na tisoče raznih nacmov in da je motivov, iz katerih in zaradi katerih ljudje dandanes zahajajo v gore, na desetine, če ne na stotine. Naj hodi vsak iz svojega osebnega nagiba in iz svoje lastne potrebe in veselja, - kakršnokoli to že je, samo da ni naper­ jeno proti drugim ljudem in č loveškemu dobremu bistvu. Pravda »zakaj• ne bo nikoli končana in povsem dognana in enega samega odgovra nanjo ni. Važno je, da ljudje hodijo v hribe, čim več, čim pogosteje. Le tako bomo nekoč vsi lahko postali »pravi• planinci in vprašnje •elite• in za elito sploh ne bo več važno. Kar pa se tiče nadaljnih vprašanj, si ne domišljam, da bi bil tako pameten in podko­ van, da bi na vse lahko dal pravilen ali vsaj sprejemljiv odgovor. Nekaj sreče in upanja je tudi v tem, da vsi odgovori še niso znani in da nekaj iskanja ostane še za druge in tudi za zanamce. Saj jim bo sicer zelo, zelo dolgčas. Pa srečno planinsko leto vsem! Ljubljana, dne 5. 12. 1976 BOHINJ IN TRIGLAV FRANC CEKLIN Zamirajoča svetloba poletnega večera. Nočnik prinaša hlad gora in šum Mostnice. •Z Voje se voda šliš'. Vreme bo• de babica. Vrne se v vežo, k loncem, pripravljat večerjo. V ognjenih zubljih se sveti črni šipovnik, se zlatijo babičini lasje. Sedečega na stopničastem »most u• pod širokim napuščem očetne hiše me skozi svetlo odprtino baročnih vežnih vrat - z vrezano letnico 1736 - treplja in boža p lapolajoči svit. Od samotne obalne cerkvice, potopljene v rastoč i mrak, pa čez temno jezersko gladino, čez polje sem doni č ist in jasen zven - že dolga desetletja ga nosim v sebi. Da, tudi zdaj, ko odpiram dveri davnih dedov, slišim ta zvonki glas . . ..,. . Od neznanega dneva v sivi davnini zgodnjega srednjega veka, ko so na 2:alah v Srednji vasi v Bohinju položili v grob staroslovenskega veljaka, 1 pa do onega trenutka na pragu 20. stoletja, ko je pisar po •uradni dolžnosti• vpisal v radovljiško zemljiško knjigo za kat. občini Studor in Srednja vas izbris nekaterih posebnih zemljiških parcel,2 je razpetih več kot dvanajst stoletij. Med t ema časovn ima mejni koma so v podolju Triglava zaznavne sle(ji, kakšno je bilo bitje in žitje drobcev močnega in uglednega sloja pradavnega slovenskega življa, ki mu še nismo segli do stržena in ne dodobra spoznali, kakšen je njegov pravi obraz.3 Skušajmo se mu približati vsaj za korak. Tolmin, 6. junija (med leti 1063 in 1068). Oglejski patriarh Rabenger in briksenški škof Altwin skleneta znamenito desetinsko pogodbo. 4 1 GI. Walter šmld, Altslovenische Graber Krains (Das Graberfeld In Wochelner Mitterdorf), Carniola 1, 1908, str. 20, grob št. 12. ' Posebni vložki v (novi) zemljiški knjigi z označbo zap. številke poimensko vpisanih kosezov v radov­ ljiškem urbarju iz konca 18. stoletja (od št. 1000 do 1014). so bili leta 1905 po uradnem nalogu Izbri­ sani, nekdanja koseška posest Srenjanov, Studorcev in Fužinarjev, dotlej posebej Izkazana, pa pripi­ sana lastnikom na njihov siceršnji vložek (beležke na več mestih). Zemljiška knjiga sodišča v Radov­ ljici (za kal. ob. Studor in Srednja vas v Bohinju). 3 V pripravi je obsežna strokovna razprava •Bohinjski kosezi•. Del zanjo zbranega gradiva (viri, literatura) je v zgoščen i obliki uporabljen za tale prigodni članek ob SO-letnici Planinskega vestnika. • Fr. Schumi, Urkunden- und Regestenbuch Krains 1, 1882, str. 57, št. 46. - O. Redlich. Dle Tradltlons­ bucher des Hochstlfts Brixen (Acta Tirolensia 1), 1 886, str. 67, št. 183. - Franc Kos, Gradivo za zgodovino 5 Slovencev v srednjem veku, III, str. 139-140, št. 227. S tega pomembnega zgodovinskega razgledišča 11. stoletja se zazrimo najprej nazaj. Morda celo tja do prvega, severnega slovanskega naselitvenega vala pred pol tisoč­ letjem. Stodoranci. 5 Južna konica te razcepljene plemenske skupine se pne čez višave gora, prek živih pregraj alpskih voda. Po uleženih širjavah podolij in skozi mrak lesov se prebije do zavetne dolinske kotanje sredi snežnih gora. Bojeviti prišleki naskočijo zasilno utrjena gradišča in upokore številne romanizirane ilirske staroselce. 6 Doseljeni rod se udorni mednje in jim vsili svojo govorico. Vsrka vase njihovo prastaro ime kraja, bogovom svojih dedov pa ostane zvest še stoletja. Ta so se rojevala in s sledmi vred zamirala. Samo prgišče tega, kar je v njih Morana pregrinjala s temnim prtom pozabe in izni­ čenja, je roka arheologa doslej iztrgala davnini Bohinja.7 In vendar - kako dragocena spoznanja! V prisoje obeh dolin je naslonjena vrsta selišč s •Plesmom• pred sabo in njivo mrtvih ob sebi. Prebivalci izpod prepadne vzhodne stene gore pokopavajo svoje rajne na položni brežini ob Goričici (nad njivami danes znanih Podojnic). 8 Vaščani osrednjega s GI. Fran Ramovš , Kratka zgodovina slovenskega jezika, 1936, št. 10. - Bogo Grafenauer, Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev, SAZU 1, Dela 7. 1952, str. 459. - Isti. Zgodovina slovenskega narroda 1. 1964, str. 324. - Jože Kastelic. Slovanska nekropola na Bledu, SAZU 1, Dela 13, 1960, str. 39. • Prim. Milko Kos, Zgodovina Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja, 1955, str. 59. 71. 7 W. šmid, o. d., str. 17-26. • Isti. o. d., str. 21. - Leta 1936 so Janko Hodnik. Stara Fužina 59, Jože Odar. Studor 24 In še nekateri delavci pri gradnji nove (a nedograjene) ceste iz Srednje vasi v Uskovnico izkopali v brežini pod Gori­ čarjevo hišo dele človeških okostij In nekaj grobnih pridatkov (na Šmidovi staroslovenski nekropoli!). Srednja vas v Bohinju. Levi križec označuje lokacijo Smidovega staroslovanskega grobišča nad •Podojni­ cami•, križca na sredini slike pa staroslovensko nekropolo •2ale", ki so jo kot grobišče uporabljali že v staroželezni dobi Foto Franc Ceklin 6 Akad. slikar Valentin Hodnik: Triglav z Zagona pred Velim poljem (olje, platno), 200 X 390 cm; Srednja vas v Bohinju naselja polagajo svoje rajne v neštetokrat prekopano halštatsko prst terasastih Zal. 9 Njihovi sosedje na jutranji strani vkopavajo gomile pokojnikov v ostanke rimskih grobov, 1 0 spodaj, kjer mlada Sava opla kuje onstranski Gradec, pa so pomešane s tisoč­ letnim pepelom iz žar latenske nekropole. 11 Preseneča trdoživost živih s krajem pokopa - družni grobni sen stoterih rodov je osupljivo dolg. 12 Nekaj naključnih najdb pri kopanju peska in ustno izročilo Srenjanov, da so ajdje pokopavali svoje rajne na »Podojnicah•, ko so sprejeli nauk Krista, pa na drugi strani vasi, na klečetu s starodavnim žalnim imenom »Zale•, je vzpodbudilo mladega arheo­ loga Šmida, da je oktobra 1907 zasadil lopato. 1 3 Njegove najdbe - 23 staroslovenskih grobov na 2alah, 2 pa na »Podojnicah• 14 - in najnovejša dognanja arheologinje Koroščeve, ,s uvrščajo Srednjo vas v Bohinju 16 med redke kraje na slovenskih tleh, ki s karantansko,17 se pravi najstarejšo materialno kulturo doslej odkrit ih grobišč, sežejo v osmo stoletje. Večina grobov na Zalah je iz mlajšega, kčittlaškega obdobja (9.-10. stol.) 18 • Prim. W. šmld, o. d„ str. 19. 21 In 26. - Stane Gabrovec, Varstvo spomenikov VII (1958·59). str. 321 In 323. „ Stari znanec Bohinja, Walter šmld (tedaj Schmid, prof. na graški univerzi), je poleti 1937 v Jereki ob cesti med Hostnikovo hišo In jerekarsko cerkvijo odkopal rimski grob. Slovenec, 22. avgusta 1937. Svojih izkopavanj Schmld ni objavil. - Arheologa A. Valič In S. Gabrovec sta poleti 1959 prav tam odkrila dva žgana rimska grobova s pridatki (fragmenti oljenk, lončkov, bronasti prstan, deli zapestnice ter sežgane kosti In oglje), Varstvo spomenikov VI 1 (1958·59). str. 331. 11 Na Bitnjah v Bohinju Je arheolog W. Schmid leta 1937 izkopal prazgodovinsko grobišče (najdt,a nekropole znanstveno še ni objavljena). - GI. Jože Kastelic, Walter Šmid, Zgodovinski časopis V, 1951. - France Stare, Prazgodovinske posode Iz Slovenije, Zbornik FF v Ljubljani II, 1955, str. 109 In 1 33. 12 Omenjena latenska nekropola na Bitnjah (na »2vabovem, travniku) je tik ob sedanjem pokopališču In prastari, sedaj barokizirani bitenjski cerkvi. " W. šmid, o. d., str. 17 in 18. " W. šmld, o. d., str. 19-21. " 1a Paola Korošec, Poskus delitve slovanske materialne kulture na področju Karantanije, Zgodovinski časopis XV, 1961, str. 160 in op. 40, str. 193 In op. 240. - Ista, Kulturni In časovni oris slovenskega zgodnjega 7 srednjega veka na območju Slovenije, Arheološki vestnik 21- 22. 1970•1971. str. 96, tab. 3, 4: 1 In 5. Lobanje skeletov - vse dolgoglave - nimajo nikakršnih mongoloidnih znakov. Tudi t iste ne, kjer je bil v grobu pridejan samo železen nož. 19 Smeli bi reči , da Bohinj Avarov ne pozna. (Osamljeni bronasti obrski pasni jeziček iz 8. stoletja, najden pri Jereki, 20 bi mogel biti le izgubljena mrvica plena bohinjskega bojevnika, vračajočega se z bojnega pohoda). Naselbinski otok Bohinj je tedaj nekak prirodni gradec. Skritega za mogočno predstražo velikanskih gozdov, vkopanega za varnim okopom nepristopnih gora, ne doseže avarska pušč ica, ne langobardski meč. Na najdenih grobnih pridev_ kih ni simbolov krščanstva. 21 Nad dvori in hrami, setvijo in čredami svobodnega življa v bohinjskem kotu bedijo še stara božanstva. Vpliv močno romaniziranih domorodcev v bohinjski kotlini na telesno zgradbo doselje­ nega slovanskega rodu bi smeli samo dopustiti, toda njihov vpliv na duhovno snovanje doseljencev je otipljiv. Nakit z lal in Podojnic, najden v grobovih iz starejše dobe,22 je oblikovno naslonjen na izvore kasne antične obrtne umetnosti, izdelan pa na do­ mačih tleh. 23 Sedem grobov na lalah je brez pridevkov, pri treh okostjih je najden samo nož, ob drugih skeletih (tudi na Podojnica h) pa vrsta grobnih pridatkov. Po raznovrstnosti pridevkov, večidel iz dragocene tvarine, izstopajo med starejšimi grobovi št . 12, 15 in 18, iz mlajše dobe pa grobova št. 7 in 14. 24 Očitne razlike v bogastvu pridevkov kažejo že na močnejše družbene razlike. Kdo ste imoviti neznanci z lal in Podojnic? Imenitniki, obdani z motn.im srebrom ovešenih obročkov ob izsušenih senceh, številnih prstanov na koščenih členkih? Kdo možje-veljaki z dragocenimi zaponkami na sesedenih prsih? Materina roka, ki si ob bridkem slovesu pripela ljubljenemu otroku ovratnico pisanih steklenih biserov (tudi z jagodami, podobnimi jantarj u), č igava si? In nežno žensko bitje, tisoč in več let ozaljšano s čudovitim srebrnim nakitom - velikimi graviranimi luničastimi uhani - kdo te pozna? Arheologija - za zdaj - molči. Odgovor nam da šele zgodovina, s pogledom uper­ jenim nazaj . Preden sežemo po zgodovinskih virih, poudarimo misel, nasvet: arheološko bogata t la Bohinja terjajo nove raziskave. Morebitne najdbe ant ropološkega gradiva, ku lturno­ materialnih ostalin, s srečno roko morda celo najdbe stanovanjske, stavbarske in duhovne kulture, bi utegnile pomagati - ne samo pri osvet litvi davnih dni Bohinja, marveč - tudi pri tolmačenju arheološke preteklosti širšega slovenskega prostora. Ključ za rešitev etnične uganke starejšega grobišča (1) na blejski Pristavi 2 5 bi utegnil biti pokopan prav na tej ali oni nekropol i prastarega Bohinja. Po mnogih usodnih po litičnih preobratih, ki jih pozna naša preteklost v poslednjih stoletjih prvega tisočletja , stopimo na prag drugega. Krenimo v dobo velikih kronskih darovnic s posestno in ko lonizatorično ustalitvijo nemških fevdalnih rodbin in cerkva na slovenskih tleh. Znamenite kronske darovnice iz 11. stoletja, s katerimi je Briksen dobival posest za posestjo na Kranj skem, Bohinja ne omenjajo. S prvo list ino, l. 1004, je briksenška škofija dobila •posestvo z imenom Bled« , 26 z drugo, l. 1011 •Blejski grad in 30 kraljev­ skih kmetij med večjo in manjšo Savo« , 27 s tretjo je l. 1040 kralj Henrik III. podelil " Prim. W. šmid, o. d., str. 18, 19, 20 In 21. 20 GI. Jože Kastelic, Likovni svet, Ljubljana 1951, str. 199 (s fotografijo). - Isti. Slovanska nekropola na Bledu, str. 12. - Korošec, AV 2, 1951, str. 144. - S. Gabrovec, Nekaj novih staroslovenskih · najdb, AV. VI 1, 1955, str. 137. - A. Valič, Vprašanja raziskovanj zgodnjega srednjega veka na Gorenjskem, AV 21-22, 1970-1971, str. 111 In 112. 21 A. Valič, o. d„ str. 113. 22 23 MIiko Kos , Zgodovina Slovencev . . . , 1955, str. 72. - Paola Korošec, Poskus delitve slovanske materialne kulture ... , str. 192, 1 93 In op. 240 ter str. 1 94. " W. šmid, o. d„ str. 19, 20 in 21. 21 Prim. Božo škerlj, Srednjeveška okostja z Bleda, Izkopana l. 1949, SAZU, Razprave 1 11 , 1953. st r. 313 do 330. - Jože Kastelic, Slovanska nekropola na Bledu, SAZU, Dela 13, 1960, str. 7-42. u Franc Kos, Gradivo 111 , str. 13-1 4, št. 17. - Leo Santlfaller, Die Urkunden der Brlxner Hochstifts­ Archlve 845-1295, Innsbruck 1 929, str. 18-20, št. 1 4. 11 Fr. Kos, Gradivo III, str. 20, št. 28. - Santlfaller, Die Urkunden ... , str. 20, št. 15. 8 škofu Poponu »neki svoj gozd med obema Savama od njunih izvirov pa do njunega združenja• . 28 Suha črka tretje listine bi nas sicer mogla privesti k izviru Savice, toda kritični pretres vsebine v zgodovinskih virih tega ne dopusti. Sredi 11 . stoletja zasede škofijsko stolico v Briksnu prekanjeni Altwin (1049-1097). 29 Zajetni »Altwinov kodeks•, zbirka številnih pergamentnih listin (Avstrija ga je ob restituciji zgodovinskega gradiva l. 1 921 vrnila ltaliji),30 hrani dragocena pričevanja o življenju gorenjskega kota pred 900 leti, zlasti Bleda z okolico. (V ozki okvir tega č lanka ne moremo - ne tu, ne kasneje - »spraviti• širših pojasnil!) . Z odprtega blejskega osredja, kjer si Briksen krepi in čedalje bolj širi svojo posest, kaj kmalu seže Altwinova pohlepna roka tudi v odmaknjeni dolinski svet v osrčju visokih gora. Svojo sled pusti na treh pergamentih njegovega kodeksa (folio 37', 45' in 87'). 31 Bohinj •Stopi• v zgodovino. Casovno prva med gornjimi tremi dokumenti je že omenjena desetinska pogodba med Oglejem in Briks nom. Pogodba je v zvezi z reformo, ki gre za tem, da se prizna patriarhu Rabengerju izključna pravica do desetin po vsem območju njegove cerkve. Zategadelj se mora škof Altwin odreči - poleg druge - tudi desetine, ki mu j o plačujejo »herimanni-. Kdo ste neznanci tujega imena izpod peresa furlanskega pisarja? Naša zgodovinarja in tuji histerik odgovorijo: • . .. s ,herimanni' morejo biti mišljeni le bohinjski kosezi, ker so njihova posestva očitno v stiku z briksenškim zemljiškim gospostvom in ker je Briksen tu vsekakor imel možnost - dasi so po izražanju vira očitno še samostojni Drobca prazgodovinske keramike (halštat) s staroslovenskega grobišča na 2alah v Srednji vasi v Bohinju - poltretje tisočletje stara sled č loveka pod Triglavom - nadzorstva nad tamošnjim cerkvenim življenjem ... • (Bogo Grafenauer); 32 • ••• Altwi· novi herimanni torej gotovo niso sedeli na briksenskih tleh, temveč na lastnih, na katerih so bili ustanovili, kakor dokazuje svobodno razpolaganje z desetino, eno ali več lastniških cerkvic. Cerkve v svetnih rokah pa so bile plemiške, kakor one kapelice v Bohinju, ki sta jih poklonila Altwinu Blagosod in Preslav. Sam Klebel je imel zato v prvem t renutku vtis: ti herimanni nastopajo ,kakor svobodni zemljiški 2• Fr. Kos, Gradivo III, str. 73-74, št. 107. - Santlfaller, Dle Urkunden ... , str. 27-28, št. 28. 29 Oswald Redllch, Acta Tlrolensia 1 , str. 30. 30 •Altwinov kodeks• (Codex tradltlonum ecclesie Sablonensis et Brlxlnensis) je sedaj v Italiji. Pismeno sporočilo dr. Richarda Blaasa, direktorja Drž. arhiva, odd. (Haus•, Hof• und Staatsarchlv) na Dunaju z dne 13. 6. 1973, poslano ravnatelju Goriškega muzeja Branku Marušiču v Novi Gorici. 31 O. Redllch, Acta Tl rolensla 1, str. 67, 76 In 124. 9 32 Bogo Grafenauer, Ustoličevanje koroških vojvod . .. , str. 364. gospodje' ... • (Ljudmil Hauptman); 3 3 • . . . Diese ,herimani', seien es nun Edlinger im Jauntal oder in der Wochein, erscheinen hier wie freie Grundherren .... • (Ernst Klebel).3 4 Orumeneli 900-letni pergament o bohinjskih »herimannih•, najstarejšo pisano pričo o tem sloju na nekdanjih in sedanjih slovenskih tleh, zazdaj denimo na stran. Sezimo po drugih dveh listinah. Kranj. Med leti 1065- 1075. Plemeniti Perchtolt podeli na prošnjo škofa Altwina brik­ senški cerkvi neko posestvo v Bohi n ju (cerkve, dvori, poslopja, travniki, pašniki, ribolovi ... ). To posestvo sta mu zakonito prepustila neki Blagosod in neki Preslav­ ( • ... nobilis ex genere Perchtolt nomine quoddam praedium a quibusdam Blagozont ac Prezlau personatis sibi legitime traditum in loco Bochingun vocato, ecclesiis, areis, edificiis, prati s, pascuis, piscationibus, ... • ).3 5 Kranj. Med leti 1085-1090. Svobodni Ivan prepusti škofu Altwinu svoje podedovano posestvo v Zasipu ( • ... quidam ingenuus lwan personatus predi um quoddam heredi­ tario iure sibi relictum in loco Zazib situm«); zato pa dobi od škofa ravno tako veliko posestvo v Bohinju (• .. . tantum predii in villa Bochingin dieta iacentis ... •). 