danes je vse nerešeno iz tistega časa spet udarilo na dan in zastonj so vsa svarila pred posledicami, ki bodo, ob najmanjši uporabi vseh uničevalnih sredstev, nastale. Da bi se vsaj začasno odvrnilo, kar grozi, se je pričelo z "reševanjem" miru v Evropi. Kako se rešuje ta mir z ozirom na Španijo smo že videli. V zadnjem času pa je ta način reševanja dosegel nekak svoj nov višek, ki ga označujejo kot napet položaj na Sredozemskem morju, Franco je namreč odklonil angleški načrt o umaknitvi tu jega vojaštva iz svoje vojske. Ta odgovor je prišel po dolgem čakanju, kar bi v mednarodnih odnošajih že samo pomenilo omalovaževanje. Odgovor pa je tak kot ga je lahko vsak, ki se le malo zanima za položaj v Španiji, pričakoval. Gre pač tu tudi za neki način "reševanja" miru, ki je postal po vojni zelo pogosto in obstoji v zavlačevanju. Angleška politika je sicer zelo občutljiva, vendar pa je v tem slučaju na odgovor dolgo čakala, kar se lahko smatra samo kot dejstvo, da je tudi zanjo zavlačevanje prijetno, vsaj tako, ki ne vede do kake odločitve, ki bi bilo zanjo škodljivo. Če se ozremo v tem vprašanju nazaj in pogledamo na politiko, ki se je vodila glede ne-vmešavanja v španske dogodke in ki stoji pod angleškim vodstvom, lahko brez pretiravanja trdimo, da sloni ta politika na zavlačevanju in sicer tako posameznih faz, kakor tudi končne odločitve. To zavlačevanje je zlasti jasno od strani Franco-vih prijateljev, ki ga podpirajo, ko gre temu na bojiščih slabo. Anglija, pa tudi njene zaveznice to zavlačevanje trpe, često na škodo svojega ugleda in pri tem gotovo vedo tudi za vzroke, zlašti za gornjega. V času zavlačevanja se namreč spet obnavljajo in večajo zunanje podpore Francovi armadi, med tem, ko zakonita vlada stoji pod najstrožjo mednarodno kontrolo. Druga razpoklina se je pričela kazati na Čehoslovaškem, kjer se v mlado in majhno državo zaletavajo valovi velikega soseda. Položaj je tudi tu tako dozorel, da je grozil uničiti "zgradbo miru" v Evropi. Mlada država se je za slično krepko pripravila i hotela postaviti v bran, čeprav so njeni voditelji izjavljali, da jim je boljši najslabši mir, kot pa kakršnakoli, tudi zmagovita, vojna. Oni nimajo nikakih imperijalističnih zahtev. Spet je stopila vmes Anglija, ki je preskusila svojo politiko že v Abesiniji, v-mnogih drugih kolonijah, povsod seveda razmeram primerno, jo preskuša sedaj v Španiji in drugod. Poslala je na Čehoslova-ško svojega posredovalca. Runci-man, o katerem danas vsi pišejo, je lastnik velike brodarske družbe, u-pravnj svetnik največjih angleških bank ter spada k angleški najvišji plasti, ki je sicer zelo majhna. Njegov sin, tudi lastnik banke, je in še zalaga Nemčijo z denarjem. Osebni momenti so za človeka pri reševa- Pozor Rojaki! Naznanjam, da sem spet odprl dobro znano gostilno "PRI ŽIVCU" kjer boste postrežem z dobrim vinom, pristnim pivom in vednf) svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik •i! <' "q •>!>•/ tovis EMIL ŽIVEC ¿n Istc; i ibid .«i* Osorio 5085 — La Paternal nju in delu gotovo največje važnosti. Kaj bo napravil Runciman iz Češkoslovaške je danes še težko reči. Važno je le, vsaj za Anglijo, da on rešuje mir v Evropi in zavlačuje rešitev vprašanj, ld groze dovesti do vojne kolikor se da. Zavedati se je namreč treba, da ima Anglija na vseh straneh tisoč skrbi in da poka tudi zgradba njenega imperija ter da so povsod ogrožene koristi njenega kapitalističnega razreda, iz katerega izvirajo tudi vsi njeni evropski zdravniki. Palestina, Azija, sta dva problema, ki se nas toliko ne tičejo, a zadevajo angleško westminstersko četrt v živo. Mogoče bodo Anglija in njene zaveznice prisiljene jutri poseči po skrajnem in nediplomatskem orožju v obrambo svojih interesov. Zato bo odločila tehtnica, ki jo drže v rokah pred vsem angleške roke, tesno seveda povezane z drugimi, ki pa se za druge, kot interesne razloge, ne zanimajo preveč. To povezanost kaže najbolje slučaj Runcimana in njegovega sina. Odločitev bo pokazala, da morajo biti čim manj okrnjene koristi kroga h kateremu oba pripadata. V tem je, razmeram primerno prikazano, način in bistvo "reševanja" miru v Evropi. KADAR IŠČETE obrnite sp ha rojakinjo Berto Cernic DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 Dober odgovor Žena: "Ti;Francc, meni so zdi, da sem.slišala cviljti eno .miško." France (pol v spanju): "Mar mi-iš, da bom vstajal ter jo namazal z oljem." ■ tj NOVA ŽELEZNIŠKA PROGA V kratkem bodo začeli graditi novo jugoslovansko železniško progo k Jadranskemu morju. Proga bo speljana k morju pod Risnom ali pri Kotorju ter bo potekala preko Zlati-bora po dolini reke Lim. Od te proge se bo odcepila stranska proti Podgoriei v Črni gori. Sestavljena je že posebna komisija , ki naj pripravi vse potrebno, da se bo delo lahko takoj začelo. V tej komisiji je poleg inženjerjev, ki se posebno dobro razumejo na gradnjo železnic, tudi nekaj profesorjev geologije iz beograjske in zagrebške univerze. Ta nova proga k morju bo normalnotirna. KARTELI, POKOJNINSKO ZAVAROVANJE IN OBRTNIŠKO ZADRUŽNIŠTVO O kartelih, o pokojninskem zavarovanju obrtnikov in o obrtniškem zadružništvu bodo predvsem govorili na vsedržavnem obrtniškem kongresu, ki bo letos v Beogradu, in sicer dne 17. oktobra. Dan prej bodo svečano proslavili 50 letnico, odkar je bila ustanovljena prva zveza obrtniških organizacij, obenem pa tudi 50 letnico prvega obrtniškega časopisa. in la na svoja stara leta prvikrat v ZANIMANJE ZA JUGOSLOVANSKE KONJE Zelo se zanimajo za naše konje nekatere naše sosednje države. Med prvimi so v tem oziru Nemci, Grki in Turki, ki stalno križarijo po Vojvodini, kjer je konejreja pri nas najbolj razvita. Samo pretekli mesec so Nemci kupili v Vojvodini okoli 500 konj, in sicer ne samo prvovrstnih, pač pa tudi slabše, ki jih potrebujejo za vojsko. Grki so jih zadnje čase nakupili že okoli 800, radi bi jih pa imeli še okñoli 4OO. Plačujejo jih 0-koli 5 do 6 tisoč dinarjev, najlepše plemenske konje pa tudi do 10.000 din. Turčija nabavlja pri nas konje za svoje topništvo, od 4 do 7 let stare. Turčija bo kupila zdaj pri nas okoli 1000 do 1500 konj. Zanje bo plačala 50.000 din takoj, ostanek pa v naslednjih treh letih vsako leto nekaj. Argentinsko narodno blagostanje: Živinoreja! Podmorski predor med Anglijo in Francijo Na pariškem severnem kolodvoru je poleg oddelka za izgubljene predmete, tudi baraka s čudnim napisom: Študijska pisarna koncesionirane družbe z/podmorsko železnico med Francijo in Anglijo." Ko se vstopi v sobano, se na prvi pogled zazdi kot prirodopisni muzej. In zares je ta baraka muzej — muzej načrta za predor med Francijo in Anglijo. Kustos monsieur Bertin, tajnik francoske tunelske družbe, prav rad razkazuje police skrivnostnih preparatov geološke modele, zemljevide in diagrame. "Zamisel, da bi Francijo in Anglijo zvezali z delom kopne zemlje je že več sto milijonov let stara, zakaj v prapradobi je bil kos kopne zemlje med Anglijo in Francijo", je po» vedal gospod Bertin*. Med slikami mož, ki so si pridobili zaslug za tunelski načrt in ki krasijo stene te sobane, manjka Napoleonova slika — in to upravičeno. Zakaj Napoleon je 1. 1801 lastnoročno vrgel rudarskega inženirja Mathieuja iz svoje sobane, ki je kot prvi tehnik predložil Napoleonu načrte za podmorski predor. Čez kakih 50 let nato je postal neki Thonje de Gomond apostol tega načrta. Čudovit človek je bil to: rudarski inženir, hidro-graf, doktor prava in filozofije. Vse svoje premoženje pol milijona zlatih frankov, je zapravil za ta načrt, ki ga je pojasnil cesarju Napoleonu III. in kraljici Viktoriji in se je brez po-gromno imetje. tapljaške obleke potapljal do 30 m globoko v morje, da je prinašal vzorce blata in kamnov iz moija na dan. Iz teh poskusnih let od 1834 do 1849 izvirajo razne steklemčice, kamenčki, pesek in glina. Vsega skupaj z dodatki iz leta 1875 je §343 takih "relikvij", vse skrbno v škatlicah z napisi. Ko je Thomé 1. 