Lan in platno. Kakor se zdaj raz\ndi, bomo morali zopet vpeljati pridelovanje lanu in izdelavo domačeg« piataa. Starejši Ijudje še pomnijo čase, kb se je zelo malo sukna kfupilo, vsa druga obleka je bila iz domaftega platna. Doma so lan ,,izriflali", doma ga mati in b6ere zgodile na travnikih. Ko smo imeli terice, je bil to skoro praznik: celi dan so morali kiihati. Marsikatera gospodinja se je kregala, da terice nimajo noBenega dna, da jim nikoli ni dosti. In bakšen ponos je bil, ko smo povesme tehtali in je bilo dcftjreiga prediva en cent ali še dva! Nazadnje so se še preširne ferice stehtale, da bi vedle, 6e so za možiteT, ker cent mora takrat vsaka imeti. 'Marsikajtera suha ]e Še kak kamen v žep stisnila, da bi ne blla mogoče prelahka. In kako so potem predle dolge zimske večere, in zraiven modrovale! Spomladi so se pa štrone belile. Vsi smo vedeli, kakšne so posamezne predice. Nekatere so imele cele vrvi, prejo debelo kakor pol&na, druge so znale sukati kolo, da se je skoral pajčevina napredla. — Dobro domače platno se }e nosilo leta in leta. Zdaj je vse izpodrinil bombaž. Mesto platnene obleke se nosi le kotenina in skoro vsa obleka je iz bomba,ža. Ženske že skoro več presti ne znajo. V zadnjih desetih letih je Sla množina pridelanega lanu več kakor za polovico nazaj. Se v severnib deželah je padel pridelek za 50 odstotkov, pri nas pa Š6 veliko bolj. Bombaža zdaj ni, Po vojski bo boaibaža dosti. tocla trikrat do štirikrat dražji bo, kakor je bil doslej. Tudi v Ameri,ki se je vsled vojske vse zelo podražilo. Amerikanci tiodo vedell, kiako mi bombaž rabimo. Naš denar ne bo imel po vojski na tujem poprejšnje veljave. Vožnja po morju bo tudi po vojski silno draga, ker bo še dolgo let ladij primainjkovalo. Naše tovarne bodo morale delavtee drago plačeyati, iskale bodo tudi za-se velik dobiček, torej bo vse to blago zelo drago. Cemu čakati te skrajne sile, ko si lahko že zjlaj pomajgamo. Naseimo domafii ban. saj se izplača pri tej draginji prediva in semena. Žito mo-ramo sejati z:a-se: za splošno korist in za našo, Se posebej je pa potretJno, da se seje veliko veft lann. Kje naj njive vzamemo? Najboljše bo malo manj žita vsejati, njive prav globoko izorati in rabtti zadosti .snoja in več sveta za lan porabiti. Največja težava je s tkavci. Oni stari možje^ kd so znali tkati, so pomrli.iSltafve, ta ftatiti spomtn ua pridnost nekdlanjih 6asov, so kje pod streho. Res se je tkavcem poprej veliko premalo pla5alo. Ko bi bila pliif-a bol,i&L bi h^ na.jbrž Se kdo poprijel; invalMi •hi lahko jmeli dober zaslužek pri tem. Potre.bno bi pa bilo, da se osnuje domu v deželi ;Tedilniea. ki l)i prav lahko dobro izhajala. Saj imajo naši kraji za. lan najbrž ugodiiejši svet. Kakor Ceška,