36 Te tri listine smemo po pravici imenovati temeljne kamne pisane bohinjske zgodovine v visokem srednjem veku. Prva, desetinska pogodba, sklenjena na gradu Kozlov rob nad Tolminom ( v poletnem bivališču oglejskega patriarha, s stolico v bližnjem č:edadu), slednji dve, napisani v škofovi utrdbi v Kranju, (tu se je Altwin ponavadi zadrževal pri občasnih prihodih na Kranjsko). Na teh pergamentih se srečamo s k o s e z i. Kosezi? Zagonetna bit naše preteklosti. še vedno ni z nje odgrnjena poslednja, •sedma• tan­ čica, kdo in kaj so kosezi, še vedno se - že dobrih sedem desetletij - bije med znanstveniki koseški boj. Posledek tega je obsežna znanstvena literatura. Zavoljo utesnjenosti (članka !) skorajda ne moremo čez Karavanke, v Korotan, na srednji Štajer, kjer avstrijski historiki že desetletja - z redkimi izjemami - iščejo in dokazujejo germanski izvor kosezov. V poslednjih dveh desetletjih pa nekateri (od starejših Klebel, med mlajšimi Ebner) v marsičem spreminjajo svoja nekdanja stališča in dopuščajo možnost slovanskega izvora kosezov, na neki način zvezanih z razvojem slovanske kneževine Karantanije. Tudi v taboru slovenskih zgodovinarjev se koseška pota razhajajo. Glede slovenskega izvora kosezov so si načelno enotni, njihove teze in stališča o družbeni vlogi kosezov in o izvoru njihovega imena, pa so zelo različna, nekatera povsem nasprotna. č:etudi so ta ali ona njihova izhodišča dvomljiva, nekateri zaključki sporni, celo ne­ sprejemljivi, je vendar doprinos in delež slovenskih zgodovinarjev pri koseških pre­ iskavah, v tej tako težko rešljivi nalogi zelo bogat, njihova dognanja in ugotovitve dragocen prispevek, njihove teze - o še odprtih koseških vprašanjih - pa pre­ pričljive, prodorne, prevladujoče (pomalem že tudi onstran Karavank). Akademik prof. dr. Milko Kos nam je v drugi izdaji svoje •Zgodovine Slovencev• (1955)3 7 koseze takole upodobil: •Obred izvolitve in umestitve koroških knezov je tesno povezan s položajem, ki so ga med Slovenci zavzemali kosezi ali kasazi oziroma kasezi, kakor se glasi zanje naziv na kasnejših koroških in štajerskih tleh. Kosezi so bili po številu močan in ugleden sloj starokarantanskega svobodnega prebivalstva. Kaže, da so bili slovenski plemiči in prvaki iz okolice karantanskega kneza v časih, ko se je tudi v stari Karantaniji začelo družbeno razslojevanje, po izvoru vsaj delno kosezi. Ko so prišli Nemci k nam, so zavzemali kosezi v slovenski družbi položaj, ki je bil podoben položaju plemenitih 33 Ljudmil Hauptmann. Razvoj družabnih razmer v radovljiškem kotu do krize petnajstega stoletja, Zgodo­ vinski časopis VI- VII, 1952-1953, str. 274. " Ernst Klebel, Von den Edllngern in Karnten, AfGT 28. str. 74. " Redllch. Acta Tirolensia l . str. 76. št. 211. - Fr. Kos, Gradivo 1 11 , str. 143, št. 234. 36 Redllch, Acta Tirolensia 1, str. 124. št. 359. - Fr. Kos, Gradivo III. str. 216-217, št. 372. 37 Milko Kos. Zgodovina Slovencev, 1955. 10 ljudi na Nemškem. Zato veljajo pri Nemcih za plemenite. Slovenski kosez je za Nemca glede na družbeni položaj tako rekoč plemenit človek, plemič. Zato ustreza sloven­ skemu nazivu kosez nemški naziv •edling• in naselbini kosezov nemško krajevno ime •Edling• ali •Edlingen•. - Slediti moremo kosezom skoraj povsod na nekdanjih in sedanjih slovenskih tleh, zlasti pa v predelih, o katerih vemo, da so bili že zgodaj in sorazmerno gosto naseljeni ... V Bohi n ju (podčrtal F. C.) so živeli v Srednji vasi in sosednjih selih, najdemo jih na gosto okoli Bleda in Tržiča ... Zlasti mnogo je bilo kosezov na Koroškem•. (Str. 85 in 86) . • v vrste plemstva se je povzpel tudi marsikateri staroslovenski kosez.• (Str. 158). »Kljub nazivu »edling• (plemeniti) pa večina kosezov ni končno prešla v plemstvo, pokmetila se je in začela v družbenem oziru propadati. - Do 12. stoletja se vrste kosezi po stopnji še med višjimi plemiči ali pa so takoj za njimi in se imenujejo v virih plemeniti (nobilis), v 13. stoletju pa jih po družbeni lestvici štejejo že za manj kot ministeriale; ti pa so bili po svojem izvoru plemiči nižje vrste. Prav ministeriali so potiskali koseze v družbenem oziru navzdol. Kljub temu pa so kosezi in njihova posestva •koseščine• še dolgo v srednji vek ohranila značaj družbene in gospodarske privilegiranosti; kosezi žive na svojih lastnih posestvih in smejo z njimi prosto razpolagati. Prvotne skupine kosezov so združene v posebnih sklenjenih področjih ali uradih in imajo v teh svoje sodstvo ter upravo. Na Koroškem imajo še vedno pravico pri knežjem kamnu voliti oziroma umeščati vojvodo. V tesnih zvezah in odnosih so do nosilca javne oblasti v deželi in v neposredni službi deželnemu knezu, tudi obvezani do določenih služnosti in posla, zlasti pri sodnem postopku in glede vojaške službe.• (Str. 159). •Kosezi, ki sede na svojih svobodnih posestvih, so pa navzlic svojemu svobodnemu in izjemnemu, privilegiranemu izvoru, kolikor niso prešli med plemiče, dejansko po­ stajali vedno bolj kmetje. Kot osebna svoboda kosezov je tudi koseško sodstvo v nevzdržnem propadanju. Na splošno si zemljiški gospodje prizadevajo navezati in vključiti koseze, koseščine in stare koseške urade v svoja zemljiška gospostva, izenačiti koseze glede dajatev, služ­ nosti, sodstva in drugega s podložnimi kmeti. Pravice kosezov se začno povezovati z zemljo, ki jo kosez ima in obdeluje, ne več z njegovo osebo. Skoraj povsod, kjer je bilo kaj kosezov, so ti, njihove koseščine in uradi do 16. stoletja propadli, to je utonili so v zemljiških gospostvih, pravice kosezov kot posebnega, do takrat obstoječega družbenega sloja pa so začele prenehovati in so končno povsem prenehale.• (Str. 209.) Spet smo v Bohinju. Za hip postojmo pri dveh miljnikih njegove samosvoje zgodovinske poti skozi srednji vek. 31. oktobra 1120. Briksenški škof Hugon naznanja, da Je plemeniti Dietmar podelil briksenški cerkvi svoje posestvo v kraju •Cruskilach.• Zato pa mu škof na njegovo prošnjo odstopi neko posestvo v Bohinju v oglejski patriarhiji, katero je deloma kupil od plemenitaša Konrada, njegove soproge in njegovih otrok za 120 liber, deloma pa pridobil od drugih tamkajšnjih plemenitašev. škof pravi, da je to storil z namenom, da bi Dietmar v ta kraj, ki je pripraven za redovniško življenje, poklical redovnike in porabil omenjeno posestvo v njih korist. (• . .. praedium in Aquilejensi patriarchatu situm Vochina nomine, quod a quodam nabili Chuonrath nuncupato et a conjuge ejus et a filiis eorum centum viginti libris comparavimus, et quod ab aliis nobilibus ibi acquisivimus, ... • ). Menihi naj imajo pravico, da v svojem samostanu volijo opata. Izvoljenec naj nato pride pred njega (pred škofa), sprejme od njega dostojanstvo in investituro čez samostan, mu priseže zvestobo ter izkazuje pokorščino in spoštovanje. škof izjavlja, da potrjuje to daritev kakor tudi to, kar se bo v prihodnje podarilo tem bratom. Kdor bi razrušil ustanovo tega kraja, naj bo preklet. 38 Bled. 3. decembra 1185. Briksenški škof Henrik naznanja, da na prošnjo Gerunga, prošta pri otoški cerkvi na Bledu, potrjuje vse dosedanje daritve tej cerkvi. ... Med darovanim ,. Fr. Schuml, Urkunden- und Regestenbuch Krains 1 , str. 81, št. 71. - Fr. Kos, Gradivo IV. str. 31-3 2, 11 št. 58. - Santlfaller, Dle Urkunden .... str. 40, št. 35, faksimile: tabela 11. ,,,u:J y,....C.18i~ tr~ui uL)i tr-) ... U~ .uac,"i: ~'lu(~l•~~~~.(%1•V•Uk~4Uffit ♦ '\)ct~~G ~~~-tmifm,dM"1n'!~ _ ~at-'fflO{K~ r.,luar. ~.Hfi"v ~ulp crdli •\•VMfl• ~umt~~oam,~:Jr;"1n ~-m-~ '1-~a.qw,~~,ttt•l,11--rmtttd~._,~111, • M1Matll _. q~-u~'YJ> 4ffllfflat,.~•·~ er ~.,,,J.f.~Fl•ffi"8~-ft"•1i~..._.q,,,1,f H-9V tl,4. te-•n• 9''"-' ~•ur-.,·l•miP-3"~1i_..AUa. ~,-~~~~}%~. ~ir'-iti~•~fflAIIU fflrua.tWft"~'1SU,:~~ ~"Yfflla~J~-a.•~~111,l&O"t'm° .. .,,..,~~ 4ffllOllt""t'~•~1•'j(41,,~~-~ 'k-~~;~.i,~tt:wm.n,tmmvt- •=• ~~Q,~nua,.}r1,1""'1Uh'd •1• 'ft• . '111.-,. 4u~1'tlmr•-wiwnut,ii~ ,..,...,,n~fflff'- 4_$M-t,t-1lwm,m AlltlOUf'tr(AJ'ffUUJI-, "Jr-1• ~umm•..r.---~._,,~r-r~ 4"'"" .... ~~~z1Jt.8.Jl-,.eiy-1u-~4n(, . C°~(U ill~<1•!...,... ~~"'$'f'Jm.: n;m ~o! ,,.fJ.,,.J. ~;ft;~Jr~.~~•r4.%F ;Jfr~nmµ1 •~­ ~J.e7fl'"',;JJ'•ff.,n}1,n,-t/t..JL~ ~i.l~m~f-.\..% ,~-rbio w n 1'JJ~ rrr""1+'(.,µ run.t~!..! rrf•mrvp.n..-.;f'F.tli.r~-l. .. J&pi ... tpr, bunr ,nJ4/.,t,b 1,d,.,,,mjmnwt •• tl.5""'"1 • qnm,:f ~l,,.,n/,nrmffrunmi.1tJ,J.L.~l -.... 1~.......i ,.t,.+-F„Jmo'j:pn,i" in1;"'~'fm.t 0 =· "rl•:Jlll.~ .. ,,;f .t ,n1:r•p- .. .. .... ,; r t c li,,-,,-VJ.,1 11 ,,1,, .. 1rr.,,'f;f r'"l"•rrJ,/ l..,. . .,, t' HO' l ~-;; J..,,., 1nc,IJ1l.rfJi,, , M. ... X,"t,]½,,,n,T' \ rnf ~ll,,~r"'· 111 " .l,,,,:•7nu\= rri:J,.,.;J'H"s•n;:J' ,l'. , ~rmooJ'1,n...,on;ff u;! ,.,, Pergamentna listina brixenškega škofa Hugona z dne 31. oktobra 1120 o nameravani ustanovitvi samostana v Bohinju - čez 850 let stara priča o obstoju bohinjskih plemenilašev-kosezov Zvijmo zdaj pergamente raztresenih listin in odprimo urbarje zgodnjih dob. -Najširši vir o kosezih so urbarji, ki poročajo o koseških dajatvah v najrazličnejših skupinah kosezov ponekod v 15. stoletju, večinoma pa v 16., le izjemoma tudi že nekaj prej ali pozneje.• (Bogo Grafenauer). 40 13 "' Bogo Grafenauer, Ustoličevanje koroških vojvod .... str. 344. Na koseze (•herimanne• in •nobilis•l smo naleteli v listinah 11. stoletja prvič prav v Bohinju, prav tu se z njimi - •edelingi• 13. stoletja - srečamo prvič tudi v urbar• skih virih. Briksenški urbar za Bohinj in Bled iz leta 1253 41 začenja s popisom •dohodkov bri­ ksenške cerkve na Bledu« takole: »V Srednji vas dve hubi, od katerih plačuje ena 60 oglejskih denarjev in druga enega prašička in eno ovco spomladi z jagnjetom. Dalje v č:ešnjici 30 podložnikov in 8, ki se imenujejo kosezi, (» ... ltem In Chersdorf XXX homines et VIII qui dicuntur edelinge,• l ti so dolžni dati škofu ob njegovem prihodu, kadar koli pride, 6 goved, 6 prašičev In 20 mer pšenice in 40 mer ovsa in 40 oglejskih denarjev od Suhe in 2 oglejski marki in 40 denarjev za činž brez drugih dolžnosti. Tudi sodja iz č:ešnjice ima eno kmetijo.• Urbar nadalje navaja še druge bohinjske vasi, število činžnih kmetij (hub) in njihove dajatve. Na Brodu je tedaj 6 in pol hube. na Savici 11, na Poljeh 3 in pol, na Bistrici 13 in na Nomenju 3 činžne kmetije, četrto pa ima Reinoldus. Vsaka kmetija daje po enega prašička in spomladi ovco z jagnjetom pa davek v žitu in mesu. Vsakdo plačuje letno po 3 oglejske vierdunge namesto tlake. Dajejo tudi 20 komolcev navadnega platna za vreče. Od dveh mlinov plačujejo 10 de­ narjev. Urbar tudi pove, da •J e kmetije na Poljeh, obenem z dobravami ter z mnogimi pašniki in drugim, približno tedaj pridobil svoji briksenški cerkvi častitljivi škof Bruno.• Ta brlksenško-blejski urbar iz sredine 13. stoletja, starinska priča o neizpodbitnem obstoju kosezov v Bohinju, je hkrati tudi temelj in izhodišče za historične preiskave o več odprtih vprašanjih srednj eveškega Bohinja. Eno med njimi je: nastanek in razvoj posesti briksenške škofije v Bohinju. S kraljevo darovnico l. 1011 dobi škofija Blejski grad in 30 kraljevskih kmetij, ki si jih sme Briksen izmeriti v savskem medrečju (med Dolinko in Bohinjko). »Kraljevska• kmetija, ki je obsegala (povedano v današnji meri) pri nas okroglo 50 ha, je bila zgolj merilna enota, ne pa obdelovalna. Zemlje je sprva bilo še toliko na voljo, da si je smel prejemnik zemljišče, izračunano v kraljevskih kmetijah, večkrat izbrati tudi zunaj ožjega, krajevno značenega ozemlja. 42 Navadna kmetija (huba), v listinah 11 . in 12. stoletja včasih imenovana •Slovenska«, dejansko obdelovalna enota, pa je obsegala približno 12 ha. 4 3 Preprost račun pove, da zmore Briksen iz podarjenih tridesetih »kraljevskih• kmetij na začetku našega tisoč letja oblikovati v gorenjskem kotu okrog 125 dejanskih kmetij (30. 50 = 1500: 12 = 125). Brez Bohinja (in blejske grajske pristave, za katero se najbrž skriva leta 1004 podarjeno •posestvo Bled•), ima Briksen v urbarju iz leta 1253 44 v dvajsetih vaseh in zaselkih •blejskega• trikotnika (med Koroško Belo s Potoki na severu, Bohinjsko Belo na jugu, Peračlco in č:adovljami na vzhodu) 122 hub in eno polovično kmetijo. Torej skoraj natanko toliko, kolikor smo jih našteli pred poltretjim stoletjem. »Na ozemlju v Bohinju, ki je 1253 pripadalo škofijski cerkvi v Briksenu, je bilo v sedmih vaseh 41 kmetij in 38 koseščin.• (Milko Kos). 45 Ugotovitev. Sredi 13. stoletja poseduje Briksen na visokem Gorenjskem skupaj 163 in pol kmetije, od tega tri četrtine po blejski okolici, četrtino pa v Bohinju (ki ga urbar 41 Urbar za posest brlksenške cerkve na Bledu In v Bohinju Iz leta 1253, Državni arhiv, MOnchen, Cod. Brix. Hochstlft II L 6. 1, fol. 174. - Prepis urbarja (delo pokojnega prof. dr. Milka Kosa) v Institutu za zgodovino SAZU. Zgodovinarju dr. Pavlu Blazniku, zn. svet. v Institutu. ki ml Je z ljubeznivo ustrežljivostjo dal Kosov prepis urbarja na vpogled - iskrena zahvala! - GI. tudi Bogo Grafenauer, Ustoličevanje koroških vojvod . ... s1r. 345. Ljudmil Hauptmann. Razvoj družabnih razmer .... str. 275. " 0 Prim. Milko Kos, Zgodovina Slovencev, rnss, str. 152. - Bogo Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda II. 1955. str. 94. u Citirani blejski urbar Iz Jela 1253, fol. 174' In 175. " Milko Kos, Kolonizacija In populacija v srednjem veku, Gospodarska In družbena zgodovina Slovencev, l. zv„ Institut za zgodovino SAZU , 1 970, str. 84. 14 imenuje •Fochin•). 46 V •blejskih• kmetijah je zaobseženih vseh nekdanjih 30 •kraljev­ skih• kmetij. Ko v komentarju k Histor. atlantu avstrijskih alpskih dežel (1929) Ljudmil Hauptmann v svoji zgoščeni razpravi •Nastanek in razvoj Kranjske• 47 konča opis zamotanega raz­ voja deželskega sodišča Bled, doda: •Radovljiško deželsko sodišče v Bohinju (kata­ strski občini : Studor, Srednja vas) je pri teh dogovorih ostalo nedotaknjeno, ker ni nikoli pripadalo Bledu. Bled je tam posedoval prvotno samo ... del doline od Nomenja do onkraj Bistrice . .. , kjer je bil Briksen že leta 1070 premožen; ostalo je pripadalo plemičem, prednikom ,Edlinger in der Wochein' ... in plemiču Konradu, katerega posest je bila tako velika, da so hoteli leta 1120 na njej ustanoviti samostan. Ta alodialna posestva so ostala pod javno sodnostjo, in prišla ob razkroju deželnega sodišča Kranj od tod pod Radovljico.• Velika Konradova posest v Bohinju je zgodovinarje že zgodaj bodla v oči. V uvodu četrte knjige •Gradiva za zgodovino Slovencev v srednjem veku• (1920) govori Franc Kos 48 tudi o denarju (novcih) in cenah raznih predmetov v 12. stoletju: • ... Kmetije niso bile povsod enako velike in tudi ne enako drage ... Ako vzamemo, da je poprek ena kmetija stala štiri marke, si moremo misliti, kako velika so bila marsikatera druga posestva, tako npr. neko posestvo v Bohinju (podčrtal F. C.), ki je bilo vredno 120 liber, . .. • in spredaj: »Kar se tiče novcev, so naši predniki v 12. stoletju računali z markami, librami, šilingi in penezi (denarii). Z besedo marko so med drugim zazna­ movali neko utežno enoto, ki pa ni bila povsod enaka . .. Srebrni penezi so bili nekak drobiž v srednjem veku. Penez je tehtal približno en gram. Vsoto 240 penezov so imenovali funt ali libro. Po oglejski patriarhiji je imela ena libra 20 šilingov, ta pa 12 penezov ... Kovali so samo peneze, računali pa z markami, šilingi in librami. Po naših krajih je šlo 160 kovanih penezov na eno števno marko (marca numero), ki je pa ne smemo zamenjati z utežno marko. Ta je imela pol funta ali pa 120 penezov čistega srebra v palicah. Kovani penezi so imeli dostikrat le t ri četrtine srebra in eno četrtino bakra, zato jih je bilo treba več na eno števno marko, da je bila vrednost enaka z utežno marko ... Zlato so tehtali. Njegova vrednost nasproti srebru je bila včasih v razmerju 1 : 10.