1876 umrl, je bil obubožan in pozabljen, a načrt za podmorski predor je stopil v novo poglavje. Leta 1869 so bili ustanovili francosko-britsko društvo, ki je imelo mnogo imenitnih članov, tako tudi banke in železniško družbo, a nem-ško-francoska vojna je prekrižala vse načrte in delovanje. Tem bolj je tu zadeva oživela po sklenjenem miru. Saj so imeli Francozi tem več vzroka, da se čim bolj zvežejo z Angleži. Določili so smer predora: Od Sandgatteja ob Cap-Blanc-Rezu pri Calaisu do Shakespeareovega rtiča v Marjetinem zalivu pri Doveru naj bi vodil predor v obliki cevi pod Ro-kavskim prelivom v dolžini 35 km in bi bil vprav toliko prostoren, da bi bile v njem tračnice za čeleznico. Konec 1. 1875 so začeli graditi predor ob istem času na francoski in angleški strani. Kustos Bertin pokaže častno diplomo, ki jo je prejela tunelska družba na pariški svetovni razstavi 1. 1878. Toda v Angliji se je 1. 1883 posebna komisija izjavila na pobudo generalnega štaba proti gradnji predora. To pa je bil tudi konec. Dne 18. marca 1883 so na obeh straneh kanala odložili delavci svoje kramep in lopate. Monsieur Bertin nas pelje k mizi in slovesno pokaže kos kredastega kamna na rdečem žametu, rekoč: "In ki bo ta vrata brez dvoma tudi nekoč odklenil!" Tega ključa niso 55 let uporabljali. Deževnica je vdrla v rove začetega predora. Toda razgovori o tem predoru niso nikoli utihnili. Zanimivo je, da je stvar oživela neposredno pred svetovno vojno. Tedanji največji francoski publicist P. Leroy Beaullieau je 1. 1913 zapisal: "Zdaj govorijo nova dejstva za ta predor: razvoj zrakoplovstva in pa nevarnost, da bi Anglijo mogli odrezati od ostale Evrope in jo blokirati...." Z druge strani kanala pa mu je pritrdil sir Arthur Conan Doyle (avtor mojstrskega detektiva Sherlocka Holmesa): "Če bi se uresničilo, kar ni verjetno — vendar možno, da bi bila Anglija nenadoma napadena in bi imela za. obrambo premalo vojaštva, bi morala priti iz evropske celino pomoč. Nemci so si zgradili preliv v Ivielu, ki je za vojne čase važnega pomena. Odgovorimo jim z gradnjo predora pod Rokavskim prelivom, ki nas spaja z našimi francoskimi zavezniki!" Že 55 let samo životari družba za gradnjo predora. Skuša zbuditi zanimanje javnosti za svoj načrt, zato "Poslednji kos krede, ki so jo pred 35 leti prinesli izpod Rokavskega preliva". In nadaljuje: "Vendar so do tistega dne dokončali desetino predora. Na francoski strani 1839 metrov, na angleški pa 2000 metrov, od teh je 1600 m pod morskim dnom. Tega dne 1. 1883 so zaklenili rešetko rova — in tako je ostalo do danes. Kustos vzame iz posebne škatlice maihen, neznaten železen ključ. "To je ključ, ki naj bi odprl vrata Anglije za v Evropo", je modro dodal. Ana Chrpova Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Ra\v-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38, Mayo 8182 Smederevo: Zgodovinski grad iz tur ških časov ob Donavi - •:«< •:♦> •:♦> ym: <♦:• •:♦> : •:«•' <♦:< >sb< : KROJACNICA r> "PM ZVEZDI Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN) ••" T! 11 L11 " Izdelujem moške in ženske obleke. — V zalogi imam za 1938/39 leto tudi vsakovrstnega pomladanskega in poletnega blaga: za moške $ 55.— za ženske $ 45.— Za obilen obisk se priporača rojakom in rojakinjam STANISLAV MAURIČ DONATO ALVAREZ 2059 pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires ' JB&m& «k«•:♦>. <♦> : <♦> >»>: :♦> •<♦:<: m <♦> >»:: ;<«< aaao—e>:♦>*: >se< >»> <♦>•: :<♦>- :•:♦> >»x :<♦>: >:♦> >:♦>- •:♦> •:♦> ;<♦:• :.<♦>• S AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGO- I 'i i „„„ , lrlrTrr . * N? 8 VORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k Dr. A. GODEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične - bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO i I é * i s 4 CALLE CANG4LLO 1542 asRoascjaKíjaeo?- ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje. 107 — Pri Bogu, ta je pa lepa! — za-šepeče Sergij. — Človeku je kar žal, da mora poslati tako lepotico na drugi svet. — Spomnite se na deset tisoč rub-ljev in na to, da boste povišani v častnika. — Pray, prav! — odgovori Sergij, zgrabi odejo in odkrije mlado deklico. Natalka, zbudi se! — Zbudi se! — Tvoje življenje je v nevarnosti! — Pri tvoji postelji sta morilca — zbudi se! — Dvigni se — dvigni roko in pritisni na zvonec, ki se nahaja pri tvoji postelji. Natalka zbudi se! Zvonec — čemu ne zvoniši! — Zakaj ne kličeš na pomoči— Umor — umor! — Angelj lepote in nedolžnosti bo izginil s te revne zemlje! Toda zvonec ni zazvonil in Natalka je spala — spala je in sanjala ter se v spanju smehljala. Kaj je bilo? Natalka se zbudi — njeno telo je vztrepetalo! — Strmela je v strašnega bradatega človeka, ki ga je videla, ko se je sklonil k njej. Spoznala je, da je izgubljena in je z očmi rotila morilca naj se je usmili. To je bil pogled, ki bi omehčal tudi kamen! Pogled, ki bi ganil samega hudiča! Ta pogled je deloval tudi na podkupljenega morilca Sergija. — Knez, ne morem! — Ne, ne morem! — vzklikne Sergij. ^ Nikdar me ni Se nihče tako pogledal — poglejte vendar! Kako bi moral biti tako neusmiljen, da bi zadušil nežno golobico, če me tako gleda! — Za vraga! Ne imenuj mojega i-mena! — zašepeče Pavel Soltikov — niti kopejke ne boš dobil, če ne boš takoj končal. Sergij je zbral vse svoje moči in potegnil vrvico preko Natalkine glave. V tem trenutku pa je spustil z eno roko njen vrat, tako je Natalka lahko napol tiho zavpila. — Usmilite se me! — zavpije Natalka. — Oh Bog — zakaj me hoče ubiti!? — Nesrečni človek! Mar ne trepečete pred pravičnim sodnikom, kateremu boste morali odgovarjati za svoj zločin? — Ah, brat — moj brat je tukaj — Pavel — Pavel — pomagaj mi! — Oh, prišel si, da bi me rešil — Pavel — — Zadnjič vas vprašam — ali jo i naj ubijem?! Ko je Pavel zaslišal Natalkine besede, je začel trepetati. — Sedaj bi bil rad odnehal od svojega črnega namena — toda nazaj ni mogel več. Natalka ga je videla, — opazil je na njenem obrazu, da je spregledala celo stvar, da je vedela, kdo je pod-plačal morilca, — sedaj ni smel počakati, da bi napočilo jutro, ko ga bo sestra obtožila radi poskušenega umora. — Sergij, naprej! — zavpije Soltikov — zadavi jo! — Vsako odgovornost vzamem nase! V naslednjem trenutku je Sergij zategnil zanko. — Mar nisem rekel, — se zasmeje sedaj stražmojster zamolklo, — da izdihne taka golobica prav hitro. — Knez, poglejte, ne gane se več — roke so ji omahnile, glava pa se je nagnila na stran — mislim, da sem ji z vrvico zlomil vrat — mrtva je. Morilec sestre je stopil za korak nazaj. Ali se je kesal, ali pa ga je bil strah storjenega zločina? Pavel se je nagnil k Natalki. Uboga deklica ni več dihala, ko pa je Pavel položil svoje uho na sestrine bele grudi, je slišal, da je tudi srce prenehalo biti. Natalka je bila torej mrtva. z— Mrtva — mrtva — zašepeče morilec — da, mrtva je! Sergij, sedaj pa hitro iz te sobe! — je zapovedal Pavel. — Lezi v postelj in ne skrbi, kaj se bo tukaj zgodilo. Sergij je bil ves srečen, da je lahko odšel iz te strašne sobe. Podkupljeni morilec je še enkrat pogledal svojo žrtev, potem pa je stopil k poročniku ter mu zašepetal: — Kaj pa je z mojimi desetimi tisoči rubljev — zaslužil sem jih, ke-daj jih bom dobil? — Jutri zjutraj! To pa je proti najinemu dogovoru — rekli ste mi, da bom dobil denar še nocoj. Knez, takov ste mi obljubili. Sedaj pa, ko sem vam storil, kar ste hoteli, hočete, da bi odšel odtod praznih rok — toda motite se — pravim vam--- Starega kozaka popade strašna jeza, s stisnjenimi pestmi se je postavil pred poročnika. — Molčite! — mu zakliče poročnik, — svoj denar boste dobili do zadnje kopeike — toda moram si ga naiprej priskrbeti. Lahko bi vam povedal tudi vaš razum, da deset tisoč rubljev ne morem stresti iz rokava. V tem trenutku opazi Pavel Soltikov na nočni omarici svoje sestre denarnico. Ko se je poročnik prepričal, da je denarnica polna zlatnikov reče Sergiju : — Kot aro vam dajem to-le denarnico, ki je bila last moie sestre. Ko pa vam bom jutri izplačal deset tisoč rubljev, vam te vsote ne bom odbil. — Verjamem vam, — reče kozak, — sedaj pa lahko noč — mirno spite — če morete? Stražmojster je še enkrat stopil k postelji, na kateri je ležala njegova žrtev in se prekrižal, ker je mislil, da bo na ta način opral krivico, ki ji jo je storil. Potem pa je odšel skozi vrata, ki jih je samo priprl. Ko je Pavel ostal sam. je planil v sosedno sobo. Skočil je k pisalni mizi in jel preiskovati predale. V ta namen je prižgal svetiljko in stikal med papirji. — Ničesar — ničesar! — sestrine oporoke, radi katere jo je ubil, ni bilo. Jel je že obupovati, da ne bo našel te važne listine, ko je naenkrat odprl predal, v katerem še ni iskal. In glej — pred njim je ležal velik omot z napisom: "MOJA OPOROKA" Pavel ni mogel počakati toliko časa, da bi odnesel oporoko v svojo sobo, prečitati jo je hotel kar tukaj. Zaprl je pisalno mizo, postavil je svetiljko poleg sebe, sedel na stol in začel čitati. Ko pa je preletel nekaj vrst oporoke, je strašno kriknil. — Njegov obraz je prebledel, roke pa, ki so držale listino, so omahnile. Nekaj časa je sedel, kakor da bi bil mrtev. V oporoki je bilo napisano, da je glavni Natalkin dedič on — Pavel Soltikov. Natalka mu torej ni povedala resnice. — Oh, sedaj je vedel, kaj je sestra hotela. Hotela ga je preizkušati, ko mu je pripovedovala, da ga je razdedinila, on — on pa jo je umoril zato. Sedaj pa je bila njegova sestra mrtva v sosednji sobi. Pavlova nizka in podla duša pa se ni preveč vznemirila, takoj je našla izgovor tudi zato. — Zakaj ga je Natalka prevarila? Zakaj ga je na tako neumen način hotela skušati? Če bi mu bila povedala resnico, bi mu ne bilo nikdar prišlo na misel, da bi jo ubil. — Toda sedaj je bila mrtva —tega pa ni mogel nihče spremeniti, on pa — on pa bo jutri eden najbogatejših dedičev v Rusiji. Šestnajst milijonov rubljev bo njegova last, velikansko imetje, ki mu bo odprlo v najbolj skrite in najslajše dele življenja. Še enkrat je prečital oporoko in se prepričal, če se ni morda zmotil. Ne — v oporoki je bilo tako zapisano. "Moj brat Pavel Soltikov je mol univerzalni dedič". Toda tu, čisto na koncu oporoke, pod podpisom, se je nahajala neka pripomba. Natalka jo je napisala gotovo šele danes, kajti črnilo je bilo še popolnoma sveže. "Vse moje imetje pripade mojemu bratu knezu Pavlu Soltikovu, kakor sem to določila toda samo tedaj, če umrjem naravne smrti. Če pa bi me nekoč našli umorjeno, tedaj pripade moje celo premoženje petrograjski sirotnišnici in nihče drugi ne dobi niti kopejke." Pod podpisom je bil zabeležen današnji datum. Pavel Soltikov je zavpil od jeze — sedaj je ta oporoka zanj brez vsake vrednosti. Toda Pavel je ni več potreboval. Vedel je, da bo on kot edini Natalkin brat podedoval njeno celo premoženje, radi tega je sklenil, da bo to listino sežgal v svoji sobi — ha, ha — potlej naj mu pa dokažejo, da je sestra kedaj napisala to neumno List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA" tiček 8. Izza rana se dan lovi. 9. čistemu obrazu malo vode treba. 10., Vrana vrani ne izkljuje oči. M. Kučič: SLOVENSKA BESEDA Kdo je. ki v meni kot ptička čudežna ves dan poseda, zvonko mi vriska in poje? — Naša slovenska beseda. Lepa je, ubrana, nesmrtna kakor spev vetra v vrhovih, kot žuborenje studeneka v tihih, samotnih gozdovih. Stopi na morsko obalo, kadar valovi bučijo, in jim ukazi, naj pesem svojo na dnu potopijo! Stopi na goro, ukazi soncu, naj neha sijati, materi svoji poreci: "Nehaj ljubiti me, mati!" Morje bo dalje bučalo, mati vsa tiha in bleda te bo ljubila do konca — večna je naša beseda! NEUBOGLJIVI FRANCEK Francek je bil še majhen fantič. Imel je še le 5 let. Ali tako kot vsi! majhni fantje, si je tudi on domiš-1 ljal, da zna veliko in, da sploh ni stvari, ki bi jo on ne znal. Njegova Mamica je dobro vedela kaj fantič misli, pa mu je za to vedno prigovarjala. naj si ne domišlja, da vé toliko kot veliki. Vsako priliko je porabila, da mu je kaj novega povedala in ga učila. Franeku pa je šlo v glavo le toliko, da mora mamico poslušati, ker bi ga sicer oče, ko se vrne zvečer s polja pošteno pretepel. Samo to je bil vzrok, da je mamico poslušal. Ker pa, tiste stvari ki niso pazno poslušane in premišljene, navadno ne ostanejo otrokom v glavi, je ostal Francek vedno enak. Tudi strah pred šibo ga ni izmodril Če je le mogel, je utekel mamici iz pred oči. Ko ga je potem mamica kregala in tudi stepla, mu ni bi'o dosti mar, saj mama ne zna tako udariti kot oče. Le tega se je bal, zato je vedno prosil mamico, naj ga ne zatoži očetu, kar mu je mamica sko-ro vedno ugodila. To mamino ljube- zen, ali slabost je torej Francek dobro poznal, zato jo je vedno