• Za 120 liber kupljeno bohinjsko posestvo »odrajta• škof Hugon plemiču Konradu 180 mark, se pravi odtehta za 120 funtov srebra (= blizu 29 kg ali v zlatu skoraj tri kilo­ grame). Ko 133 let kasneje najdemo v urbarju (1253) v Bohinju 41 briksenških kmetij, od teh kar 38 v Spodnji dolini, je lesa na poti do lokacije Konradovega posestva odprta, na jeziku pa odgovor, kdaj in kako si je Briksen pridobil dobršen del Bohinja. Ne z znano vladarjevo darovnico leta 1011, temveč s težkim srebrom škofovske zakladnice sto let kasneje si Briksen pridobi Savico, Brod, Bistrico in večji kos No­ menja, to je posest , obsegajočo blizu 35 kmetij, najbrž z zaledjem (pašniki in gozdovi) vred. Za hubo da povprečno dobrih pet mark. Prodajalec velike bohinjske posesti, plemič Konrad z ženo in otroki, 49 je znan le po imenu. Domnevamo, da gre za imovitega in uglednega furlanskega grofa Konrada Kastelon­ skega (Castellone), odvetnika oglejske cerkve, moža Matilde Možberške (Moosburg), hčere istrskega mejnega grofa Burgharda. če ta domneva drži - raziskave, ki tečejo, jo utegnejo potrditi (ali ovreči) - je bohinjska prodaja opravljena nekje na začetku 12. stoletja, kajti Konrad Kastelonski leta 1112 ni več med živimi. 50 Vdova Matilda .. Blejski urbar Iz leta 1253, folio 174". " Ljudmil Hauptmann. Erlauterungen zum Hlstorlschen Atlas der osterrelchischen Alpenliinder, 1 /4, 1929. str. 460 In 461. " Fr. Kos , Gradivo IV, st. XCVI In XCVII. " Glej opombo 38. 15 so Fr. Kos, Gradivo IV, str. 19, št. 34. in otroci kmalu zatem prodajo velika rodbinska posestva, raztresena od Furlanije do Bavarske. 51 Dietmar, na začetku stoletja kaplan briksenškega škofa Hugona,52 že leta 11 35 tržaški škof, 53 nekje vmes oglejski arhidiakon na Gorenjskem, 5 4 pa nameravane ustanovitve samostana v Bohinju ne uresniči. Krivec za to so najbrž temeljito spremenjene poli­ tične razmere na slovenskih tleh. Veliki spor med papeštvom in cesarstvom, imenovan boj za investituro, gre tedaj h kraju. Zmaga papeževcev zruši moč tistih, ki so še pristaši cesarstva. Med njimi sta tudi oglejski patriarh Ulrik l. Eppensteinskl, od papežev dvakrat preklet (izobčen!), in briksenški škof Hugon. Priletni Ulrik konec leta 1121 umrje, 5 5 dve leti kasneje pa papež Kalikst II. piše salzburškemu nadškofu Konradu, •naj briksenškega škofa Hugona odstavi«.56 - Spočeta zamisel, samostan v Bohinju, zamre, še preden je rojena. Bil bi prvi samostan na slovenskih tleh. Prvenstvo čez 16 let prevzame Stična, ki v 13. in 14. stoletju postane najbogatejši In najuglednejši samostan v deželi, predvsem pa pomembno središče kulturnega življenja. Seveda pa je to povsem fevdalnega značaja in slovenskemu življu tuje in nedostopno. •Bohinjski• pergament iz leta 1120 govori tudi o •drugih tamkajšnjih plemenitaših• (za slednje uporabimo priročni Kosov izraz!). Del posesti, namenjene za samostan, pridobi škof od njih (• ... et quod ab aliis nobilibus ibi acquisivimus ... •). Franciscejski kataster iz l. 1826 kaže •l epenarjev« grunt na Lepencah domala v enem samem kosu. 57 Veliko kmetijo, ki jo gosposka vseskozi -prišteva Nomenju, ima l. 1253 Reinold, 58 kot hubo s posebno oznako. - Radovljiški urbar iz leta 1579 pozna v Spodnji bohinjski dolini še 15 dajalcev desetine z označbo •aigenthumb•, to je z lastnim imetjem (osem na Bistrici, tri v soseski Savica-Brod in štiri na Bitnjah. 59 Misel, da bi v davnih nosilcih teh trdoživih ostankov, v samolastnih drobcih posesti in v sledeh dvorcev srednjeveških svobodnjakov iskali te Hugonove •druge pleme­ nitaše•, je sicer vabljiva, a zmotna. Iskati jih moremo samo v Zgornji bohinjski dolini - in tu jih tudi najdemo. To so kosezi iz Srednje vasi in Cešnjice. Pred leti započeta analiza koseških naselij v Bohinju, podrobna, monografska raziskava starih koseških rodbin, predvsem pa na franciscejskem katastru sloneči študij poljske in (širše) zemljiške razdelitve v Zgornji dolini (sprožen na pobudo univ. prof. dr. B. Grafenauerja) - prineso tehtna spoznanja In dokaj trdne ugotovitve o razvoju tega sloja v Bohinju. V raziskavah - te še tečejo - pa bo morda jutrišnji dan vendarle osvetlil preostale temine, potrdil današnje domneve In iz prgišča nerešenih koseških problemov strl vsaj ta ali oni oreh. Pri tem je bilo uporabljeno naslednje gradivo: izsledki jezikoslovcev, spoznanja in ugo­ tovitve arheologov in zgodovinarjev, tvarni preostanki daljne preteklosti bohinjskega kota, listinski viri Iz srednjega in novega veka, urbarji gospostev Bled in Radovljica, terezijanski, jožefinski in franciscejski kataster, stara in nova zemljiška knjiga za sodni okraj Radovljica, stare matične knjige In •Status animarum« župnije Srednja vas v Bohinju, iz davnine izročena ledinska imena zemljišč, starinska hišna Imena domačij, ugasli In še živi bohinjski priimki ter arhaična ustna izročila starožitnega Bohinja, ohranjena v današnji dan. " Isti, prav tam. sz O. Aedllch, Acta Tlrolensia 1 , 1886 .. ., str. 149, št. 428. - Hermann Wlesflecker, Dle Aegesten der Grafen von Gčrz und Tlrol, Pfalzgrafen In Karnten 957-1271, 1 , Innsbruck, 1949, str. 44, št. 157. u Fr. Kos, Gradivo IV, str. 75, št. 124. " Fr. Kos, Gradivo IV, str. 275, št. 542. - Prim. Milko Kos, Zgodovina Slovencev, 1955, str. 266 In 267. " Fr. Kos, Gradivo IV, str. 35, št. 62. 56 Fr. Kos, Gradivo IV, str. 45, št. 75. " Franciscejski kataster (1826), kal. obč. Nomenj, Arhiv Slovenije, Ljubljana. sa Blejski urbar iz leta 1253, fol. 174. " Urbar gospostva Radovljica Iz leta 1579, str . 531--533 In 537-539, Arhiv Slovenije, Ljubljana. 16 17 S prispevkom Franca Cekllna opozarjamo na 200-letnlco prvega vzpona na Triglav (26. 8. 1778). Delo je bilo nagrajeno na natečaju Planinskega Vestnika, ki ga Je PZS razpisala leta 1975 v spomin na osemdeset• letnico svojega glasila. Gradivo, ki ga avtor odkriva, prepričljivo pojasnjuje, zakaj so Bohinjci prvi stali na vrhu naše najvišje gore, obenem pa osvetljuje zgodovino Bohinja, njegovih vasi In ljudi z manj znane in neznane strani. Avtor razgrinja zgodovinske dokumente o tej slovenski deželici, tesno povezani z zgodo­ vino najvišje točke na našem narodnem ozemlju in s Zoisom, po njem pa z našim prerodom, prebujo, razsvetljenstvom ali kakorkoli že tisto razdobj e Imenujemo. Odkrivanje, merjenje In raziskovanje narodnega ozemlja Je tedaj zavzelo svoje mesto v programu, s katerim smo storili prve korake, da zaživimo svoje narodno življenje. NI naključje, da je Triglav naš simbol, ni naključje , da Je prišel v Zoisov razsvet­ ljenski program. V prepričanju, da bo gradivo že samo na sebi mikavno za vsakogar, ki mu je pri srcu zgodovina, domo­ znanstvo in starožitnost, posvečamo Ceklinov ,Bohinj In Triglav« dejanju, s katerim smo pred dvesto leti ujeli In celo prehiteli Evropo. Nič ne napenjamo, a bilo bi napak, če tega ne bi roudarili. Uredništvo NA PLANINCAH LUŠTNO BITI TINE MIHELIC 1. Pozabljeni nahrbtnik Tisto leto sem preživel glavnino planinskega dopusta v Dauphineji. Dobra sreča je bila na naši strani, gore so nas gostoljubno postregle z bleščečim vremenom, da smo se lahko do sitega naužili sonca, ledu in granita. Vsa druščina je bila očarana nad tem gorovjem, zdelo se nam je, da smo odkrili nov svet. Pa vendar me je nekega dne prav sredi navdušenega zatrjevanja, da ga v Alpah pač ni čez Dauphinejo, neznana sila kar sama potegnila v Chamonix. Kar tako, brez vsakih hribovskih ambicij sva se z mojo zakonsko sonaveznico zapeljala v slavno alpinistično Meko, da pozdraviva slovensko kolonijo ,za britofom• in da popijeva vrček piva v Bar National. In seveda, da doživiva tisto enkratno vzdušje ob vznožju Bele gore. No, pa je naneslo drugače. Prvi, ki sva ga srečala v Chamu, je bil •toti• Jaka, ki naju je brž zavlekel v svojo obilno založeno štajersko klet. Tu je čakal Drago in hrepenel po kaki »nobel« turi. Moj program sicer ni računal s kakim posegom v visokogorje, toda kdo bi se mogel upreti miku gizdavih granitnih in ledenih lepotic, ki se tako zapeljivo sklanjajo nad chamo­ niško dolino. Hitro sva bila zgovorjena. V ranem jutru sva se naslednjega dne borila z množico alpinistov za mesto v prvi gondoli, ki pelje tja gor v obljubljeno deželo. Nabuhla kletka nas je kmalu odložila na rob moren pod Iglami. Namenila sva se proti Charmozu. Tja se je sicer usmerila tudi večina drugih naskakovalcev granitnih ostric, ki so ravnokar zažarele v prvih žarkih. Jutro je bilo čudovito, sneg na ledeniku idealen, da sva se urno in z užitkom vzpenjala skozi mračne ožine proti sončnim višavam. Množica se je kmalu razblinila, vsakdo je hitel k svojemu vstopu. Večino navez je posrkala mala l'M (vodniki pravijo: l'M, que j'aime), preostali pa smo se porazgubili po prostranstvih ledenika Nantillons. Pod ozebnikom Charmoz-Grepon sva pustila cepina. Skala je bila hladna, a prijetna. Nad nama je bilo nekaj navez, ki pa so nama obzirno prizanašale s kameno točo. V lahkem plezanju sva mimogrede dosegla vrh Charmoza. Skala se j e ogrela, zleknila PLANINSKI VESTNIK 2 1sn GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 77. LETNI K BOHINJ IN TRIGLAV (Natečajni članek za 8()..letnico PV, posvečeno 200-letnici prvega vzpona na Triglav) FRANC CEKLIN Trinajst stoletij dolga koseška pot je večidel speljana po trdnih tleh ugotovitev in dognanj, drži pa tudi čez gugljave brvi domnev in preskakuje zevajoče vrzeli nerešenih koseških vprašanj. Bohinjske koseze moremo tu očrtati samo v grobih obrisih, kajti dani obseg članka ne dopušča podrobnosti, širših razlag in utemeljitev, slikovni del pa je zgovoren sam po sebi. Najprej imata besedo strokovnjaka - zgodovinar in jezikoslovec. •Kaže se, da imamo v Vzhodnih Alpah opravka z dvema velikima strujama slovenske naselitve, šibkejšo severno in močnejšo južno ... Vasi okoli Blejskega jezera moremo označiti kot zelo močno naselitveno jedro gorenjskega slovenstva ... V velikanskih gozdovih, ki se širijo od Karavank preko Mežaklje, Pokljuke in Jelovice, je edini po­ membni naselitveni otok Bohinjski kot. V Bohinju se naveže na znatno naselitev iz predslovenske dobe kolonizacija iz prve slovenske dobe; s staroslovenskimi grobovi v Srednji vasi je dokazana najmanj za deveto stoletje.• (Milko Kos).60 »Kakor drugi Slovani so tudi alpski bili razdeljeni v rodove in plemena; ... verjetno je, da so kaj različni slovanski rodovi, ki si pred obrskim vpadom v srednjo Evropo sploh niso bili sosedje, šele v novi domovini postali drug drugemu sosed. Nekaj krajevnih imen nas spominja na plemenska Imena pri drugih Slovanih; na zahodnoslovanske Sto­ dorance misliš pri dolinah Vorder-Stoder, Hinter-Stoder, skozi katere teče reka Steyer, na štajerskem sta tudi Stoderalpe in Stoderwald, v Bohinju Studor.« (Fran Ramovš.) 61 Presenetljivo. Komaj dan hoda od Donave, severna sled, na koncu 200-kilometrske zračne črte, ki seka masiv Nizkih Tur In verigo Karavank - v Bohinju južna sled stodoranskih stopinj. Koseška vas Studor, eno najstarejših bohinjskih naselij, z obširnim gorskim zaledjem, se v zgodovinskih virih pojavi šele konec srednjega veka. 62 Ta navzkrižna podatka si lahko neprisiljeno razložimo s tem, da studorski kosezi, osebno svobodni in sedeči na lastni posesti, nimajo kaj iskati v fevdalnih listinah in urbarjih srednjega veka. Ko pa po izumrtju celjskih grofov da cesar Friderik III. zakupno gospostvo Radovljica z njihovo - nekdaj ortenburško - dediščino v Bohinju vred v roke zloglasni plemiški rodbini Kreyg, 63 ki J e strahovala tlačanski živelj z visoke skale Blejskega gradu, se 60 MIiko Kos, Zgodovina Slovencev, 1955, str. 49, 58 In 59. 61 Fran Ramovš, Kratka zgodovina slovenskega Jezika, Ljubljana, 1936, str. 9 In 10. 62 Anton Kaspret, Ober dle Lage der oberkralnlschen Bauernschaft belm Ausgange des XV. und lm Aufgange des XVI. Jahrh., MMK, 2/1889, str. 75; priloga II, str. 112- 114 . ., GI. Ernst Birk, Urkunden-Auszuge zur Geschlchte Kaiser Friedrich des III. In den Jahren 1452- 1467, 65 Archlv tor Kunde osterrelchischer Geschlchts-Ouellen X, Dunaj, 1853, str. 208, št. 208 In str. 215, št. 260. pogoltni in nasilni Jurij Kreyg, za njim pa njega vredni sin Hartmann spravita tudi na bohinjske koseščine. 64 Med prvimi pritožbami Bohinjcev In Blejcev zoper samosilnika Kreyga se kaki dve desetletji pred velikim kmečkim puntom (1515) pojavi tudi pritožba •Župe Studor v Bohinju• (. ... supp zw Stodorf In der Wochein•J. 65 Studor je v kasnejših pritožbah Iz tega pomembnega obdobja še večkrat imenovan, a vselej samo •Stodorf.. Kasneje, naši dobi bliže, je znan tudi kot •Stodvor.• Ceprav se opiramo na razmeroma kasne vire 15. in 16. stoletja, moremo ob pomoči franciscejskega katastra zatrdno reči: stari koseški naselbini Studor In Srednja vas v Bohinju že iz davnine sem tvorita eno samo gospodarsko skupnost. Fevdalni sistem srednjega veka sprejme njuno prastaro samolastno dolinsko- in planinsko-pašno območje kot ozemeljsko danost in se ji prilagodi, nasloni nanjo in jo upošteva kasneje, ko začrta dobršen del svojih upravnih meja. Ko pa v drugi polovici 15. stoletja pride (tedaj že cesarsko) zakupno gospostvo Radovljica za več desetletij v roke blejskim mogotcem, plemičem Kreygom, 66 se začne in nadaljuje skoraj tristoletni proces premi­ kanja In spreminjanja posestno-upravnih meja starožitnega Bohinja v dobro blejskega gospostva, pri čemer - z gospostvom Radovlji:;a vred - potegnejo •ta kratko• tudi studorsko-srenjski kosezi. Radovljiški urbar Iz leta 1579 67 zariše vzhodno mejo med gosposkama po potoku Ribnica od njegovega izvira do izliva. Skoraj 350 let kasneje vnese slovenski zgodo- « Anton Kaspret, Ober dle lage ... , str. 80; prll. 1, str. 109; pril. VI, str. 120; pril. VII, str. 132; prll. IX, str. 1 37 In prll. XI, str. 142. " Glej opombo 62. 66 Glej opombo 63. " Urbar gospostva Radovljica Iz leta 1579, str. 337, 338 In 553 Tu, kjer sameva starinsko znamenje pod Srednjo vasjo, Je bila 800,letna meja med svobodno posestjo kosezov in zemljo brlzenško-blejskega posestva, - V ozadju Srednja vas In Studor Foto Franc Ceklln 66 vinar Anton Kaspret to mejo (med Radovljico In Bledom) v znani •Historični atlant avstrijskih alpskih dežel.« 68 Konvencionalna fevdalnoupravna meja 16. stoletja, speljana po Ribnici, se ne sklada s prvotno, Iz davnine dedovano gospodarsko mejo koseške srenje Studor in Srednja vas. Le-ta poteka vzhodneje. S Senožet, uleknjenih med Spodnjo in Zgornjo dolino, pregazi močvirnato Blato, teče po potočku Gobnik, se dvigne na Javornico (11 40 m). seka gozdoviti, valoviti svet do Rušovega vrha (1 455 m) in z njega v približni črti seže na 2050 m visoki Viševnik nad nekdanjo studorsko Konjščico. Gospodarska meja stu­ dorskih kosezov •gre• od tod po vrhovih nad Krmo: z Malega Draškega vrha (2132 m) na Velikega (2243 m) In Tosc (2275 m), čez Bohinjska vratca (1979 m) prestopi na Vernar (2225 m) in se s soseda Cesarja vzpne na vrh Triglava. Z njega zaokrene na Kanjavec (2568 m), se spusti na odprti Dol (sedanje Prehodavce!). pleza po grebenu Velikega špičja (2398 m) in njegovih sosedov, nato pa s Plaskega Vogla (2348 m) v širokem, srpastem zamahu objema Zgornjo pa Lepo Komno in doseže oba Bogatina (1 977 m In 2008 m). Po razvodnem bohinjsko-tolminskem grebenu hiti meja na Vrh nad škrbino (2054 m), preskoči Globoko (1828 m), se dvigne na razgledni Vogel (1922 m) in doseže - že Iz starine znani in uporabljani - gorski prehod Cez Suho (1773 m). S prelaza se spusti v dolino in po potoku Suha doseže Jezernico (za lučaj kamna pod nekdanjim starim lesenim mostom pri onstranski prastari Krstnikovi cerkvici ob jezeru). Meja prebrodi mlado Savo in po vzpetinah med Spodnjo in Zgornjo dolino z imeni Peč (719 m), Resnik (805 ml in Rudnica (946 m) sklene krog na travnatih Senožetih. Opisani obroč oklepa dobri dve petini celotnega bohinjskega ozemlja, ki ga veliko kasneje - v 150 let starem franciscejskem katastru - z manjšimi odmiki od očrtane meje pokrivata kat. občini Studor in Srednja vas (1 7 841 oralov, ves Bohinj pa 42 533 oralov). 69 Na jutranji strani obsežnega področja koseških Studorcev in Srenjanov sedi druga skupina bohinjskih kosezov, združena v soseski Cešnjica. - Ta obsega 11 % površine Bohinja (4645 oralov). 