isltori-ščal. Nekega dne se je torej odpravil kot po navadi, da bo iskal ptičja gnezda, lovil metulje, murne .in druge živalice, ki niso bile nikdar pred njim varne. Naenkrat zagleda blizu sebe krasnega metulja. Takega pa še nikoli ni videl. Imel je lepe pisane peroti in dolgo truplo. Bil je prav tak, kot ga je nekoč videl na neki sliki. Takoj je sklenil, da ga mora uloviti, pa naj stane kar hoče. Skočil je z vso spretnostjo in pokril mesto kjer je stal metulj s klobučkom. Počasi je odkrival, da mu lepa živa-lica ne uide. Pri tem počasnem delu je slučajno dvignil oči in glej • metulj se je prav lepo nad njegovo glavo vozil po svojem kraljestvu, kakor, da se ni nic zgodilo. Brž je Francek vstal in se pognal za njim. Takrat ga je metulj opazil in letel svojo pot; Francek pa za njim. Tako sta letala čez drn in strn že nekaj ur. ko se je naenkrat Francek znašel daleč od doma v nepoznanem kraju. Ko se je tako ozrl okoli sebe. se mu je kar stisnilo srce. Ni vedel ne kod ne kam in noč se je bližala. Od daleč je zagledal, da se mu nekaj čVnega približuje. Kar zakričal bi od groze, a spomnil se je, da bi ga glas izdal, zato je samo vzdihnil v groznem strahu. Črni mož pa se mu je naglo bližal. Sedaj bo po meni; si je mislil Francek. Oh, zakaj nisem ubogal mamice? V tem trenotku je bil mož že čisto blizu in Francek je v njem spoznal svojega očeta, ki se je vračal iz polja. Razveselil se ga je, ob enem pa tudi ustrašil ker je vedel, da bo danes brezovka bolj pela kot po navadi. Začuden je oče vzel Franca s seboj in sta molče korakala proti domu, kjer jih je mamica pričakovala s solznimi očmi, kajti že dolgo je iskala Franceta, ki ga od nikoder ni hotelo biti. Takoj sta se z očetom domenila, da bosta predrznega sina poslala v mestne šole, kjer ni metuljev ne ptičkov. Tako so končale Francko ve porednosti. X. Učitelj razlaga: To je roka in tole (pokaže na rokav) je pa rokav. To-le je pa noga in temu pravimo... (pokaže na hlače). Ciril, ki je mislil, da je na,,prid-nejši učenec: "To je pa nogav " Prav v tem času se vrši v nekaterih krajih vinska trgatev. Le vpraašjte, otroci, vaše starše, kako lepo je ob takih prilikah doma. Vinska trgatev po vinorodnih krajih in košnja po gorskih, so najlepši dnevi kmet-ijkega dela in veselja. POČITNICE Oh, da bi že bile tu, boste vzdilini-li. Saj vas poznam. Igrali bi se radi in skakali po lepih tratah, a šola, ta vam pa ne gre v glavo. Čas v šoli se vam zdi zgubljen, kaj ne da? Tega pa bi sploh ne smeli misliti. To je grdo od vas. Pridno se morate učiti, da vam bo kratek čas in se igrati samo kadar ste s svojimi nalogam", pri kraju. Kajti le če boste v mladosti mislili in ubogali učitelje, boste starejši postali nekaj veljavni. Saj pravi slovenski pregovor: Le tisti velja, ki zna! Tega se torej držite in bodite pridni. Da pa boste tisti zlati čas počitnic lahko čim boljše uporabili, vam bom v kratkem povedal, kako in kaj delajo vaši prijatelji v domovini, da so jim počitnice zares koristne. V domovini trajajo počitnice od 1. avgusta do 1. oktobra. Ta dva meseca sta v celem letu najlepša za slovenske otroke in to ne samo radi počitnic, ampak tudi radi sadja in grozdja, ki v teh mesecih zori. Otroci gredo s svojimi stariši na polje in v vinograde. Tam jim stariši razkazujejo, kako je treba delati okrog sadnega drevja in okrog trsja, da dá Mladinski ko mogoče stuhtali za prihodnje počitnice kako za vas. Stric Matic. PRAKTIČNI NASVETI Varuj se bolezni! Ne pusti, da bi ti kdo kašljal in kihal. v obraz! Enako tudi ti ne delaj tega nikomur! Ne pljuvaj po tleh ! Osnaži si čevlje pred vratmi! Um i j kozarec, iz katerega so pili drugi pred teboj! Ne pushti se lizati od živali! Umij si roke, ako si z njimi prijemal kako žival! * Varuj si oči! Pazi, da opraviš vsak dan redno, telesno potrebo! Ne pozabi, da zahteva vsako delo primeren počitek! Kopaj in umivaj se, če imaš le malo prilike! Čist zrak in voda so najboljši zdravniki! Namišljene bolezni so dostikrat-hujše od pravih! MODROVANJE 1. Vsaka vas ima svoj glas. 2. Zreli hruški ni treba vetra. 3. Tuje peči so mrzle. 4. Zamolčano ni pisano ne brano. 