7 D O njej že kar na pragu postavimo domnevo: Marsikaj kaže, da je vzhodni del Zgornje bohinjske doline, naselji Cešnjico In Jereko, ko loniziral drug (ali pa morda drugi, vzhodni?) staroslovanski naselitveni val. Na takšno razlago nas navajajo: 1. razme­ roma majhen obseg gospodarskega območja v primerjavi z obsežnim ozemljem zahodnih sosedov; 2. soseska sprva sploh nima visokogorskih planin,7 1 pač pa samo sredogorske in senožetne, 72 na katerih sta mnogo kasneje zrasli višinski vasi Podjelje (zgoraj je planina Jelje) In Koprivnik; 3. govor prebivalcev te soseske se - še danes - opazno razlikuje od govorice drugih Bohinjcev v Zgornji dolini (bistriška v Spodnji dolini je posebnost zase); 4. med sosedi (Srenjani) je še živo ustno izročilo, da so Cešnjani tuj živelj v Bohinju. Ime vasi Cešnjlca (in po njej soseskin naziv v vseh urbarjih), povzeto po imenu sadnega drevesa (znanega že med slovanskimi plemeni za Karpati), in ledinska imena, ki so vsa slovenska, pa odločno govore za to, da ta del Bohinja ni poselil kak tujerodni .. Hlstorischer Atlas der osterreichlschen Alpenllinder, 1 /4, 1 929, list 31. (Ljubljana). " Franciscejski kataster (1826) za kat. občine: Nomenj, Gorjuše, Boh. Bistrica, Nemški rovi, Savica, Studor, Srednja vas In Cešnjlca, Arhiv Slovenije, Ljubljana. - GI. Vilko Novak, Odkup In ureditev služnostnih pašnih pravic v Bohinju, Zbornik FF v Ljubljani, 1955, str. 262 In 263 (preglednica kulturnih površin), 10 Glej opombo 69. " Vsa gorata zahodna In severozahodna stran Bohinja Je bila sprva domena studorskih kosezov. n Na Jugozahodnem obrobju Pokljuke. - Srenjski arhiv v Cešnjlcl hrani več listin In spisov, ki se nanašajo na pašne spore na češenjskem ozemlju ali CešnJanov s sosednjimi vasmi. Tako so se 1683 Cešnjanl pogodili s Srenjanl zaradi paše na šeh, v Praprotnici, na Koplšču In v Jamah. - 3. Junija 1610. Cešnjanl morajo dokazati, da so od nekdaj pasli v Strani. - V 1 9. stoletju so se CešnJanl spet tožarili s SrenJanl zaradi paše na ZaJamnlklh, na Praznicl, na šeh, na Zatrepu In v Mesnovcu (1842). O ureditvi paše na planini ZaJamnlkl so se upravičenci obeh srenj pogajali 10. marca 1 860. šele leta 1868 Je planina Zajamnikl končno prešla v last prebivalcev Cešnjlce. Vilko Novak, Odkup In ureditev služnostnih pašnih 67 pravic v Bohinju, str. 277 In 295. -E}lfi)l~t ~ .... ,,1 ....... , ~"'1'' / ,. ~'( .. l. .... r / ~- ~~·-?: "c-} ~ ~~ ·~ "'-c .. ,, li . ---.., ) '"i>' ,...., 6 " ) l ~,,(n-,~, 1 l' fi \}l., .. ~1- hi ~ ~' \ tr'"'''"' ~7 J -::.:. ,., ""'"" {~"' ... II- \\} n ___ ,\c<1r~ 'n h lft''°'''''' .. ~ '--O/ /1 -~ ... ._,., 'o., fl C✓ i .," '"''°6 ~ ·1 n '~ \.l"(.("G\\ ~-•r-k,,; --....., ~ - f ~ , ~""'Gi:'116 't_'l.:'~""I h "'\) ,t{i.w,Hjl 'f't. /} '- 1 ~ ~""''"~' '-~ ... , /j c-;:- "(\,VI("' "''l~ ,,R -e·cc: /) ~ \.-..h,_,f" \i•l 'c\;. h' ))~,~ """''''~""i'' -- \':' (j -}-~ f.: ........ !f1 "'I /) '- _ _. Kosezl pod Studorom In v Srednji vasi konec srednjega veka: Kristan, šest, Jurij Ražen, Kokec, Materi, Valentin, Marolt, 2upan, Lenart, l uka, Jenovlnka, 2van, Primož, Jakob Kokec, Ambrož, Miklavec, Janez, Lovrenček, Stružnica, Neža Bulovica In Jurij Korošec. - Radovljiški urbar Iz leta 1489 Foto Oskar, Kobarid 68 vrinjenec, temveč samo Slovani. - Vas Jereka s potokom istega imena je za jeziko­ slovca trd oreh. Fr. Bezlaj pravi, da ime Jereka more izhajati iz predromanske osnove. Skozi zgodnje romansko »g'erri/eka•, ki mu je dalo neznano romansko narečje poudarek na e, je bilo namreč ob prihodu Slovanov sprejeto v slovenščino, pri čemer se je •g• preoblikoval v »je, se pravi, ime se je prelilo v Jereko. 73 Prastaro ime bližnjega grička Dunaj, z znamenitimi arheološkimi najdbami Iz staroželezne dobe,7 4 odkriti rimski grobovi (ca. 40 m jugozahodno od zvonika jerekarske cerkve)7 5 in v skalni duplini nad Kocjančevim travnikom najdeni rimski novci 76 povsem pritrjujejo mnenju uglednega jezikoslovca. Laična domneva, da bi slovanski prišleki ob zgodnji naselitvi našli tod številčno še močno skupino staroselcev in da bi ta avtohtoni živelj - čeprav podvržen - s svojim t ujim jezikom glasotvorno vplival na posebno barvo vokalov v slovanski govorici prebiva lcev češenjske soseske, odpira morda možno, a nič kaj verjetno pot k zado­ voljivi razlagi jezikovne posebnosti tega konca Bohinja. - Zanemariti pa ne smemo tudi druge možnosti. »Otoki drugačnega govora sredi enotnega dialektičnega področja kažejo navadno na kasnejšo kolonizacijo, ki je prišla od drugod. Kolonist nosi svoj govor s seboj.• (Milko Kos.)7 7 Vozel prepustimo poklicanim! Z obiska pri starih Češnjanih se vrnimo v osrednje naselje Zgornje doline, v Sred­ njo vas. Bohinjska koseza Blagosod in Preslav - kot že rečeno - nekje v 11. stoletju prepu­ stita plemiču Perchtoltu svoje posestvo, ki ga ta okoli leta 1070 podeli briksenškemu škofu Altwinu. 78 Listina navaja po vrstnem redu »cerkve, dvore, poslopja, travnike, pašnike, ribolove• in drugo. Briksen si s tem pridobi prvo posest v Bohinju. Toda kje? V ohranjenih urbarjih Radovljice in Bleda iz 15. do 18. stoletja 79 se srečujemo s kosezi, kmeti in kajžarji v Srednji vasi, razvrščenim i po pripadnosti gosposkam; iz franciscej­ skega katastra (1826) 80 pa spoznamo poljsko in širšo iemljiško razdelitev tega naselja. Raziskave po teh in drugih pritegnjenih virih omogočajo spoznanja in ugotovitve. Vmesne domneve bomo posebej poudarili. Koseza Blagosod in Preslav sedita v Srednji vasi. Njun dvorec (najbrž lesen). okrožen s poslopji in dvoriščem , smemo iskati na zemljišču severno od vaškega centra, imeno­ vanega »Pod lipo•, tja do zgornje poti, ki ločuje ravninski del naselja od brega nad njim. Tričetrt tisočletja kasneje najdemo tod štiri polovične kmetije: »Zgornjega« in »Spodnjega Švica•, »Zgornjega• in »Spodnjega Hkavca•. Vse pripadajo gospostvu Bled. 81 Prebivalstvo Bohinja v 11. stoletju že priznava znamenje križa. Verskim potrebam služi več lesenih cerkvic. Ni dvoma, da gre za tako imenovane lastniške cerkve, to je za tujo, pridobitniško institucijo, ki so jo v 10. stoletju k nam zanesli frankovski " France Bezlaj, Odkod ime Jereka, Jezik in slovstvo X, 1965, 224. " Arheološka Izkopavanja na gričku Dunaj pri Jereki: leta 1888 89 knez Windischgratz, objavil A. Mullner, Argo 4, 1895, 66 s. - 1937. je tu kopal tudi W. Schmld In našel gradivo, ki sega od poznohalštatske dobe do 1. stol. pr. n. št., Slovenec, 22. avgusta 1937, str. 7. - Od 25. 8. do 5. 9. 1959 je raziskoval griček Dunaj arheolog Stane Gabrovec z Andrejem Valičem, Varstvo spomenikov VII, 1958-1959, str. 323. - GI. tudi Stane Gabrovec, Prazgodovinsko-arheološko gradivo za proučevanje rala na Slovenskem, Slovenski etnograf, 8/1955, str. 15 In 16. ,. Glej opombo 10. 16 Osem rimskih bronastih novcev od Valentinljana l. do Honorlja, Andrej Valič, Varstvo spomenikov VII, 1958-1959, str. 330. " Milko Kos, Kolonizacija in populacija v srednjem veku, Viri, Gospodarska in družbena zgodovina Slo­ vencev, l. Institut za zgodovino SAZU, 1970, str. 32. 78 Glej opombo 35. 19 Radovljiški urbarji Iz: 1498., 1579., 1750. in 1796. leta; urbarja gospostva Bled iz obdobja ca. 1730 ter Iz leta 1749, vsi v Arhivu Slovenije, Ljubljana. Blejski urbar iz leta 1602 hrani Državni arhiv v Boznu (Bolzano) v Italiji. '° Franciscejski kataster (1826) za kat. občino Srednja vas v Bohinju, Arhiv Slovenije, Ljubljana. 69 at Blejska urbarja iz 18. stoletja, citirana v op. 79. fevdalci, kosezl pa so se je oprijeli.8 2 Lastniške cerkve so po svojem značaju lastnina ustanoviteljev,83 v danem primeru bohinjskih kosezov. Med njimi poznamo vsaj Blago­ soda In Preslava, nekaj vemo tudi o •herimannih• . 84 Ustanovitelj prvotne cerkve na Bitnjah bi utegnil biti kak nemški fevdalec duhovskega ali svetnega stanu. - Baročna Martinova cerkev na sedežu nekdanje bohinjske prafare, v Srednji vasi, nam s svojim patrocinijem iz karolinških časov 85 kaže na izredno starost svoje davne lesene pred­ nice. Je ta stala na njenem mestu, na razglednih Ravnjah, naravni terasi nad vasjo? Smemo tu iskati •ecclesiis• Blagosoda In Preslava? Vizitator leta 1631 zapiše, da Je pri farni cerkvi v Srednji vasi v Bohinju kapela sv. Mihaela in v njej oltar enakega imena. 86 Leta 1669 je vizitacija ne omenja več. 87 - Valvasor nam v »Slavi• pove, da farna cerkev v Bohinju praznuje svoje letno proščenje na Telovo in da je pri njej tudi kapela z ustrezno bratovščlno. 88 - Leta 1753 dobi bohinjsko faro župnik Martin Zupan. Pod njim je stara farna cerkev na Ravnjah porušena do temelja in postavljena nova (• ... Sub quo Ecclesia parochialis ueterl destructa funditus ... • ). 89 - Na robu v severni breg umaknjenega, tristransko obzida­ nega dela pokopal išča na Ravnjah (kjer so pokopani v Bohinju umrli župniki), najde 5. julija 1967 grobar Anton 2mitek pri kopanju groba za umrlo vaščanko Lucijo v globini okoli dveh metrov obilico človeških lobanj in močnih kosti. 90 - Skupni •imenovalec• včerajšnje najdbe kosti in Mihaelove kapele, znane iz 17. stoletja, je romanska kostnica pri stari farni cerkvi na Ravnjah. Kostnice ali karnarji (lat. carnarium), pokopališke kapelice ob skoraj vseh župnijskih cerkvah visokega srednjega veka, so dvoprostorni, nadstropno zidani objekti, večidel v obliki rotund. Pozna jih vsa srednja Evropa, Tirolska pa samo v pravokotni obliki. V spodnjem, v zemljo vkopanem in obokanem delu brez oken, z eno samo odprtino, je prostor za odlaganje kosti, najdenih pri prekopavanju grobov, nad njim pa je kapela z oltarjem, skoraj redoma posvečena sv. Mihaelu. Kostnice so posebnost romanske dobe in z gotiko počasi ponehajo. Ka­ sneje izgubljajo na svojem pomenu. Kot zapuščene kapele jih odstranijo na ukaz vizi­ tatorjev največ v 17. stoletju. 91 - Obdobje romanike v arhitekturi se pri nas razteza od sredine 12. do 14. stoletja, s težiščem na prvi polovici 13. stoletja. 92 - Logičen zaključek je: nastanek najdene kostnice in stare župnijske cerkve v Srednji vasi, gotovo zgrajenih v romanskem slogu, smemo z vso upravičenostjo postaviti najkasneje v prvo polovico 13. stoletja. Da smo na pravi poti, potrdi tudi seznam papeške dese­ tine iz leta 1296, ki med sicer redkimi gorenjskimi farami pozna tudi »župnijo Bohinj• (»PLEBES VOCHEYN«).93 še vedno smo pri kosezih. Karta franciscejskega katastra kaže obsežen kos zemljiških parcel nekdanje župnije Bohinj, strnjenih ob levem bregu Ribnice (od »Pekovca• doli do polja •Na ključih• ). 94 Nanje mejijo parcele posestnikov •Škantarčka• , •Kovača• in 12 Prim. Josip 2ontar, Problem lastniških cerkva In samostanov v pravni zgodovini Jugoslavije, Slovenski pravnik 49 (1935), str. 432-444. - M. Kos - J. 2ontar, Neznana listina o gorenjskih lastniških cerkvicah 1 2. stoletja, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo XX, 1939, str . 236- 242. - MIiko Kos, Zgodovina Slovencev, 1 955, str. 160-1 61. u Glej opombo 82. " Glej opombo 4. " Josip Gr uden, Ceščenje sv. Martina, škofa na Slovenskem, Voditelj, Maribor, 1 900, str. 55-58. " Vizltaclja v Bohinju Je bila 17. septembra 1631. - Vlsltatlo 1 631. lase. 27. fol. 149-152, Nadškofijski arhiv v Ljubljani. - GI. tudi Marijan Zadnikar, Romanska arhitektura na Slovenskem 1959, str. 294. 17 Visltatlo 1668-1 669, Nadškofijski arhiv v Ljublj ani. "J. W. Valvasor, Dle Ehre des Herzogthums Craln. VIII, str. 828 . ., Kronika župnije Srednja vas v Bohinju, (raztresena) med listi skupne (krstne, poročne In mrliške) matične knjige te župnije za razdobje 1705-1 737, str. 348 (lastnoročni zapis župnika Zupana). '° 2mitek ml je to povedal 9. Januarja 1 973. " Marijan Zadnikar, Romanska arhitektura na Slovenskem, 1 959, str. 274- 276. 92 Isti, o. d., str. 326-327. 93 Karl Kovač, Eln Zehentverzelchnls aus der D16zese Aqulleja vom Jahre 1 296, Mittellungen des lnstltuts filr iisterrelchlsche Geschlchtsforschung 30, Innsbruck, 1909, str. 634. - P. Sella In G. Vale, Ratlones declmarum ltallae nei secoll XIII. e XIV, Venetlae-Hlstrla-Dalmatla, Studi e testi 96 (1941), str. 32. " Franciscejski kataster (1 826) za k. o. Srednja vas v Bohinju. - Strnjen pas župnijske posesti vzdolž potoka Ribnice (sadovnjak, travnik, njiva) v dolžini dobrih 200 metrov meri 70 a 15 m'. 70 Kosezi v Bohinju, Opis meje njihove »gmajne• v radovljiškem urbarju Iz leta 1579 Foto Oskar, Kobarid •Bajtnika• v Srednji vasi. To pa je nekdanja skupna posest koseza Primoža (Zormana). 9 S ki ga pozna radovljiški urbar iz leta 1498. Staro župnišče, v obliki črke L, stoji med sedanjo cesto in •Škantarčkovo• hišo. S krajšim in ožjim delom je s to hišo na njeni zahodni strani povsem združeno. 9 6 Pri tej župnijski posesti gre nesporno za nekdanjo koseško zemljo, darovano ali kako drugače pridobljeno za cerkvene potrebe. Kdaj? č:e ne prej, po vsej verjetnosti ob ustanovitvi župnije. Njen nastanek pa smemo (po ustni izjavi prof. dr. B. Grafenauerja) iskati celo v 12. stoletju. Ker nas trdna pot otipljivih zgodovinskih virov in tvarnih preostankov preteklosti še ni privedla k lokaciji Blagosodovih in Preslavovih lastniških cerkvic, prisluhnimo ljud­ skemu glasu, ki se deduje iz roda v rod. Ustna izročila Srenjanov pripovedujejo: (leta 1930), da je prva cerkev v Srednji vasi stala sredi vasi, »Pod lipo«, na zgornji " Radovljlškl urbar Iz leta 1498, str. 93 (Rektlflclranl dominlkalni akti ljubljanske kresije, lase. 282), Arhiv Slovenije v Ljubljani. 71 N Sedanje župnišče (ob vasi) Je zgradil l. 1857 srenjski župnik Luka Porenta. Planina Zgornji Tosc (1790 m) - v srednjem veku samolastna planina studorskega kneza. V 17. stoletju si Jo Je pridobil tadovlJlškl graščak Thurn in Jo oddajal v najem posestniku Hlipu pri Stari Fužini. Opuščena J e bila v začetku 20. stoletja Foto Jaka Cop strani poti. - Smo na današnjem dvorišču »Spodnjega Švica•; na nekdanjem ozemlju gospostva Bled, kar pomnijo urbarji; smo na domnevnih tleh Blagosoda in Preslava v davnini 11. stoletja. Franciscejski kataster kaže na tem prostoru ob cesti neko stavbo, veliko za polovico znane »Španove• kašče. Kaj predstavlja, ni moč določiti. Kaščo? Morda. Kultni objekt iz starine? Ni nemogoče. (leta 1972), da je bila prva cerkev, še lesena, na »Jeromovem« vrtu na koncu vasi. 97 - Stojimo na prostoru, ki je del nekdanje velike posesti srednjeveškega koseza Stružnika. Tik nad nami, vrh strme travnate brežine, so na položni terasi prastare žale, na nasprotni strani, t akoj čez cesto pa obsežno zemljišče s starinskim ledinskim imenom »Videm•, nekdaj in danes lastnina •Zgornjega Žvana•, vseskozi tja do zem­ ljiške odveze podložnika župnije Radovljica. (leta 1974), da »j' ana štefletova spod Studora dava soj svet na Podojncah, k' ga 'ma dons farouš, za to, da j' bo na Ravnjah zvonivo.« 98 - Gre za tri zemljiške parcele (pod »Goričarjevo• hišo v Srednji vasi), v franciscejskem katastru last »farne cerkve sv. Martina•, in še danes župnijska lastnina, 99 in kar je najpomembnejše, gre za zem­ ljišče , na kat erega zgornjem robu je znamenito Šmidovo arheološko najdišče s staro­ slovansko nekropolo na »Podojnicah• , odkrito leta 1901. 1 00 Ko zapuščamo »cerkveni• svet, samo želimo, naj bi arheologova kopača končala začeto in odkrila to, česar nismo mogli mi - najti davno sled za svetišč i bohinjskih kosezov. Z zgovornim pričevalcem davne preteklosti bohinjskega kota - s franciscejskim katastrom za Srednjo vas - pa stopimo na trdna tla zemljiške posesti srenjskih kosezov. Od domačije »Spodnjega Žvana• na vzhodnem kraju vasi pa do več kot pol kilometra oddaljenega pobočja Senožet reže Srenjsko polje domala v ravni črti potegnjeni kolovoz. Pod vasjo, na desni strani kolovoza, je večji del polja, stkanega iz dolgih pisanih nji11 na »Dolgem platu•, v •Žabnici•, »Na ključih•, »Leskovcu•, •Podošah• in vmesnih ozar. " Povedal Franc Preželi. Srednja vas 4 (13. oktobra 1972). ,. Pravil Janez Stare, Srednja vas 68 (31. oktobra 1974). 99 Franciscejski kataster (1826), k. o. Srednja vas v Bohinju, (stare) pare. št. 37, 38 In 39 (travnik In dve njivi v skupni izmeri 61 a 42 m 2 ). ""W. šmid. Altslovenlsche Graber Kralns, Carniola 1 , 1908, str. 21. 72 73 Ves ta svet, tja do potoka Ribnice - z izjemo farnega - je v davnini enovita, svo­ bodna koseška posest, proti koncu srednjega veka že precej zdrobljena. Leta 1498101 sedijo na njej, na večjih ali manjših deležih kosezi (edlingi): Luka, Jenovinka, 2van, Primož, Ambrož, Miklavec, Janez, Lovrenček, Stružnica in Jurij Korošec. Veliko kmetijo - že podložno gospostvu Radovljica - ima kmet-zemljak Valentin 2eleznik (= sedanja •Brnjekova• domačija!). R adovljiški urbar iz leta 1579 1 02 pozna •Edlinger in der Wochein•, med njimi v Srednji vasi koseze: Petra Berceta, Gregorja Kumana, Gregorja 2vana (ta ima poleg svoje podedovane, tudi Koroščevo koseščino), pet imenoma naštetih sinov Ambroža Cvetnarja, dalje Valentina Srebrnjaka, Jurija Slamnika (po njegovem očetu Marku se začne in uveljavi za to imovito koseško rodbino priimek Markuš). dalje Lenarta Zormana, Valterja Miklavca in Andreja 2eleznika. Koseščine se čedalje bolj drobijo. - še korak v stran. Leta 1498 103 žive pod Studorom kosezi: Kristan šest, Jurij Ražen, Kokec, Matevž, Valentin, Marolt, župan, Lenart, Jakob Kokec in Neža Bulovica; osem desetletij kasneje pa: 1 04 (dediči) Kristan(a) šest(a), štirje imenoma navedeni bratje Ražen, dalje Pankrac ali župan, Klement, Marolt, Janez Lah in Lenart Stergar, Primož Kokec in (Benedikt) Bulovec. - Od konca celjskih grofov pa do urbar­ ske reformacije v 16. stoletju se je - kot posledica mejnih sporov med gosposkama Radovljica in Bled - gospodarsko območje studorsko-srenjskih kosezov že zožilo. Radovljiški urbar iz leta 1579 10 s ga takole oriše: »Ti kosezi in imenovana soseska Studor imajo svojo gmajno (z mejo), ki se začenja ob potoku Ribnici navzgor na Draški vrh (•Drasskhi vorch•l in nato na goro Tolstec C•Toltstets•J, zdaj Tosc, ter na Velo polje (•Weile Pole•). Svojo planino imajo v Lazeh (•Vlassech•l, zdaj V Lazu, od tam gre (meja na) bohinjsko Konjsko planino (•Wacheiner ross albm•l in naravnost navzdol v Ukanc k (Bohinjskemu) jezeru, tu naokrog imajo pravico sekanja lesa, in od Ukanca po gorovju nad jezerom, nad cerkvijo pri Sv. Duhu tja na potok Suha, (ki priteka 101 V op. 95 navedeni urbar, str. 93 In 94. 102 V op. 59 omenjeni urbar, str. 336 In 337. 101 V op. 95 navedeni urbar, str. 93 In 94. 104 V op. 59 omenjeni urbar, str. 334, 335 In 337. ,.. V op. 59 omenjeni urbar, str. 337 In 338. Opis meje deželskega sodišča v Bohinju v urbarju radovljiškega gospostva Iz l. 1579 Foto Oskar, Kobarid v Jezernico) zraven cerkve sv. Janeza, in od cerkve čez Savo na goro Rudnica na vzpetino Orlji kamen 106 in potem spet nazaj sem na potok Ribnica proti vasi.• Kot radovljiško enklavo v Bohinju, ki Jo že povsem objema teritorij gospostva Bled, vnese zgodovinar Kaspret to koseško ozemlje v 30. list (Bovec) •Zgodovinskega atlasa avstrijskih alpskih dežel-. 107 Po njegovem zarisu poteka meja enklave od Sv. Janeza po sredi jezera in po Savici do njenega izvira, se vzdigne navpično na vrh Orličev (1455 m), s Komarče poteka po grebenu nad Jezersko dolino do Velike Tičarice (2091 ml. z nje počez na Debeli vrh (2392 m), v ovinku na Mišelj vrh (2350 ml. tako da pusti Velo polje v blejskih rokah, se vzpne na Veliki Draški vrh (2243 m) in spusti nizdol po potoku Ribnici do jezera. V naslednjem, 31. listu (Ljubljana), pa zgodovinar Haupt­ mann to mejo v atlasu korigira, tako da z Ribčevega laza teče nekaj časa po potoku Suha, se nato vzpne na Storeč vrh (1595 m), zavije v loku nazaj na Kratke plaze (1730 ml in z njih doseže grebenski Vogel (1922 m). Mejo z Velega polja proti zahodu zariše Hauptmann po grebenu Mišelj vrha (tu pa je že tudi rob in kraj zemljevida!). - V 110 letih (od 1469 do 1579) je gospostvo Bled že izsililo zase svet pod Triglavom. Planini Velo polje in pod Mišelj vrhom je dalo v hasnovanje češenjski srenji. Pri tej planini imamo opravka s spremenjenim imenom. Radovljiški urbarji imajo zanjo označbo •Slatna• oziroma •Lisičja gora• (1498: Am Sletin bey dem Fuchsperg, 1 08 1579: Am Slatin vnnd Fuxperg). 109 Urbar iz leta 1579 pa pravi tudi, da imenujejo podložniki to planino •Sv. Mihaela gora• (S. Michells perg; perg - gora v pomenu planina). Izkori­ ščajo da jo le podložniki blejskega gospostva, tistih iz radovljiškega pa da ne puščajo blizu, čeprav morajo Češnjani tjakaj goniti živino čez radovljiško ozemlje (•Die Fellse­ rischen vnnderthanen mugen in dise Albm mit irem viech nit einkhomen, sondern muesse durch deren von Radtmanstorff grund treiben.•J. Da pa je planina pod Bledom, je prišlo zategadelj, ker je nekoč imel obe gospostvi, Bled in Radovljico, v zakupu isti zakupnik, blejski Kreyg, pa je bilo ukazano, naj s te planine pošiljajo sir na Bled, pri čemer je ostalo (• ... das dise Albm gar nit geen Fells, sonndern geen Radmanstorff gehiirig. Sey aber aus der vrsach hindan khomen, wie die alten sagen, das ein herr 106 Orljl kamen (v viru •vrllkhiimen•J je vrhnji rob (izpod Studora In Iz Srednje vasi dobro vidne) skalovite severovzhodne stene Rudnice (946 ml. kjer Je tromeja kat. občin: Studor. Srednja vas In Savica. OrlJI kamen Je omenjen tudi v studorskih pritožbah zoper blejske graščake Kreyge v letih ca. 1493 do 1515, gl. Anton Kaspret, Ober dle lage ... ( ,Orllsteln•. priloga II, str. 114: •Arlast•. priloga IV, str. 115: •geplrg Arlstaln•, priloga VI, str. 128). 1 07 Hlstor. Atlas der clsterrelch. Alpenliinder (list 30. Bovec). gl. tudi opombo 68. 108 Radovljiški urbar Iz leta 1498, str. 92. 109 110 Radovljiški urbar Iz leta 1579, str. 356. - GI. tudi MIiko Kos. O nekaterih planinah v Bohinju In okoli Bleda, Geografski vestnik 32 (1960). str. 133 In 134. Mlšelj vrh (2350 ml. S svojo mogočno po)avo nad prastaro koseško planino Velo polje, ves obdan s pašniki Mlšeljske In Velske doline, Je zavzel vidno mesto v omenjenem mejnem opisu iz 16, sto- 74 letja Foto Jaka Cop / ,I .,_,. \. • , I 7 .... r (c .. ,..._ ""' .. , f t ~ (• I Kupno pismo •radovlJlškega• koseza (edllnga) Lovrenca Odarja Izpod Studorja h. št. 21, p. d. • Vorenca• z dne 7. jul. 1792 (Izsek). V pismu Je omenjen tudi Lovrenc Willomitzer Foto Oskar, Kobarid von Khreig die Herrschaft Fells vnnd Radmanstorff beedes miteinannder ingehabt, vnd die Albm khass, so man dauon gedlent, alle Jar, allain geen Fells zubringen be­ folchen ... • l . 11 0 Da radovljiško gospostvo leta 1579 - kljub mejnim sporom - še vedno šteje podse, pod svojo sodnost, ves zahodni del Bohinja, ne samo omenjeno enklavo, nas prepriča urbarski zapis meje deželskega sodišča v Bohinju (•lanndgericht in der Wachein•l.1 11 Ta meja poteka od cerkve sv. Janeza po potoku Suha na bohinjsko-tolminski gorski greben, ki ga vir imenuje •laško gorovje• (•walhischen gepurg•l, se vzdigne na Vogel (1922 ml (•Naogell•l, usmeri na Vrh škrbine (2054 ml (•Scarbina•l in doseže Bogatin (2008 ml (•Gouatoz•J. pri čemer pa pisec urbarja tedanje ime za oba vrhova nad Komno, Bogatec, očitno napačno zapiše. (Gouatoz = Uogatoz = Wogatoz = Bogatoz = Bogatec.l Bogatca, oba, pozna tudi Hacquet, 1 12 ko s stojišča na Bistrici opisuje bohinjske vrhove: • ... Proti sončnemu zatonu: prvič, Grad - Wohatza; drugič Skerwiena ... •, Oryctographia Carniolica, Leipzig, 1778, stran 17. - Freyer ju na svojo karto Kranjske, 1846, vnese kot •Velki Bogatez• in •Bogatinz•. 11 3 - Geograf In zgodovinar Simon Rutar pa v svoji •Zgodovini Tolminskega• na strani 272 pravi: • · .. Severno od Kuka stoji Veliki bogatec, kranjski Bogatin ali Mahavšček 2008 m in potem Mali bogatec 1978 m ... •l.m Z Bogatina poteka deželskosodna meja na Dol (= Prehodavce!l, se v ovinku vzdigne na Zelnarico (2320 ml C •Sellnatiza•l, gre na Mišelj vrh (•Michelperg•l, z njega na 111 Radovljiški urbar iz leta 1579, str. 554. 112 Kot rečeno opisuje Hacquet bohinjske vrhove z Bohinjske Bistrice, ne pa iz doline Pri Jezerih. Potem ko opiše Bohinjsko Jezero, mlado Savo In njene bohinjske pritoke (nazadnje potok Belico na Bistrici). začne nov odstavek: •Zemlja v vsej dolini Je glineni lapor, a Je često pokrita tudi s čevelj debelo črnico. Ker Je tu pravi zatrep razčlenjene alpske vrste proti severu, hočem na kratko imenovali visoke planine, ki dolino obdajajo. Proti severu (gegen Mltternacht): najprvo Lipanca, Klek (llpanz na Klekh). drugič Triglav nad Vrati (Terglou na Urala); tretjič Vršac (Verschaz); četrtič šmarjetna glava (Marietzhna Klouva); petič Debeli vrh (Debeli Verch): šestič Kopica In Tičarica (Koplza und Tlzherza). Proti zahodu (Gegen Sonnen Untergang): prvič Grad, Bogatca (Grad - Wohatza); drugič škrbina, Suha In GovnJač (Skerwlena Sucha und Holnazh). Proti Jugu pa (Gegen Mittag aber): prvič ta gora z Raven ali Bača (Ta Gora Straun, oder Strun Vatscha) - (najbrž je mišljen z Bistrice vpadljivo vidni čokati masiv Možica 1602 m ob znanem gorskem prelazu Bača, gledan čez vasico Ravne) - drugič Crna gora In Crna prst (Zherna Gora, oder Zherna prst) In nato šovlastenca (o Schoulastenza), kjer Savica Izvira (wo die Savlza herausfalll). Neznano Ime • O šovlastenca•, In njena neumljlva lokacija, kjer naj bi - nekje na južni strani bistriške vasi ozi­ roma Spodnje doline - Izvirala Savica, ostaneta zaenkrat nerazvozlani. kajti o Savici In o potoku Bistrica govori Hacquet na drugem mestu. - Glej tudi Mira M. Debelakova, Kronika Triglava, Gore In ljudje II, str. 171; - Josip Wester, Baltazar Hacquet, prvi raziskovalec naših Alp, PZS, 1954. str. 58; In Julius Kugy, Pet stoletij Triglava, 1973, prevod Marijana lipovška, str. 390, opomba 29. 111 Henrik Freyer, Speclal-Karte des Herzogthums Krain, 1846. 75 11 • Simon Rutar, Zgodovina Tolminskega, Gorica, 1882, str. 272. Tosc (»Tolstes•), nato na Veliki Draški vrh C •Traskauorch• ), od tod pada k izviru potoka Ribnice in teče po njej navzdol proti cerkvi sv. Janeza. Po 170-letnem •predahu• (radovljiških urbarjev za to obdobje ni 1), se v terezijanskem katastru ( •Bekhandtnuss Tabeli ... • )1 15 spet snidemo s studorsko-srenjskimi kosezi. Njihova, nekdaj enotna koseška posest se nadalje drobi. V Srednji vasi so tile kosezi: Matevž šest, vulgo »Berce• (ima pol kmetije); (vdova pokojnega) Tomaža Žvana, Gregor in Tomaž Žvan, tj. »Spodnji Žvan• , »Urš'č• in •Tonejc• (imajo skupno celo kmetijo); Jožef žvan »Mihelč• = sedanji •Škantar• (pol hube); Anže Žvan »Spodnji Cnar• in Matija Odar »Andrej• izpod Studora (imata skupno celo kmetijo); Jožef žvan •Ulčnek• = sedanji »Matijovc• (četrtino hube); Urban Škantar •Škantarčk• (pol kmetije); Anton Preželj •Mruž• (pol hube); medtem ko imajo manjše dele koseščin tudi: Lovrenc Kakec (sedanji) •Mežnar v štapah•, Gašper šest »Podravnjekar• ter Martin in Tomaž Škantar, tj. »Bajtnik• in •Škantar-Kovač•. Zraven že omenjenega »Andreja• sta pod Studorom koseza: Matija Odar »Koritar• (na polovični kmetiji) in Mihael Odar •Vorenc• (prav tako polovičar). Caka nas presenečenje. Pri Stari Fužini, Iz zgodovinskih virov znani šele sredi 16. stoletja in zato prišteti med •mlajša• bohinjska naselja, sedi na celi hubi - s 24 in pol mernikov posetve - kosez Andrej Logar •Nac•. Raziskave o tem primeru še tečejo. Za zdaj moremo reči samo tole: 1. v radovljiškem urbarju iz leta 1579 1 16 je med dajalci desetine tudi Jurij Vojvoda 117 (•Viuoda•). Lastina (•aigenthumb•), se pravi lastno imetje, je že razdeljena med imenovanega Jurija in njegove brate. Na drugem mestu, med podružnlki v vasi Stara Fužina (Undtersassen beim neuen Eisen Hamer in der Wochein•), pa v tem urbarju najdemo Petra Vojvodo (» Wiuoda•), 118 ki •Ima pri Sv. Pavlu dva grunta• ; 2. podružnična Pavlova cerkev s svojim patrocinijem izpričuje visoko starost. Gotizlrana cerkev, ki tudi baroku ni mogla uiti, ima zelo staro jedro. Ladja (9,30 X 5,80 m), Je na zunanjščini brez značilnega spodnjega zidca In za gotiko obveznega podstrešnega venca. Strop ladje je raven, ometan In prebeljen. Zgrajen iz mogočnih, zgoraj obličastih macesnovih •plati• , kaže na debelo zaprašenem pod­ strešju prastaro podobo. Značilna je (danes z gotsko lopo zakrita) ozka, poldrugi komolec visoka podstrešna linica za zračenje na nekdanjem zahodnem pročelju. Na podstrešju, ob jugozahodnem vogalu baročnega zvonika, je viden kos zglajenega vna­ njega ometa nekdanje vzhodne fasade, kas neje zamenjane z gotskim prezbiterijem. Oprti na gornja dejstva, smemo izreči domnevo: opisana Pavlova cerkvica pri Stari Fužini je romanska, v svojem sedanjem jedru stara najmanj sedem stoletij; 3. karta franciscejskega katastra za Staro Fužino 1 19 kaže •Nacovo• domačijo (tedaj že v drugih rokah), mežnarijsko njivico z vrtičem onstran kolovoza, Pavlovo cerkev, stoječo na •gmajni•, takoj čez cesto, na jutranjo stran pa obsežen, strnjen kos njiv •Nacovega• grunta, vse v tako tesnem stiku, da njihovo sklenjeno sosedstvo zagotovo ne more biti naključno. - Povezava gornjih treh navedb bi mogla biti podstat druge domneve: da gre pri prednici romanske Pavlove podružnice za •lastniško cerkvico•, njen ustano­ vitelj pa da naj bi bil davni lastnik •Nacove• posesti, se pravi srednjeveški kosez. Iste •tukajšnje koseze• C •Edlinger daselbst•l oziroma njihove naslednike srečamo v urbarjih gospostva Radovljica iz leta 1'150-1754 1 20 in 1796.121 Drobljenje koseške posesti Je nezadržno. V večjih in manjših deležih prehaja z zapust­ nikov na številne dediče, s prodajo posameznih parcel pa v tuje roke. še sredi 18. sto- 1U Terezijanski kataster, tabele za vasi: Nomenj, Stara Fužina, Studor In Srednja vas v Bohinju, lase. 282, Arhiv Slovenije v Ljubljani. 11 • Urbar gospostva Radovljica Iz leta 1579 v Arhivu Slovenije v Ljubljani. 117 Isti urbar, str. 544. 111 Isti urbar, str. 349. 119 Franciscejski kataster (1826). k. o. Studor. - •Nacova• posest: (stare) pare. št. 899, 900, 901, 902, 903 In 904; posest •Cerkve sv. Pavla•: pare. št. 910 In 911. 120 Urbar gospostva Radovljica Iz leta 1750-54, str. 338--350, Rektlflclranl domlnlkalnl akti, slgn. l l/17u, v Arhivu Slovenije v Ljubljani. 121 Urbar gospostva Radovljica Iz leta 1796, zap. št. 1000-1014, Rektlficlranl domlnlkalnl akti. slgn. lll/1u, v Arhivu Slovenije v Ljubljani. 76 Španova kašča v Srednji vasi v Bohinju z vidno let• nlco 1604 (desno) In • Preželjnova• kašča (levo) Iz leta 1592. Slednja J e edino preostalo poslopjo nek• danje srednjeveške koseščlno Stružnika, znane Iz bohinsjklh pritožb zoper blejskega graščaka Jurija Kreyga In njegovega sina Hartmanna v letih pred velikim kmečkim puntom 1515. Hubo kot lastnino C •aigenthumh-) sta imela: leta 1602 Jožef švlc (Schwiiz), l. 1749 pa dediči Jožefa :tvana. R azdeljene dele nekdanje velike posesti Imajo danes Preželj In oba Jeroma (h. št. 2 In 15), posamezne parcele pa tudi drugi Srenjanl Foto Franc Ceklin 41 letja 14 kolikor toliko strnjenih koseščin122 - je dobrih sto let kasneje razdrobljenih na 47 lastnikov (v stari zemljiški knjigi za sodni okraj Radovljica). 12 3 Kaša - v stoletnih stopah dodobra sphana! Spet smo na Srenjskem polju, toda zdaj na levi strani omenjenega kolovoza. Počez med kolovozom in vlažnimi travniki Srenjskega ■Blata•, v vzdolžni legi pa med rahlo vzdignjeno cesto Srednja vas-Češnjica ter neizrazito strugo potoka pod Senožeti na spodnji strani leži velik strnjen njivski kompleks, podoben pravokotniku. Veliko njivsko parcelo (1 ha 16 a) z okolišnim travnikom (že omenjeno zemljišče z zna­ čilnim imenom ■Videm•) ima v tem njivskem bloku ob vasi •Zgornji lvan•. 124 Kmetija, leta 1579 izkazana še kot lastno Imetje ( ■algenthumb• ), 125 pa - kot rečeno - skozi vse znane urbarje spada pod župnijo Radovljica. 126 Ob oglejski ureditvi cerkvene organizacije v zgornjem Posavju obsega ogromna prafara Radovljica tudi oddaljeni Bohinj. 1 27 V nem­ ščini visokega srednjega veka pomeni beseda •widem• označbo imetja, zemljišča, podarjenega kaki cerkveni ustanovi. 128 Brez pridržkov lahko rečemo, da •Zvanov videm• v Srednji vasi korenini silno daleč nazaj, v visoki srednji vek, prav tako tudi štiri strnjene parcele te kmetije, ki mejijo na ■farovški svet• pod ■Goričarjem• oziroma na staroslovansko grobišče na •Podojnicah•. S karto franciscejskega katastra smo spet pri mejnem kolovozu pod vasjo. Ob njem ležita dolgi, ozki, sklenjeni »Preželjnovi• njivi. Vse druge parcele opisanega zemlji­ škega kompleksa, strnjene v velik, enovit kos (7 ha 40 a njiv In 7 ha 69 a zraven ležečih travnikov) je v lasti petih Srenjanov: »Špan• , kmet-zemljak in štirje lastniki polovičnih 122 V radovljiškem urbarju, clt. v op. 120. m Stara zemljiška knjiga okr. sodišča Radovljica (za gospostvo Radovljica), XII. zv., str. 75-167, Arhiv Slovenije v Ljubljani. 