5. Tudi cigan ima včasih dobrega konja. 6. Ni vsak moški, ki klobuk nosi. 7. Most ni samo za enega. lepši sad. Pri tem pa jim seveda do-1 volijo, da si smejo utrgati jabolko ali grozdje. Tudi hruške in fige lahko jedó. Pomislite kako je to lepo. Trgati sad naravnost z drevesa, ko je svež in zrel. To je res nekaj dobrega. Tu v Argentini, pa vas je le maio, ki imate tako srečo. Tu vam mama kupijo jabolk ali grozd grozdja in to je vse. Pa še tako drage so, ta jabolka in to grozdje, da je veliko mamic, ki vam sploh ne morejo kupiti. Nadalje imajo naši otroci v domovini v teh mesecih na razpolago velike pokošene senožeti, po katerih se lovijo in igrajo, srkajoč pri tem čist in svež zrak. Tudi tega nam manjka v mestih. Edino kar imamo v mestih je, da se lahko vsak čas okopamo. V domovini domači!) kopališč skoraj ne poznajo. Le malo je, takih hiš po deželi, ki bi imele vodne naprave. Zato pa imajo naši otroci na razpolago kristalno-čiste reke in potoke, v katerih se vsak dan kopajo. Da jih vidite, kako se premetavajo in kobacajo po gorke.n pesku. Potem pa spet v vodo, ki jih opere in okrepča. Naravne skakalnice, sestoječe iz drevja in griv, povečujejo veselje. Kar tekmujejo med seboj, kdo bo lepše skakal. In še vse polno enakih iger imajo naši otroci v domovini, katerih v mestih ne poznamo. Pogovorite se s svojimi stariši o gori opisanih igrah iz katerih boste oporoko. Ali bi se še enkrat vrnil v njeno sobo? Pavel se zgrozi — odšel je na hodnik in odhitel po stopnicah v gornje nadstropje, da bi uničil oporoko, radi katere je umoril svojo sestro v cvetu mladosti. Begunci so medtem jezdili celo uro. Elizabeta in Voroncov sta jezdila poleg Lebruna, Olga in Mirovič pa sta jezdili za njimi. Mirovič objame svooj ženo in j; zašepeče: — Moja draga ljubljena Olga, kmalu bova na cilju najinega hrepenenja. Zapustila bova Rusijo, dvig nila bova imetje tvojega očeta in se naselila v kaki solnčni zemlji Evrope, kjer bova srečno in zadovoljno živela. — Vse se mi zdi, kakor sanje, — reče Olga, — ne morem verjeti, dn je moj oče mrtev, če pa bi ne imela v nedrih onega papirja, one čudne oporoke — bi mislila, da se nahaja moj oče še vedno v Petrogradu Ko je Olga govorila te besede, si je odpela obleko, da bi vzela listino, ki jo je naredila za bogatega dediča težkih milijonov — v tem trenutku pa prestrašeno krikne: —. Papir! — Zgubila sem papir, ki mi ga je izročil oče — oh, Bog, najbrž sem ga zgubila, ko sem se preoblačila v Natalkini spalnici. — Bog ne daj, — vzklikne Mirovič, — da hi izgubila poslednje voljo svojega očeta. — Olga, prosim te, poišči še enkrat, kajti če si zgubila to listino — ni upanja, da bi nam kedaj izplačali očetovo premoženje. Olga začne ponovno iskati, toda I zaman. Majhne listine, katero ji je oče izročil v zadnji uri svojega življenja, ni našla. — Sedaj sem vas popolnoma uničila — vzklikne mlada žena. — Oh, Bog, ne gre za to, da bi bila lastnica milijonov! Tlotela sem samo, da bi nam ta denar omogočil, da bi zapustili Rusijo. Sedaj pa je vse izgubljeno — Oh Mirovič — sedaj sem uničila najino srečo. Voroncov in Elizabeta sta slišala Olgine besede, obrnila sta svoje konje, da bi vprašala, kaj se je zgodilo. Z nekoliko besedami je Olga povedala, kaj se ji je pripetilo. — Prijatelji, umirite se, — reče Mirovič, ki ni nikdar zgubil svoje hladnokrvnosti, — ne smemo samo vzdihovati, temveč moramo nekaj ukreniti. — Olga, povej mi ali veš prav gotovo, da si še imela listino, ko so nas pripeljali v dvorec. — Vem prav gotovo! — odvrne Olgn. — Videla sem jo še, ko sem se preoblačila. Izgubila sem jo samo v spalnici mlade kneginje Natal-ke Soltikovne. — Tedaj se najbrž nahaja še tam, — reče Mirovič. — Tudi jaz mislim tako, — pripomni sedaj stari Lebrun, — radi tega bi bilo najboljšo, da bi se kdo izmed nas vrnil in šel iskat listek, ker bi se lahko zgodilo, da bi ga kne-gin.ia ali pa katera služkinja nevede uničila. — Gospod Lebrun ima prav! — vzklikne Mirovič. — Tudi jaz som mislil, da bi se kateri izmed nas takoj vrnil v dvorec Soltikov. — Jaz bom odjezdil, — reče Lebrun, — jaz odidem brez vseh skr- bi lahko v dvorec, nihče ne bo