12, 126 Med kmeti z novimi rovtl v radovljiškem urbarju Iz leta 1498, Ima en rovt tudi l!van (Suann) pod župnijo Radovljica, str. 126. - Med dajalci desetine v radovlj. urbarju Iz l. 1579 Je Imenovan Jakob :tvan. Ima lasllno (aln Algenthumb) In spada pod župnijo Radovljica, str. 541. - Sredi 17. stoletja najdemo tu Jakoba l!vana (Jacob Schlbeln), ki plačuje od cele hube, Urbar župnije Radovljica Iz leta 1657, str. 16. slgn. 32u, v Arhivu Slovenije v Ljubljani. 127 Jožef Gruden, Akvllejska cerkev med Slovenci v dobi njihovega pokrščevanja, Dom In svet XV, 1902, str. 293. 126 GI. Jakob Kelemina. Pravne starine slovenske v fllološkl luči , Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 77 XV, 1934, str. 89. kmetij »Zgornji• in »Spodnji švic• ter »Zgornji• in »Spodnji Hkavc« . 129 Vseh pet J e s »Preželjnom• vred pod gospostvom Bled. Peterica pa ni lastnica svoje zemlje v enem samem, zaokroženem kosu, kot sosed »Zgornji tvan•. Njihove parcele se po lastništvu ;:irepletajo. Zunaj tega zemljiškega bloka - med koseškim svetom - Ima ta •blejska• peterica v lasti samo nekaj njiv in travnikov (80 a in 62 a). Z obdelovalnim svetom na bližnjih senožetih in po rovtih, s Praprotnico in Uskovnico vred, kjer imajo tudi 1 ha 72 a gorskih njiv, ima teh petero kmetov, se pravi oba •Švica• , »Hkavca• In zemljak •Špan•, skupno 9 ha 93 a njiv in 48 ha 9 a travnikov, tako da imajo v svojih rokah čez 58 hektarjev obdelovalnega sveta. številka ni le Impozantna, je predvsem poučna, kajti pri tehtanju koseških problemov visokega srednjega veka ima svojo posebno težo. č:igav je ta zemljiški kompleks v davnini, preden se na prelomu tisočletja ugnezdi na Gorenjskem briksenška škofija? Brez dvoma koseška lastnina, kajti Zgornja bohinjska dolina je tedaj v celoti v koseških rokah. 13 0 šele kasno, v poznem srednjem veku, preidejo kosezi in njihova svobodna posest v okvir briksenško-blejskega in radovljiškega gospostva. 131 Kdaj dobi ta svet škofija in kakšna je njegova razvojna pot? Z vso upravičenostjo sklepamo: to je koseško posestvo Blagosoda in Preslava - Briksen si ga pridobi v drugi polovici 11. stoletja; ta svet in še druga zemlj išča, pridobljena od •drugih plemenitašev• (• ... aliis nobilibus ibi acquisivimus .. . •) omenja škof Hugon leta 1120 v listini o nameravani ustanovitvi samostana v Bohinju. 13 2 - Sleherni more­ bitni pomislek pa razprši zaznamek na čelu že znanega briksenško-blejskega urbarja iz leta 1253: 133 »V Srednji vasi dve hubi, od katerih p lačuje ena 60 oglejskih denarjev in druga enega prašička in eno ovco spomladi z jagnjetom.• - Urbar blejskega gospo­ stva iz leta 1464 134 pove, da Srednja vas plačuje 1 marko in 50 šilingov, daje prašička, mero pšenice, mero rži, štiri mere ovsa, sir, vreden štiri šilinge in dvoje perjadi. Urbar - samo zbir denarnih in naturalnih dajatev po naseljih - o vsem drugem molči. - V zajetnem urbarju gospostva Bled iz leta 1602 135 najdemo v Srednji vasi že tri •blejske• kmete: Andreja Skočirja (•Švica•), Lovra Hkalca (Tkalca) •Hkavca•l in Andreja Prežlja "' •Špan•, h. št. 8; •Zgornji švic•, št. 18; •Spodnji švlc•, št. 17; •Zgornji Hkavc•, št. 19 In •Spodnji Hkavc•, št. 20. ll4 Prim. Milko Kos, Crelne mons - Kralnberg - Kranjska gora. staro ime za Karavanke, Geografski vestnik IV, 1928, str. 116 In 117. u, Prim. Ljudmil Hauptmann, Ole Herkunft der Kiirntner Edllnge, Vlerteljahrschrlft I0r Sozlal- und Wirt­ schaftsgeschlchte 21, (1928). str. 263 In 264. - Isti, Entstehung und Entwlcklung Kralns, Erlauterungen zum Hlstorlschen Atlas der osterreichlschen Alpenlftnder, 1/4, 1929, str. 460 In 461. 1l2 Glej opombo 38. w Glej opombo 41. "'Urbar gospostva Bled Iz leta 1464, str. 7, Arhiv Slovenije v Ljubljani, Gr. A III, lase. 13 (Zapis urba­ rlalnlh dohodkov urada Bled). - Prepis urbarja (delo pok. prof. dr. Milka Kosa) v Institutu za zgodovino SAZU. Za vpogled v prepis urbarja s Kosovimi In njegovimi strokovnimi pripombami, sem dr. Pavlu Blazniku tudi tu nadvse hvaležen. us Urbar gospostva Bled Iz leta 1602 (Urbarl der Herrschaft Veldes In Craln 1602), lot. 320, 321 In 322, Državni arhiv Bozen (Bolzano). Italija. Bratranca Marko In Tomai Škantar, koseza v Srednji vasi v Bohinju, Imata tretjino kmetije. - Radovljiški urbar Iz l . 1750. Tomafev brat Valentin Je bil praded slovitega triglavskega vodnika Jožeta ška ntarJa - »šesta• (1908-1881) 78 79 ~ 1 f -!;tl Ol'.ll ! l ~f ~(itt- 1 c1·~n ffb • , f '{, ,)J.y:'JJ JQ ' _ {1L' ( : t 7: t':- lLilH .... . .. ... . . . - . . . - ' 1 ~ - f . 1 0 ~ .. , ;,J _,p,c. l ~ ~-:d111d 0 - ~{ 11+ 1, . . . . . . - . . - . - ......... 4 , ~{t1:Jt'1- , J/,,td(~, #~JI/L'rl; - ) "rlJ. .. 1111: lju,111 l , l '1 . -, , I , • lldJ .:. ... .. .. ~ - . . . . . Kosezl pod Studorom, pri Stari Fužini In v Srednji vasi v radovljiškem urbarju Iz leta 1796 (Izsek). Korltar pod Studorom In Berce v Sredn)I vasi sta lastnika pol kmetije, Spodnji 2van, Uršč In Tonejc v Srednji vasi pa skupno eno kmetijo Foto Export-projekt, Ljubljana (•Špana•). Vse trl kmetije plačujejo •puntarski denarič• , trden dokaz, da so se njihovi predniki udeležili velikega kmečkega punta pred 87 leti. Preseneča pa dejstvo, ki še ni zadovoljivo raztolmačeno, da ima •Španova• hi ša s hlevom, sicer stoječa v tesnem trikotu razpotja, veliko zidano kaščo (z letnico 1604) 136 onstran ceste, prav ob domačiji . spodnjega 2vana•, ki jo kot •radovljiško• koseščino poznamo nad štiri stoletja. •Špan• (Mihael Preželj), omenjen tudi med dajalci desetine v radovljiškem urbarju 1579, 137 je leta 1602 1 38 tudi lastnik tretjine lastine (•aigenthumb• l Nikla Prežlja. Domnevamo (raziskava še ni pri kraju), da •Španova• hiša, sicer blizu sto metrov oddaljena od obeh •Švicevih• In •Hkavčevih• domačij, stoji na nekdanjih Niklovih tleh, kar bi pome­ nilo, da je kmetija po nastanku mlajša. Nedvomno pa je nastala z delitvijo te velike blejske posesti, ki se je v 18. stoletju s cepitvijo •Švica• in •Hkavca• še bolj zdrobila. 139 "' Starinska kašča Ima nad okencem letnico 1604 In črki P. B. Okrog okna In na vogalu so vidni ostanki prvotne barvne ornamentike. 137 Urbar gospostva Radovljica Iz leta 1579, str. 540, v Arhivu Slovenije v Ljubljani. ua •Špan•, Andrej Preželj (Mihaelov sin). Drugo tretjino lastlne Nikla Prežlja poseduje Jurij l!mltek, tretjo pa (skupno) bratje Jakob, Valentin, Lovrenc In Filip Lah (Laap). Urbar gospostva Bled Iz leta 1602 (clt. v op. 135), fol. 322, 324 In 327. "' GI. blejski urbar Iz ca. 1730, str. 696 (še cela kmetija ,švica•J, ter str. 697 In 698 (že razdeljena ,Hkavčeva• huba v ,Zgornjega• in •Spodnjega Hkavca•J. V urbarju gosp. Bled Iz l. 1749 je ,švlc• že razdeljen, (Izkazane so že štiri polovične kmetije: fol. 198, 199, 200 In 201). Arhiv Slovenije v Ljubljani, slgn. Gr. A III, št. 3; slgn. Gr. A III, št. 1. PLANINSKI VESTNIK GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE n.LETNIK BOHINJ IN TRIGLAV FRANC CEKLIN (Nadaljevanje in konec) 3 19n Briksen se ne zadovolji samo z opisanim zemljiškim kompleksom ob Srednji vasi. Nekje v času , ko na škofijski stolici sedita Altwin in Hugon - po vsej verjetnosti proti koncu 11. in v začetku 12. stoletja - si Briksen pridobi •Od drugih plemenitašev« v Zgornji bohinjski dolini tudi precejšen kos zemljišč vzhodno od omenjenega bloka - tja do Cešnjice. 140 Na kakšen način, je težko reči, saj Bled in okolica, kjer grabežljivi Altwin zlepa ali zgrda spravlja podse večje ali manjše kose tujih alodov, ki mu razbijajo sklenjeno posest, pričata, da Briksen ne izbira poti. Koseza Ivana v Zasipu mine v takšnih oko liščinah potrpežljivost. še enkrat daruje škofu, ali ne več •iz ljubezni•, ampak grozi, da bo preklical darltev. 141 Grožnja je bila, kakor se zdi, zaman. Konec koncev Ivan zamenja svoje podedovano posestvo v Zasipu za prav takšno v odmak­ njenem Bohinju. 142 Zdi se, da je to Ivanovo posestvo čez štiri stoletja v rokah koseza Stružnika. 143 Za tako domnevo govori dejstvo, da ima •Preželj• v Srednji vasi - ta domačija pa stoji na Stružnikovem svetu - dve veliki, sklenjeni njivski parceli (1 ha 31 a) v omenjenem zemljiškem bloku zraven •Švicove•, •Hkavčove« in •Španove• posesti. Na temelju večstoletnih urbarskih zapisov in posebnega poimenovanja nekaterih njiv, opirajoč se na terezijanski in kasnejši franciscejski kataster, na značilna ledinska Imena in še živo tradicij o, moremo sklepati tole: Briksen je - najbrž od začetka 12. sto­ letja dalje - lastnik tistega dela Zgornje bohinjske doline z osredjem na •Blatu•, ki leži med že večkrat omenjenim srenjskim kolovozom na zahodu, kolovozom iz Češnjice proti Strmošcam na vzhodu, severnim podnožjem Senožet na jugu in potjo (sedanjo cesto) med Srednjo vasjo in Cešnjico na severu. Njegova podolžna os meri vsaj ki lo- 14 • Cez več kot šest stoletij je nekdanja blejska posest v Zgornji dolini že skoraj vsa odsvojena. V fran­ ciscejskem katastru Ima namreč kameralno gospostvo Bled (med Srednjo vasjo In Cešnjlco ter Senožeti In cesto, ki veže omenjeni naselji) le še štiri njive (79 a) In pet travnikov (3,5 ha). 20 travniških parcel v Izmeri 6 ha 90 a Ima 46 posestnikov-solastnikov (največ Iz Srednje vasi In Cešnjice, po nekaj Iz Jereke Studora In Stare Fužine ter en Brojan). Lastnike drugih tukajšnjih parcel (v eni sami roki) najdemo prav tako v omenjenih vaseh. Največ solastnikov parcel Ima travnike , Rudne, v vlažnem delu Blata, predvsem zaredi kiselkaste konjske krme. Konjereja v Bohinju Je bila zelo razvita (še leta 1909 je Imel Bohinj okoli 400 konj). 1 " O. Redllch, Acta Tirolensla 1 , 1886, str. 108, št. 305. - Fr. Kos. Gradivo III, str. 184, šl. 305. 142 O. Redllch, Acta Tlrolensla 1, 1886, str. 124, št. 359. - Franc Kos, Gradivo III, str. 216-217, št. 372. 14 > Omenjeno koseščlno (edelthumb) v Srednji vasi - blejski graščaki Kreygl so si Jo proti koncu srednjega veka prlsvoJIII In razkosall - Je Imel nekdaj Marin, nato Stružnik (Strasnikh), za njim njegova žena Stružnica (Slrusnltza), kasneje pa neki Križe (Crlse autf des Strusnlgk huebenn ... ). ki Je Imel (v Uskov­ nici) 1 velik rovt. - GI. Anton Kaspret, Ober dle Lage .... str. eo; priloga 1, str. 109; prll. VI, str. 120; prll. VII, str. 132; pril. IX, str. 137 In prll. XI, str. 142. - Radovljiški urbar iz leta 1 498, str. 94 In 126, 129 v Arhivu Slovenije v Ljubljani. meter in četrt, širina pa od 400 m (pri Češnjici) do 600 m (ob Srednji vasi). Dobra polovica je v srenjski, manjša pa v češenjski katastrski občini. Prastara koseška Češnjica! Tvoja davna podoba, približana iz daljne preteklosti, bo morda šele tedaj jasnejša, ko bodo glede gorenjske posesti do kraja pregledani izredno bogati škofijski arhivski fondi v tirolskem Briksnu. To pa je delo za več generacij. Rasli so arhivi tisočletje in več , narasli so v velikanske skladovnice. (Pokojni Franc Gornik, pisec knjige •Bled v fevdalni dobi•, 144 je več let, nekoč kar tri mesece zdržema v Briksnu preučeval stari gorenjski kot). le znani briksenški urbar za Bled in Bohinj iz leta 1253 najde v Češnjici 8 kosezov in 30 •homines• (kar je običajni naziv za tedanji podložni živelj). Urbar pa ne pove, kakšne so posebej koseške služnosti oziroma dajatve, kajti navedene so za vso sosesko, ne da bi mogli ugotoviti, kaj pri tem plačujejo kosezi in kaj drugi. Povrhu gre pri razmerju med kosezi in briksenškim škofom za zvezo, ki nastane šele po porušenju prvotnega koseškega položaja. Poročilo pa vendarle kaže razliko med navadnimi podložniki, ki jih navaja urbar pozneje in med Češnjico, kjer Briksen - neznano kdaj - položi svojo roko na koseze. Dajatve so tu bistveno manjše, med njimi sploh ni povsod drugod omenjen »davek v žitu in mesu« ( ,stivram annone et carnium•l; Češnjani ne dajejo povsod drugod uveljavljeno dajatev prašička in ovce z jagnjetom; dajatev v Češnjici ni vsakoletna, marveč je vezana le na prihod briksenškega škofa na Bled. Ta razlika med Češnjani in navadnimi podložniki je pa tudi vse, kar nam pove urbar. 145 Ta posebej omenja sodjo, ki da ima eno kmetijo (•ltem scheffe de Chersdorf habet unum mansum.•J. Sodja ali sodin je, kot pove ime, sodna oseba, ki opravlja nižje sodstvo, pobira tudi javnopravne dajatve, kasneje pa stoji na čelu manjših upravnih enot. 1 4 6 - Nižji upravno-gospodarski organi po vaseh so pa župani, ki jih iz svojih vrst izvoli kmetska soseska in potrdi ali pa tudi postavi zemljiška gosposka za omejeno dobo z nalogo, da vodi nad dodeljeno vasjo ali manjšo skupino vasi gospodarsko upravo nižje vrste. Za svoj posel imajo župani - vaški predstojniki - navadno v užitku še eno, to je drugo kmetijo, župnica imenovano, ali pa sicer določen delež obdelovalne zemlje. Po imenu in izvoru se župani vežejo na staroslovenske župane, starešine zadružno urejenih vasi. Vaški župan skrbi za pravilno in redno opravljanje služnosti na vasi, je posredovalec med kmeti in gosposko, gre mu skrb nad gospodarstvom v vasi. Vaško ali soseskino območje, ki mu je na čelu župan, se imenuje župa. 1 47 V blejskem urbarju iz leta 1602 plačuje Ožbalt Sodja (•Oswaldt Sodia•l v Češnjici štiri goldinarje od •škofovega imetja• ( ,Bischof guet• ). imenovanega •Šestovo« ( •Sestao genandt•l. ki mu je dodeljeno v dosmrtni užitek (• .. . auf sein Lebenlang verlichen•). 14 8 Po Ožbaltovem imenu je prikrojen današnji hišni naziv »Ožbač• . 149 Da gre v resnici za župnico, pove urbar sam. Kasneje pisarjeva roka Ožbalta Sodjo prečrta in nadpiše •Lovro Stare, župan• (•Laure Stare Suppan•). 100 l upnico najdemo v drugi polovici 17. sto­ letja v rokah župana Andreja Arha,,, , po domače •Arha•. Za njim jo ima njegov sin Tomaž, tudi župan. 1 ,2 V prvi polovici 18. stoletja uživa to imetje župan Andrej Hodnik. 1 03 "' Franc Gornik, Bled v fevdalni dobi , Bled 1 967. (Gornik ml je o tem pripovedoval 9. aprila 1 961.) m GI. Bogo Grafenauer. Ustoličevanje koroških vojvod ... , SAZU 1, Dela 7, 1952, str. 345. '" '" GI. Jakob Kelemina, Staroslovenske pravde. Glasnik Muzejskega društva za Slovenij o XVI. 1935, str. 40 in 41. - Milko Kos, Zgodovina Slovencev. 1955, str. 210 in 211. "• Blejski urbar Iz leta 1 602, fol. 331, Drž. arhiv Bozen (Bolzano). Italija. '" Zaradi pogostnosti enakih priimkov (pa celo Imen) so župniki v 17. In 18. stoletju (do numeraclje hiš) vnašali v farne mat ri ke zraven Imena In priimka često tudi hišni naziv. Tako tudi ,Oswaltlzh• (,Ožbač• , Cešnjica, h. št. 26). kjer stara koseška rodovina Sodja domuje - kolikor je doslej znano - že nad 450 let. - V urbarju 1 602 je v soseski Cešnjica pet Sodjev, ob štetju prebivalstva l. 1 754 pa v sami Cešnjlcl kar sedem družin s tem priimkom. - Stare matične knjige župnije Srednja vas v Bohinju. Nadškofijski arhiv v Ljubljani. - Blejski urbar Iz l. 1602. - štetje prebivalstva v Bohinju l. 1754, Kapiteljski arhiv, lase. 119, v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani. '"' Blejski urbar Iz leta 1602. str. 331 in 352. m , Andrej Arh, župan, kot priča pri dveh porokah: 3. In 21. 2. 1 677, poroč. matrika žup. Srednja vas v Bohinj u, Nadškofijski arhiv v Ljubljani. 1>2 Tomaž Arh, poroč. 28. 1. 1 692 (isti vir kot v op. 1 51). w Blejski urbar iz ca. 1730. leta, str. 752; blejski urbar iz l. 1749, fol. 266, sign. Gr. A III, št. 3 In slgn. GR. A 111. št. 1 v Arhivu Slovenije v Ljubljani. 130 Urbar gospostva Bled iz leta 1464 (Izsek). Zbir denarnih in naturalnih dajatev Cešnjice in Sred• nje vasi v Bohinju. Pol stoletja pred velikim kmečkim puntom (1515) plačuje koseška (so• seska) Cešnjica samo 3 marke In 10 šilingov ter daje 16 mer ovsa In 120 jajc Foto Nučič. Ljubljana Njegove domačije se oprime značilno, še danes živo ime • Špan• (hiš. št. 5). - Od •Španove• župnice 1749, čez •Šestovo• škofovo imetje 1602, tja do sodjeve kmetije 1253, povezuje 500-letni časovni raztežaj eno in isto blejsko posest. Da koseška srenja Cešnjica živi še dve stoletji domala svobodna na svojih lastnih tleh in plačuje Briksnu in Gorici samo neznatno koseško zavetščino, pričata dva pisana vira. V zapisniku goriških pravic v blejsko-bohinjskem sodišču iz leta 1368 154 (tretjino sodnih pravic v Bohinju ima goriški grof). beremo tole. Vsaka bohinjska kmetija daje (Gorici) letno štiri mere ovsa, vsako tretje leto pa enega prašička in eno jagnje (ali pa namesto prašička 20 pfenigov). Cešnjica - (• ... in der Vochein von dem dorff Chersdorf•l - mišljena je vsa soseska - pa daje letno samo 8 mer ovsa (»acht mezz habern■ ) . Mogli bi reči , da vsakdo izmed osmih kosezov, najdenih pred dobrim stoletjem, daje mernik ovsa, torej značilno koseško dajatev. V urbarju gospostva Bled še leta 1464 155 plačuje koseška soseska Cešnjica samo 3 marke in 10 šilingov ter daje 16 mer ovsa in 120 jajc. Neznatna, a tipična koseška dajatev. Novembra 1456. leta pade v daljnem Belem gradu pod mečem Hunjadija poslednji Celjan. 1 56 Komaj prepeljejo grofa Ulrika v Celje in truplo pokopljejo, že mnogi planejo po silni celjski dediščini. Med njo je tudi - po izumrlih Ortenburžanih dedovano - gospostvo Radovljica. Tudi sosed, briksenški škof in kardinal Nikolaj Kuza (Cusanus), 157 "' Kodeks W 594 (fol. 122- 122') v Državnem arhivu na Dunaju. - Milko Kos. Postanek in razvoj Kranjske, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo X, (1929), str. 38. us GI. opombo 134. ,,. Milko Kos, Zgodovina Slovencev, 1955. str. 315 In 318. m Nikolaj Cusanus. učenjak In reformator, je bil rojen l. 1 401. Izredno nadarjeni sin revnega ladjarja Chryla Iz vasice Kuze ob reki Mosel , se je sprva šolal v nizozemskem Deventerju, nato pa študiral v Padovi. Tu Je - star šele 22 let - postal dok1or prava. Kuza je bil tudi izvrsten matematik. Med drugim je spisal razpravo o reformi koledarja. Znal je vrsto evropskih jezikov in poleg latinščine obvladal tudi grški In hebrejski Jezik. Leta 1448 Je prejel kardinalsko čast, S. aprila 1450 pa zasedel škofijsko stolico v Brlksnu. Umrl je 11. avgusta 1 464. - Fr. A. Sinnacher, Beytrage zur Geschlchte der bischofllchen Klrche 131 SAben und Brixen In Tyrol, VI, 1828, str. 343, 344, 349, 351 In 527. ne želi zamuditi ugodnega trenutka. Stari lisjak (ena najbolj učenih glav tedanje Evrope) poprime že osem tednov po Ulrikovi smrti. Glavarju ortenburških posestev Juriju Kreygu piše: 1ss •Kot smo zvedeli, si je naš ljubi prijatelj, pokojni grof Ulrik Celjski, Bog mu bodi milostljiv, podvrgel in imel nekatere dele posestev in pravice, pripadajoče našemu gradu Bled, ki ga imata vidva z bratom. Zato vas s posebnim zaupanjem prosimo, da se (v Celju) potegnete za te nam odtujene kose posestev in pravice. Skušajte, kakor boste pač najbolje vedeli in znali, da jih grad in gospostvo dobita vrnjene, s čimer boste pomagal i nam in sebi. Zato hočemo v tolažbo in zveličanje duše našega prijatelja iz Celja vzpostaviti v večen spomin letno ustanovo, v upanju, da bo to vsemogočnemu Bogu všeč. Dano v Briksnu pred dnevom svetih Treh kraljev 1457.• Cesar Friderik se sklicuje na dedno pogodbo s Celjani iz leta 1443 in ima med štiriindvajsetimi -dediči• celjskega imetja največ upanja. Kljub spretni taktiki ne uspe takoj. Z denarjem, obljubami in darovi se mu posreči pridobiti nekaj celjskih gospostev in mest. Del celjskih podložnikov pa še nadalje ostane zvestih grofici-vdovi Katarini. Vojskovodja kralja Ladislava s svojimi četami ostro pritiska na cesarja. Vse leto 1457 se stranke vojskujejo med seboj. Posebno hudi boji so na Gorenjskem. 159 Celjska Radovljica prehaja iz rok v roke. Pred Habsburžanom umikajoči se Jan Vitovec naposled mesto požge. 160 V decembru 1457 se cesar Friderik pobota z grofico-vdovo Katarino. 161 Večji del ogromne celjske posesti pripade Habsburžanom, med drugim tudi gospostvo Radovljica. 162 Vse kaže, da Briksen ni pretirano zadovoljen s potekom dogodkov okoli celjske dedi­ ščine in z nastalim položajem v goreRjskem kotu. Priletni škof in kardinal Nikolaj Kuza {1401-1464) se odloči, da bo obiskal svoja posestva na Kranjskem. Ko se vrne s potovanja, lastnoročno zapiše na prazni pergamentni list že •odsluženega• štiri stoletja starega Altwinovega kodeksa (folio 174'), 1 63 kako da je zadnjega aprila 1458 dopotoval na Bled, 4. maja pa obiskal Bohinj in se tam zadržal do nedelje, 7. maja. Za ta dan da je dal sklicati vse Bohinjce k cerkvi na Bitnjah, kjer je maševal, potem pa dal zbranemu ljudstvu obnoviti in obrazložiti zgodovino daritev gospostvu Bled: kako da je kralj Henrik leta 1004 daroval briksenškemu škofu gospostvo in grad Bled s podložniki obeh spolov, cerkvami, gradovi, zemljišči, desetinami, vodami in vsemi pripadki. Povedal jim je tudi, kako da je Henrik III. še mnogo dodal, prav tako tudi Henrik IV. Gospostvo Bled, jim je rekel, se začne na •summus vertex Creine montis• in se po dolgem razteza na jutranjo stran. V tem gospostvu da izvirata dve reki, večja in manjša Sava in mu pripadata od njunih izvirov do njunega sovodnja. in še dalje do dveh voda, Bistrice in Gutenbacha. To da so one opombe in lovski okoliš gospostva Bled, ki so bile ob podelitvi lovske pravice obrazložene v listini cesarja Henrika IV. Briksenški zgodovinar Sinnacher, ki je (l. 1828 164 objavil nemški prevod Kuzovega latin­ skega besedila, pravi v citatu, da se gospostvo Bled začne •auf der Hčihe des Berges Kronberg ... •. 151 Sinnacher, Beytrage zur Geschlchte ... Brlxen, VI, str. 422. ,.. GI. MIiko Kos, Zgodovina Slovencev, 1955, str. 318 In 319. - Josip Gruden, Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju ... , 1908, str. 43. ""Valvasor pravi, da Je naselbino ob umiku zažgal cesarski poveljnik Gašper Lamberg, Mirko Rupel, Valvasorjevo berilo, 1969, 316. 161 MIiko Kos, Zgodovina Slovencev, 1955, str. 319. 162 Isti, o. d., str. 319. w Oswald Redlich, Acta Ti rolensia 1, 1886, v uvodu knjige na strani XXV. - Brlksenški zgodovinar Sln­ nacher Je bil torej v zmoti , ko Je ob prevodu Kuzovega besedila v nemščino (po Reschu) trdil, da Je kardinal notico o svojem bivanju na Bledu In v Bohinju l. 1458 zabeležil na neki misal na Bledu. - Na to (napačno) navedbo se Je oprl tudi dr. Jože Rus v svojem članku •Triglav, leta 1 926. "' Sinnacher. Beytriige zur Geschichte ... Brixen. 1828. str. 463 In 464. 132 133 To je zavedlo dr. Jožeta Rusa, raziskovalca triglavske zgodovine, da je (l. 1926) U 5 v svojem članku • Triglav• dokazoval, naj bi bila v darovnici omenjena Feistriza (Tri­ glavska) Bistrica, ki teče skozi dolino Vrata, da se »summus vertex Creine mantis• krije z današnjim imenom Triglav, »medius fundus Sowe fluminis• pa da naj bi bila Savica v Bohinju. Zmoto dr. Rusa je pojasnil zgodovinar Milko Kos (l. 1928)1 66 v svoji tehtni razpravi •Creine mons - Krainberg - Kranjska gora, staro ime za Karavanke•. S kraljevo podelitvijo prejme briksenška cerkev leta 1073 lovsko pravico (wildpannum) na svojih posestvih na Gorenjskem. u 7 Darovnica opiše njihove meje z besedami: »quorum prediorum longitudinem seu latitudinem certo rivorum limite determinavimus, de rivo Tobropotoch, quod teutonice Guetbach (dicitur), usque ad flumen Feistriza et a summo vertice Creine montis usque in medium fundum Sowe fluminis•. - Tobro­ potoch - Guetbach je potok Dobršnik, ki priteka izpod Karavank in se pri Hrušici izliva v Dolinko. Dobršnik je torej zahodna meja briksenške posesti na Gorenjskem, ki jo meri darovnica Iz leta 1073 po dolžini (longitudo) in širini (latitudo). Vzhodna meja v dolžinski smeri je .flumen Feistriza•, ki je vsekakor Tržiška Bistrica. Južna meja po širini merjenega lovsko-pravnega okoliša briksenške cerkve je leta 1073 »medius fundus Sowe fluminis•, t o je sredina Savske struge, mogoče od spodnjega teka Save Bohinjke in skupne Save od sovodnja obeh rek do izliva Tržiške Bistrice. Tako bi imeli torej vzhodne, južne in zahodne meje briksenškega lovsko-pravnega področja začrtane. izpopolniti jih moremo na zapadu z velikimi gozdovi, pač na Pokljuki in Me­ žaklji, katere je dobil Briksen z darovnico leta 1040. Severna meja tega okoliša je pa »summus vertex Creine mantis• , ki ni v listini iz l. 1073 nič drugega kot greben današnjih Karavank nekako od Rošce (1594 m) nad Hrušico pa do Ljubelja. Za te lokalizacije govori teritorialni razvoj briksenške zemlje na Gorenjskem. Prvotno dobiva in pridobiva Briksen v večjem obsegu strnjeno posest le v kotu med obema Savama okoli Blejskega jezera in šele kasneje raztreseno posest med Savo in Tržiško Bistrico ter gozd med obema Savama. V samem Bohinju ... pa pridobi Briksen prvo dokumen­ tarično dokazano posest šele okoli leta 1070 .... Ves ostali Bohinj je bil v 11. stoletju po večini alodialna posest tamkajšnjih svobodnih posestnikov. . .. Meja Dobršnik­ Triglavska Bistrica-Triglav-Savica torej za briksenško ozemlje leta 1073 ne more obveljati, kajti ne oklepa ga v strnjenem obsegu, temveč omejuje le na zahodu, In drugič bi taka meja obsegala tudi zemljo, kjer briksenška cerkev takrat ni imela ,.. Jože Rus. Triglav, Geografski vestnik, 1926, str. 82-90. ,.. Milko Kos, Grelne mons - Kralnberg - Kranjska gora, staro Ime za Karavanke, Geografski vestnik IV, 1928, str. 115-118. 167 Isti, prav tam, str. 115. Veliki slovenski kmečki punt. - Pritožba Bohinjcev na cesarja Maksimiljana l. z dne 16. marca 1515 (Izsek) Foto Oskar, Kobarid (• ... ltem auch von wegen der stewr, das wir auch kaine nicht geben wellen, ausge­ nommen K. M. an vns vordern vnd begern wirt vnd darzve ein versperten prief oder antwort schicken wirt zwischen dle gemain, so seyn wir auch willig vnd vntertiinlg bey der nacht, mit leib vnd mit guet, mit wo sein K. M. an vns begern wirt.•) nobene besede, se pravi bohinjske alode in freisinško posest na Dovjem (Milko Kos). 1 sa Vrli dr. Jože Rus je bil torej v zmoti - ni pa se motil škof in kardinal Nikolaj Kuza pred bitenjsko cerkvijo. Clovek s takim znanjem je vedel, kaj govori. (22-leten prejme na padovanski univerzi doktorsko čast, v 47. letu kardinalski klobuk, izdela prvi zemlje­ vid Srednje Evrope, ukvarja se z mnogočim, celo s kozmografijo. 169 ) Kardinal Kuza, že osmo leto tudi briksenški škof, 170 nedvomno dobro pozna meje svojih posestev, seveda tudi blejskega. Ve, zakaj v svojih sivih letih tvega ze lo naporni in tedne trajajoči obisk Bleda in Bohinja. Stari premetenec se ne moti, ve, zakaj zbranim Bohinjcem pred božjepotno cerkvijo na Bitnjah opisuje meje blejskega gospostva in •servira• vrsto darovnic nemških vladarjev (od 1004 do 1073). katere z Bohinjem nimajo nikakršne zveze - in ve tudi, zakaj da koseški češenjski srenji v last svojih trideset •škofovih njiv• na večerni strani Cešnjice. 171 Kuzova bitenjska •setev• zori; nekaj je že v bližnjih desetletjih •požanjejo• (več zase kot za Briksen) blejski zakupniki Kreygi, ki se hkrati tudi zakupniki Radovljice, druga dozori šele čez dolga stoletja. Opirajoč se na omenjene vladarske darovnice iz 11. sto­ letja, enostransko tolmačene v svojo korist, si v tristoletnih mejnih sporih z zakupnim gospostvom Radov!jica, ki prehaja iz rok v roke, izsili briksenški Bled velike kose Bohinja. S Pokljuke se pomakne do potoka Ribnice, zaseže južno polovico Bohinjskega jezera, spravi podse. pod svojo jurisdikcijo ves svet ob Bukovskih gorah s Suho in Voglom vred, se polasti vse Komne s pašno Jezersko dolino, si čez Hribarice prisvoji Mišeljsko planino in Velo polje ter položi svojo roko celo na vrh Triglava. Z dvema pogodbama (z dne 5. 1. 1668 172 in 4. 7. 1749 1 73 ) Bled končno •legalizira• prisvojeno posest. Odmevi teh stoletnih ozemeljskih sporov gosposk pa valovijo še dlje, tja v drugo polovico 19. stoletja, in sicer kot zagrizeni prepiri med srenjama Savico in Studorom za hasnovanje zemljišč v •Globeli• ob (nekdaj mejnem) potoku Suha in nekaterih parcel na ukanško stran. 174 Z njimi se ukvarja celo France Prešeren. Kot večletni pravni zastopnik studorške srenje - že hudo bolan, dvanajst tednov pred svojo smrtjo (17. nov. 1848) - v Kranju še lastnoročno spiše svoj poslednji akt v tej zadevi (srenj­ skemu »možu• Juriju Pekovcu, »Zetku• od Stare Fužine.) 17 5 Smo na pragu velikega slovenskega kmečkega upora 1515. leta. Zaradi kratenja staro­ davnih pravic in omejevanja svoboščin, zavoljo številnih krivic, ki so jih prizadejali blejski samosilniki Kreygi (zlasti Jurij in Hartmann) v preteklih desetletjih, se Bohinjci v marcu 1515 pritožijo najvišjim oblastnim instancam. Sklicujoč se na •staro pravdo• ( • ... der alten gerechtigkait, . .. •), se Bohinjci v uporniških spomenicah pritožujejo zoper izredne davke in naraščanje starih dajatev; zoper nove dajatve od mlinov, planin, prodanih posestev in od zidave poslopij; proti večanju tlake in kratenju pravic pri tlaki; 168 Isti, prav tam. str. 115-117. 16 9 GI. opombo 157. - PodatKI tudi pri Rusu, gl. op. 165. 11 • GI. opombo 157. 1 11 Prim. Anton Kaspret, Ober die Lage, , ., s1r. 106, op. 114. 172 "' Gr. A III, Dominicalia, lase. 7, Arhiv Slovenije v Ljubljani. - GI. tudi Jože Rus, Triglav, Geo­ grafski vestnik 1926, str. 89. "' 27. junija 1658. Dež. pogl. Kranjske. Ureditev pašnih pravic med srenjo Savica In srenjo Studor. Izvedbo tega prevzelo gospostvo Bled. Arhiv srenje Studor v Arhivu Slovenije v Ljubljani. - GI. tudi Vilko Novak, Odkup In ureditev služnostnih pašnih pravic v Bohinju, Zbornik FF II v Ljubljani, 1 955, str. 269 In 272. '" Kranj. 4. 2. 1846. Pooblastilo Jerneja Langusa od Stare Fužine dr. Francetu Prešernu za zastopanje v pravni zadevi (Globela), - Kranj, 4. 1. 1847. Pooblastilo Antona Odarja .. . dr. Francetu Prešernu, ... da jih zastopa v pravni zadevi sodno in Izvensodno (Globela). - Kranj, 4. 2. 1847, Prošnja Jerneja Langusa od Stare Fužine na okr. sod. v Radovljici po dr. Francetu Prešernu v pravni zadevi . .. zaradi oddavnega sekanja lesa v Globeli. - Kranj, 4. 7. 1 848. (Po dr. Prešernu.) Vloga na okr. sod. v Radovljici v sodni zadevi Jurija Pekovca zoper Antona 2nidarja (Globela). - 17. 11. 1848 Kranj. Prošnja Jurija Pekovca od Stare Fužine (po dr. Francetu Prešernu) za novo zaslišanje prič proti Antonu 2nldarju na Brodu zaradi lastništva v Globeli. - Arhiv srenje Studor v Arhivu Slovenije v Ljubljani. 134 (• ... Vnd auf soliche mainigund haben die paurschaft ein pund gemacht in dem ganzen richt Radmannsdorf, dass sy sein allain mann vnd sy wellen der K. M. gehorsam sein der alten gerechtigkait, was pey Key. Fridrich lobi. gedachtnus gewesen sind vnd etlich auch mit im halten mit namen Krainburger gericht, Stain gericht vnd Vels vnser gericht vnd vil ander gericht des landes Krainland vnd etlich pfar vnd dorfer als paurschaft als trift suma mer als 20 tausend mann guet frum leyt. Auf solichs vernemen vnd punden haben wir vns auch in dem tal vnd pfar Wochay zu in verpunden vnd geschwarren ernstlich in gestalt als vor gemelt ist vnd wellen vns auch weren etlicher artickel ... • ). Bohinjci se upro. V boj za •Staro pravdo•! Njihova pritožba na brixenškega škofa z dne 29. marca 1515 (izsek) Foto Oskar, Kobarid proti jemanju srenjske zemlje in zoper motenje pri lovu in ribolovu.17 6 Bohinj postane eno izmed štirih žar išč znamenitega kmečkega punta. 177 Sergij Vilfan, pravni zgodovinar, pravi: •Pravnozgodovinska analiza kmečkih uporov, ... bi verjetno utegnila nuditi nadaljnja spoznanja ne le za pravno vrednotenje samih uporov, marveč celo nekaj vpogleda v ta ali oni starejši element slovenske pravne zgodovine. Zlasti se v:;iljuje vprašanje, ali so pri konceptih in organizaciji kmečkih uporov oblikovalno vplivale nam doslej neznane prvine, ki bi si jih bilo slovensko ljudstvo - morda po posredovanju svoje srenje ali deželskosodne veče - ohranilo iz starejših dob .• 11s Morebiti pa bi mogel Bohinj odgovoriti na globokoumno Vilfanovo iztočnico? Pri sklicevanju Bohinjcev na • .. . alten gerechtigkait, ... •, se zavemo, da v tem uporu prvič zaslišimo bojni klic deset in deset tisočev •l e vkup, le vkup, uboga gmajna, v boj za ,staro pravdo'!• Dalje. Priče smo - za tedanji fevdalni čas - nezaslišane drznosti. Iz uporniške spome­ nice, poslane cesarju Maksimilijanu, začujemo - za tiste čase - nepojmljivo samo­ zavestno govorico češenjske soseske: »Nočemo dati nobenega davka več razen tistega, ki ga bo zahtevalo in želelo od nas cesarsko veličanstvo in poslalo o tem zaprto pismo ali odgovor gmajni (= soseski); tako smo voljni podnevi in ponoči, z življenjem in imetjem za to, kar bi želelo od nas cesarsko vel ičanstvo.