ničesar sumil. — Ne, gospod Lebrun — vi morate ostati tukaj — jaz pa bom odjezdil in prinesel oporoko svojega tasta. — Mirovič — ljubljeni — ali bi zopet rad padel kozakom v pesti? — vzklikne Olga. — Moja draga žena, ne boj se, — odvrne mladi in neustrašen? mož, — previden bom in živa duša nie ne bo videla. — Gospod Lebrun, po kateri poti boste šli? — Nadaljevati moramo pot, ki smo jo pričeli, mislim, da bomo jezdili še kaki dve uri, — odvrne Francoz — Jezdili bomo počasi, da nas boste lahko dohiteli. Mirovič objame Olgo, stisne roko svojim ostalim spremljevalcem in požene svojega konja proti dvorcu. Olga se ozre za svojim možem, v srcu pa jo je nekaj zaskrbelo. Voroncov in Elizabeta sta vzela Olgo v svojo sredino. Počasi so nadaljevali svojo pot. Mirovič je medtem gonil svojega konja, žival pa, ki je čutila, dn se vrača v hlev, je letela kakor vihar. Čez četrt ure je Mirovič prispel k dvorcu. Prignal je konja k vrtni ograji, skočil z njega in ga privezal k drevesu. Potem je skočil čez zid, šol po vrtu in previdno hodil okrog dvorca ter iskal okna Natnlkine spalnice. Mislil je skočiti skoz olnio v spalnico, kajti vedel je, čo bi šol v dvorec skozi glavni vhod, dn bi ga prijeli kozaki. Neslišno se je priplazil do verande, od katere se je vzpenjala stara divja trta po zidovih dvorca. Po tej trti je plezal Mirovič in prispel v prvo nadstropje do Natalkine sobe. V sobo pa ni mogel videti, ker so bila okna zastrtn s težkimi zavesami. Tiho je potrkal na okno, upal je, da ga bo Natalka slišala; poslušal je. V sobi se pa ni zganila najmanjša stvarca. Kneginja je najbrž trdno spala. Mirovič je potrkal še enkrat, delati pa je moral zelo previdno, da bi ga ne slišali kozaki. Kaj naj bi storil? Ni mu preostajalo drugega, kakor razbiti šipo na oknu in odpreti okno. Še enkrat se je previdno ozrl, ko pa se je prepričal, da ni v bližini nikogar, dvigne pest — udarec — pok — potem pa zopet globoka tišina. Okno je bilo razbito, Mirovič počaka — upal je, da se bo Natalka zbudila in prišla k oknu. Toda Natalke ni bilo. Sedaj ni Mirovič več odlašal. Porinil je roko skozi odprtino in odprl okno od znotraj. Sedaj ga je ločila od Natalkine spalnice samo šo težka zavesn. Mirovič je pravkar hotel zaveso dvigniti, da bi zbudil Natalko, ko je naenkrat zaslišal glasove, od katerih mu je vztropetala roka, ki je držala zaveso. Znslišnl je zamolklo sCoknnje. Mirovič je že stal ob smrtni po-slelji marsikaterega človeka, takoj jo spoznal, kaj pomeni to stokanje. Tako stoka samo tisti, ki umira. Kmalu pa se je toliko pomiril, da jc odirrnil zaveso in stopil v Nata'kino spalnico. Na postelji je zagledal Natalko, ki je imela na sebi samo srajco, kako se bori s smrtio. Okrog vratu lepe kneginie ie bila ovita črna vrvica. — Sveti Bog — zadavili so jo! 94. POGLAVJE V zadnjem trenotku Sedaj se ni Mirovič prav nič obotavljal. Planil je k postelji in se drhte sklonil k Natalki. — Mrtva — mrtva! Ni se več ganila, na njej ni bilo opaziti nobenega znyka življenja. In vendar je bila zelo lepa. Mirovič je ganjen obstal pri njeni postelji in opazoval umorjeno. Potem pa je hitro zgrabil vrvico,, ki je bila ovita okrog. N.ttalkinega vrata in jo poskušal sneti. K(r pa tega ni mogel, je potegnil iz žepa nož in vrvico prerezal. Mirovič je spravil vrvico v žep, kajti vedel je, da mu bo lahko služila kot važen dokaz proti morilcu. Ali pa je bila Natalka zares mrtva? Mirovič je začel nesrečnico drgniti po sencih, da bi ji obnovil krvni obtok. Minilo je nekaj minut, uspeha pa ni imel nikakega. Na vratu se je blestela rdeča sled, posledica vrvi, glava jc mrtvo ležala v blazinah, njene lepe, blage oči pa so osteklenele. Mirovič pa vseeno ni prenehal s* svojim poslom. Morda se ga bo nebo usmililo in mu pomagalo, dn bi obudil to plemenito bitje zopet k življenju ! Sedaj jc Mirovič opazil, da je otrplost po malem ginila. Ko jc pa čok nekaj minut pritisnili svoje uho na Natalkine prsi, se ga je lotilo nepopisno veselje, zaslišal je, da jc začelo čisto tiho utripati. Kjer pa bije srce, tam je še življenje ! Ubogo srce. deluj, bij 1 Nnpravi si zopet pot v življenje! (Nadaljevanje)