• 1 79 "' Bogo Grafenauer: ~) Boj za staro pravdo, 1944, str. 105. - b) Isti, Kmečki upori na Slovenskem, DZS, Ljubljana 1962, str. 160 In 161. - c) Isti, Boj za staro pravdo v 15, in 16. stoletju na Slovenskem, DZS, Ljubljana 1974, str. 80 In 81. "' Isti, prav tam: b) str. 95; c) str. 42. 111 Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, SM, 1961, str. 332. "' Kaspret, 0ber dle Lage .... priloga IX, str. 138. - GI. Bogo Grafenauer, Boj za staro pravdo v 15. In 135 1 6. stoletju na Slovenskem, 1974, str. 33 in 34. : ~ \.,....._ ~ : , ~w··4~ ' V't p " I c..--::'\ ~ • /'/ 1.9,.. .,,__('· ..,,, • Blejski urbar Iz leta 1749, fol. 240. PRED 150 LETI, 8. marca 1827, je na Koprivniku v Bohinju umrl 80-letni LUKA KOROŠEC, po domače »ta vel'ki Jurjevc«, mož, ki je pred pičlimi 200 leti prvi stopil na teme Vel. Triglava Rodoslovne študije o vseh bohinjskih Korošcih (od vpeljave farnih matičnih knjig 1628 196 dalje), raziskave v blejskih urbarjih glede koprivniških posestnih razmer In podrobni pregled zemljiške razdelitve Koprivnika v franciscejskem katastru za k. o. češnjlca, 117 pokažejo presenetljivo podobo. »Jurjev'c•, kmet-zemljak in tre,tjinarjl (ena tretjina kmetije): •Podrobičar•, •Zgornji Ko­ rošic•, •Vuke•, •Anžic• , •Spodnji Korošic•, •Skminc« In •Metkovc« ter kajžarji: •Cer­ kovnik•, •Gregelč•, »Ješprenj•, •Spodnji Sednekar•, •Podkokar•, »Gale•, •Zgornji Vršič­ nik• in •Urh• ter Češnjana : »Stare na vasi• in •Sednekar• - so lastniki domala strnjenega zemljiškega kompleksa velikega obsega (od 400-700 metrov širine, v dolžino pa kar poldrugi kilometer). Osrednji, njivski del - zleknjen na ravnici - obsega dobršen (zahodni) del koprivniškega polja, južno plat pokrivajo travniki •Parnjeka• in •Za vrtmi• , severno stran pa senožetne brežine na desni roki skoraj vedno suhega koprivniškega potoka. Vse to zemljišče Imajo ali so Imeli v 18. (in še dlje) v 17. stoletju posestniki s priimkom K o r o še c; ves ta zemljiški kompleks je še v 16. stoletju ena sama, celovita posest v rokah Lenarta (ali njegovega očeta); in ves ta svet je v srednjem veku samo del - hriboviti koprivniški •part« - izredno obsežne dolinske posesti češenjskih kosezov Korošcev. Iz zapisov v blejskem urbarju 1602 utemeljeno sklepamo, da - najkasneje - na pre­ lomu 16. v 17. stoletje doleti to veliko Koroščevo koseščino nek močan in usoden pretres. Lenartovo •aigenthumb•, na katero vežemo prastare koseške pravice, uživa tedaj že Mihael Dobravec, ki plačuje od nje tudi »puntarski denarič• . 198 Od Koroščeve hiše ( •von der Karnner haus• ) daje Jurij Tcrdina. 199 Lovro Kosnar, ki sicer »služi• od hiše .v sterminach• in ene žage, plačuje 8 krajcarjev od mlina, kupljenega od Lenarta Korošca (•Von des Leonharten Khoroschez arkhauftter m0I1) 200 Podoba je, da vsa dolinska posest postopoma (ali hkrati?) preide v tuje roke, Koroščev rod, Lenartov sin Andrej201 pa si obdrži višinski, se pravi koprivniški del in se tam udorni. Le-ta se z dedovanjem čedalje bolj drobi. Omenjeni urbar iz leta 1602 pozna že tudi Pavla Korošca 2 02 (= »Cerkovnik• na Koprivniku, kasneje h. št. 1). V blejskih urbarjih iz leta "' Matične knjige župnije Srednja vas v Bohinju (rojstne od 1628., poročne od 1653., mrliške pa [nepo­ polne] od 1 673. leta dalje). Nadškofijski arhiv v Ljubljani. m Franciscejski kataster (1826) za k. o. Cešnjlca (karta Koprivnik) v Arhivu Slovenije v Ljubljani. ,,. Blejski urbar Iz lete 1602, fol. 335, Drž. arhiv Bozen, Italija. 119 Prav tam, fol. 329. 200 Prav tam. fol. 361. '°' Prav tam, fol. 329. "" Prav tem, fol. 329. - Blejski urbar Iz leta 1615. fol. 226, algn. 27895 In blejski urbar Iz leta 1635, slgn. 27896, (oba) v škofijskem arhivu v Brlksnu (podatek prof. dr. MIika Kose v pismu z dne 22. novembra 1957), Drullna . Ta velkga Jurjevce« na Koprivniku ob drugem štetju prebivalstva v Avstriji 1754 (Izsek). Luka šteje osem let Jurjevčeva vrtača. V votlini na desni strani je stal prastar dvodelni Jurjevčev slan. Zgoraj na levi severna stena Velikega $toga (2040 ml Foto Franc Ceklin 1615 in 1635 pa se (po podatku prof. dr. Milka Kosa)2° 3 poleg Lenartovega naslednika Andreja, in Pavla •Cerkovnika•, pojavi tudi istoimenski P avel Korošec ali Garjup ( •Pauli Khoroschecz oder Bariuph• J, ki je zanesljivo lastnik domačije, danes znane kot •Zgornji Korošič•, Koprivnik, h. št. 3. Da se koprivniški del nekdanje velike Koroščeve koseščine še dalje drobi, spoznamo iz urbarskega zapisa l. 1749,20 4 ki pravi, da je kmetija vsa razdeljena (• ... welhe hueben aber ganz dispartirt ... •). In vendar, njen lastnik, Jakob, sin Janeza Korošca, je še vedno kmet-zemljak s trinajstimi njivami oziroma s 27 in pol merniki posetve, z dese­ timi travniki in planino v visokih gorah (• ... in hohen gebOrg ligend.•). Mišljena je znana planina-samina »Jurjevčeva Vrtača• pod severno steno Velikega Stoga (2040 m) . 205 Ob štetju prebivalstva po ukazu cesarice Marije Terezije leta 1754 j e v Bohinju že 23 družin s priimkom Korošec, od teh na Koprivniku kar 17, na sosednjih Gorjušah 4, dve pa v Cešnjici. 206 2Cl Blejski urbar Iz leta 1615, fol. 231' in blejski urbar iz leta 1635. "" Blejski urbar Iz leta 1749, fol. 232, slgn. Gr. A 111, št. 1, v Arhivu Slovenije v Ljubljani. 205 O •Jurjevčevi Vrtači• gl. Franc Ceklln, štirje srčn i možje, Planinski vestnik 1t'67, str. 514 In 515. "°' •Popis duš, ki spadajo v župnijo Bohinj v vojvodini Kranjski v škofiji ljubljanski, po krajih, po gospo­ stvih, imenih, spolu In starosti• Iz leta 1754, v Kapiteljskem arhivu, fasc. 119, Nadškofijski arhiv v 141 Ljubljani. - GI. tudi Franc Ceklln, štirje srčni možje, Planinski vestnik 1965. str. 115. V razdobju več kot dveh stoletij, ko dedič za dedičem veliko Koroščevino deli in drobi, rod koprivniških Korošcev pa se na moč plodovito množi, sede na njej in na kasnejšem •Jurjevčevem• gruntu na Koprivniku gospodarji: LENART KOROŠEC, omenjen v blej. urbarju 1602 (str. 239); 207 ANDREJ KOROšEC, znan iz blej. urbarjev 1602, 1615 in 1635; 208 MIHAEL KOROŠEC, vpisan v roj. mat. knjigi l. 1628 in 1629; 209 JANEZ KOROŠEC, rojen 17. junija 1629; 2 10 JAKOB KOROŠEC, rojen 30.4.1673, umrl 15. 2. 1756; 211 TOMAŽ KOROŠEC, rojen 14. 12. 1708, umrl 15. 5. 1756 (gosp. je brat Jakob);2 12 LUKA KOROŠEC, rojen 16. 10. 1747, umrl 8. 3. 1827. 213 . . . Sreda, 26. avgusta 1778. Bohinjci: Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in doseljeni padar Lovrenc Willomitzer v prvenstvenem vzponu splezajo na vrh Velikega Triglava.21 4 Leipzig, 1784. Baltazar Hacquet izda III. del svojega znamenitega dela o okameninah Kranjske. Ko opisuje svoja vodnika na Triglav (leta 1782), pravi: • ... eden njiju, z ime­ nom Luk a K o r o še c, Je bil prvi , ki se j e povzpel nanj. morda odkar svet stoji.• 215 ''", Iz prečrtanega Imena •Llenhart• In nadplsanega •Andre• smemo upravičeno sklepati, da je Lenart kmalu po letu 1602 umrl. ,.. Andrej Korošec - nadplsan nad očetom Lenartom - na čelu soseske Cešnjlca v blejskem urbarju 1 602. fol. 329; že sam - kot gospodar Koroščevlne - pa vpisan v dveh blejskih urbarjih: Iz leta 1615, fol. 226 In Iz leta 1635, citiranih v opombi 202. 200 Mihaelu in Marini Korošec na Koprivniku se Je 2. aprila 1628 rodila hčerka Helena, 17. junija 1629 pa sin Janez - praded Luke Korošca. Prva rojstna knjiga župnije Srednja vas v Bohinju, Nadškofijski arhiv v Ljubljani. - Faksimile zapisa o Janezovem rojstvu gl. Franc Ceklln, Cigava noga Je prva stopila na teme Velikega Triglava, Planinski vestnik 1 957, str. 315. 210 Kdaj Je Janez umrl, ni znano, vsekakor pa pred l. 1705 (mrllška matrika Iz 17. stoletja Je namreč ohra­ njena le v fragmentih). 211 Več podatkov o Jakobu je v članku Fr. Ceklina, štirje srčni možje, Planinski vestnik 1967, str. 508. - Kot lastnik svojega Imetja l•dlent von selnen guet ... •) je ,Jakob, sin Janeza Korošca• vpisan na čelu češenjske soseske v blejskem urbarju Iz l. 1749 (fol. 232), prav tako tudi v terezijanskem katastru In v kasnejšem blej skem urbarju Iz l. 1756 (pod zap. št. 1 085). 212 Med novimi kajžarji (,Neu genandte Kayschler•J v blejskem urbarju Iz ca. 1730 J e na str. 798 vpisan Urban Jeklar, kasnejši tast Tomaža Korošca, Luklnega očeta. Dve desetletji kas neje pa v blejskem urbarju 1749 (fol. 323, kasnejša urb. št. 1240) od te nove, rudarske kajže (• ... ein črzt Knappen hausl ... •l. plačuje •Tomaž Korošec, Jakobov sin•. To je nedvomno .Jurjevčev• Tomaž. - Urban Jeklar je Imel tudi sina Urbana, rojenega 1 715. Kaj Je bilo kasneje z njim, zaenkrat ni moč reči. kajti niti poročna niti mrliška matrika (o Jeklarjih slednja pregledana do l. 1768) Urbana (mlajšega) ne poznata. - Ob vsem tem ne moremo izključiti možnosti, da bi Tomaž Korošec, ko je 11. februarja 1736 vzel Marijo Jeklar, hčer Urbana (starejšega), mogel po poroki nekaj časa, morda desetletje ali več, bivati v tej kajži, po domače imenovani •Skminc•, Koprivnik, (kasnejša) h. št . 26. Ce bi ta teza držala - kasnejše preiskave Jo bodo mogle potrditi alf ovreči - bi se Tomaž utegnil vrniti v rojstno hišo po smrti matere Neže (umrle 29. septembra 1748). ko sta - domnevno - v •Jurjevčevi• hiši na velikem gruntu ostala ostareli oče Jakob In Tomažev najstarejši brat Jakob, rojen 1695, poročen pa l. 1730. V zakonu s priletno, štiri leta starejšo Špelo Stare, s katero sta si bila v sorodu (• .. . consanguinltatls In 4to gradu ... •l. nista Imela otrok. Zato - v nasprotju z gornjo tezo - lahko z vellko mero verjetnosti sklepamo, da Je Tomaž po poroki, ko svakinji Špeli pri 45. letlh ni več kazalo na naraščaj, ostal doma, pri ,Jurjevcu•. - Kdaj In kje Je špela umrla, ni znano. Letnica njene smrti 1748 (v PV 1967, str. 508) Je napačna. - Ob štetju prebivalstva l. 1754 so bili pri ,Jurjevcu• na Koprivniku: •Jakob Korošec, vdovec 95 let, Jakob sin 45 let, Tomaž brat 40 let, njegova žena Marija 40, njuna hči Marija 16, Helena 14, Marjeta 12, Neža 10, Luka 8, Elizabeta 1/2.• Popisovalec Je tu, kot tudi drugod, navedel le približno starost popisanih oseb. 2 u O Luki Korošcu - prvemu med prvimi na temenu Velikega Triglava - gl. podatke v članku Fr. Ceklina, štirje srčni možje, Planlnskl vestnik 1967, str. 509-516. 21 ' GI. prof. Fr. Richter, Dle Wochein, lllyrlsches Blatt, št . 19. 11. maja 1821, str. 75 In 76. 2 11 GI . Baltazar Hacquet, Oryctographla Carnlollca . . ., III. del, Leipzig, 1784, str. 93. 142 Bu - 8~lla • pola bJit& id) fed)t4 €tut1~tn, um autt 4 11r<1fhn♦- ~ :i ion mtitttm ~u~eort roes, u11b emid}tt nod,) uncut6gtftitm Stti9tl\ mlt Sonmn 1(ufgnna bir erfte Sd,ntibt obtl' Dhi(fen bes 4n bem ~er9t0u ~<1119enbtn mtr9š .strercria I n,o id) ba11n ~it fogt ~tf COftl rmdtt1ttt, 0ngt, 6ef1>nbtr" jtntr I n,tl~t srsen DPtn gefogm ~rm, t~Utomm,n ,i!>tf •. ft~tn tonnt,. Hacquet pravil •· .. eden od njiju, z imenom Luka Korošec, je bil prvi, ki je stopil nanj, menda odkar svet stoji.• (Oryctographia, III, 1784, st. 83) Ljubljana, 4. oktobra 1795. itiga Zois piše »koprivniškemu• pesniku Valentinu Vodniku.2 16 V pismu mu sporoča: • ... Vaša opazovanja o slojevitosti Triglava in Kredarice vnesem z velikim veseljem v svoj bohinjski rokopis C• ... teh trage ihre Beobachtungen von der Stratifikation des Triglav und der Kredarza, mit vielem VergnOgen in mein Wocheiner­ sches Manuskript ein, ... «). Odstavek konča: • ... prilagam tudi risbe Triglava, da jih imam pri roki, če je potrebno, ter lahko pokažem. kateri vzponi so bili doslej izvršeni. Nabral sem jih od leta 1776 dalje že lepo vrsto in postajam vedno bolj radoveden.• (• ... auch lege ich denselben die Zeichnung vom Triglav bey, um solche. so oft davon die Rede ist, zur Hand nehmen, und zeigen zu konn en, welche Gi.inge bisher gemacht worden etc. lch habe dergleichen seit 1776 schon eine ziemliche Menge gesammelt, und bin nur immer neOgieriger!•l Bohinj, 21. avgusta 1820. Odmaknjeno gorsko kotanjo obišče ljubljanski zgodovinar, prof. Fr. Richter. 217 S svojimi prijatelji vred je gost Andreja Kollerja, oskrbnika bohinj­ skih fužinarskih obratov barona 2ige Zoisa. Izletniki najprej obiščejo prastari Ajdovski gradec, nato se napotijo k izviru Savice. Ob jezeru. kjer je na »Velikem Veglju• Zoisovo •ladijše«,2 1 8 jih pričakajo čolnarji. Hladnega zgodovinarja Bohinj ogreje. Prevzame ga vožnja po mirni gladini samotnega jezera. Preplavi ga čustvo: »Kdo bi znal opisati užitek, ki ga nudi vožnja po jezeru in to ob jasnem, brezvetrnem vremenu. Trojne obroče bi moral imeti človek, ki bi v tej samoti, daleč od mestnega vrveža, ne bil zmožen plemenitih občutkov!• Richterju pridejo v roke listine iz zapuščine lansko jesen umrlega barona 2ige Zoisa. Vestni zgodovinar prepiše obširni Zoisov spis o Bohinju in zgodovini triglavskih vzponov. Svojemu 38 strani obsegajočemu rokopisu velikega formata (22 X 35 cm) da naslov: »Der Triglav (Terglou) und die Wochein aus hinterlassenen Papieren des seeligen Siegmund Zois, Freiherrn von Edelstein«. 219 Naslednjo pomlad (1821) ga v krajšem 216 Brlele des Frelh. Sigm. Zois an Vodnik, Vodnikov spomenik, Ljubljana, 1859, str. 59 In 60. 211 Prof. Fr. Richter, Die Wochein, lllyrlsches Blatt. št. 16. 20. aprila 1821, str. 61 In 62; št. 17, 27. aprila 1821, str. 65. 2 11 Oprt na dedovano ustno Izročilo, ml je stari Janez Gašperin, po domače •Štros• pri Stari Fužini. h. št, 13, (17. aprila 1949), pravil, da je imel Zois ob •Velikem Veglju• - ozki plitvini, ki sega v Jezerske vode na vzhodni obali Bohinjskega jezera - veliko čolnarno C•ladijše•) s prostornim čolnom. s katerim so čolnarji prevažali baronove goste. 2 19 Prof. Franc Ksaver Richter, Privatni arhivi, sign. XLIX, v Arhivu Slovenije v Ljubljani. Njegov rokopis •Der Triglav [Terglou) und die Wocheln ... • sem našel v prvem izmed dveh svežnjev njegovih spisov, ki so (ljubljanski) del njegove ostaline. Da bi bil rokopis dostopen širši javnosti, predvsem pa planincem, 143 sem ga kserografiral In kopijo izročil Planinski zvezi Slovenije za njeno knjižnico. •· •• poglejte tja na mogočno podobo! Tam stoji Triglav, prav zdaj se prikazuje iz temnožarečega, mistič• nega časa davnih stoletij in raste v svetlo luč naših časov. Visoko sega v sinje višave ... v globokih gubah njegove skalnate halje se skrivajo bajke. Bleščeča lepota Je razlita čez njegove boke, . . . tam stoluje, mogočen, ponosen, zmagovit ... • Foto Jaka Cop izvlečku z naslovom »Die Wochein« 220 objavi v treh zaporednih številkah ljubljanskega tednika »lllyrisches Blatt• .221 Izteka se že drugo stoletje - a Zoisov spis je še vedno neznan. Ljubljana, 1975. Pred nami pa je sedaj razgrnjen Richterjev prepis, veren izvirniku - posredno zremo Zo i sov • bohinjski rokopis •. V njem je z Zoisovo besedo in Richterjevim peresom orisan r u d a r s k o - f u ž i n a r s k i BO H I N J izpred 200 let, v njem opisana z g o d o v i n a p r v i h v z p o n o v n a T R I G L A V . 220 Sestavek •Die Wochein• Je Richter objavil v ljubljanskem tedniku , lllyrisches Blat!• leta 1821 v petih nadaljevanjih, In sicer: (v številki 16) 20. aprlia, str. 61 in 62; (v št. 17) 27. aprlia, str. 65 in 66; (v št. 18) 4. maja, str. 69 in 70; (v št. 1 9) 11. maja, str. 75 In 76; (v št. 20) 18. maja, str. 77-80 In (v št. 21) 25. maja, str. 82 in 83. 221 V številki 1 9 z dne 11. maja 1821 Je na straneh 75 in 76 objavil opis prvenstvenega vzpona na Veliki Triglav 26. avgusta 1778. leta, v naslednjih dveh številkah pa opisal zgodovino prvih vzponov na Triglav tja do leta 1820 in objavil nekatere številčne podatke o Bohinju. Vsem, ki so mi kakorkoli pomagali pri dolgotrajnem zbiranju gradiva in raziskavah o zgodovini Bohinja - s posebnim poudarkom na tukajšnjih kosezlh - iskrena zahvala! Prav posebno zahvalo sem dolžan univ. prof. dr. Bogu Grafenauerju za izkazano mi pozornost ter za vse strokovne nasvete in napotke, ki so ml bili In so dragocen, nepogrešljiv kažipot pri delu o bohinjskih kosezih. F. C. Na fotografiji Srednje vasi v Bohinju (str. 6 v PV 1mJ manjkajo križci, tj. označba lokacije obeh staro­ slovanskih nekropol. Pojasnilo: grobišče nad »Podojnicami• (dolgimi njivami v ospredju) Je bilo na levi strani nad kozolcem vrh brežine. CezenJ Je sedaj speljana cesta pod »Goričarjevo« hišo. Nekropola na •l!alah• pa Je bila 144 na vzhodni strani naselja (nad vaškimi strehami nekako na sredini fotografije).