Izhaja vsak petek. Posamezna št, 10 din. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Celoletna naročnina 500, polletna 250, četrtletna pa 130 din. Za inozemstvo letno 1000 din ali 3 in pol dolarja. Tek, rač. pri Kom. banki v Kopru 65-KBI-Ž-181. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Ivan Renko. Izdaja časopisno založniško podjetje »Slovenski Jadran« v Kopru, Uredništvo in uprava v Kopru, Santorjeva ulica 26, telefon štev. 170. Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru. Rokopisov ne vračamo. KOPER, PETEK 27. JANUARJA 1956 poštnina plačana v gotovini _'_LETO V. ŠT. 5 Občinska konferenca ZK v Komunisti občine Koper so imeli svojo prvo konferenco minuli četrtek. Konferenca je bila eno najbolj plodnih delovnih posvetovanj, saj sta tako poročilo občinskega komiteja kot razprava, v katero so posegli mnogi delegati, razjasnila vrsto vprašanj s cciotnega področja občine, medtem ko zaključki konfcrencc nakazujejo neposredne naloge vsem osnovnim organizacijam in članom zk. Razen delegatov so konferenci prisostvovali tudi sekretar okrajnega komiteja ŽKS Koper Albert Jakopič, podpredsednik OLO Klobučar, predstavniki ZK v JLA in drugi gostje. Poročilo je podal sekretar občinskega komiteja Rado Pišot. Na konferenci so delegati izvolili nov 25 članski občinski komite in 45 delegatov za okrajno konferenco. Sekretar občinskega komiteja se je v poročilu najprej dotaknil najvažnejših dogodkov v naši zunanji politiki. Podčrtal je napore socialistične Jugoslavije za okrepitev miru v svetu in vzpostavitev sodelovanja med narodi, nato pa je poudaril pomen prehoda na komunalno ureditev kot razširitev množične osnove d.-užbenega samoupravljanja, kar omogoča tisočem državljanov neposredno udejstvo-vanje v našem družbenem dogajanju, delu oblastnih in drugih organov. V tej luči morajo komunisti gledati svoje delo in svoje naloge. Tu ne gre samo za borbo za povečanje- proizvodnje, ampak predvsem za socialistične odnose. Naša družbena skupnost zahteva svobodne in enakopravne državljane z. visoko razvitim čutom odgovornosti, zavestne ljudi, ki bodo hoteli in znali doseči cilje, za katere se borimo. Prav v pogledu družbenega in delavskega upravljanja so pred komunisti velike naloge, Njihovo delo pa pogosto motita dve skrajnosti, v katere zapadajo: operativno mešanje v gospodarske probleme ah popolno zanemarjanje tega vprašanja. Nekatere osnovne organizacije se lahko pohvalijo z uspehi. Tako so n. pr. komunisti v podjetju Slav-nik znali odstraniti notranje nesoglasje v svojem kolektivu, izboljšati poslovanje, uvesti štednjo in zmanjšati proizvodne stroške. V podjetju Vino in ICEL so po zaslugi odločnosti članov ZK razkrili nepravilno poslovanje in malver-zacije. Takih primerov je še nekaj. So pa medtem na drugi strani primeri, ko so komunisti popolnoma zanemarjali ta vprašanja. Tako članov ZK v podjetju Istra ni nič motilo, da podjetje praktično ni imelo niti delavskega sveta (od 17 izvoljenih članov DS jih je ostalo samo 7) in se niso zmenili za to, da bi bile razpisane nove volitve. V podjetju je precej mladine, ki pa je prepuščena sama sebi, saj nihče od članov ZK ne skrbi za njeno vzgojo. Razen tega je bilo podjetje tudi v gospodarskih težavah. Za vse to se osnovna organizacija ni niti zmenila. Še več je takih vprašanj, s katerimi se bodo morali spoprijeti komunisti na terenu, zlasti pa v podjetjih. Tu so norme in nagrajevanja po učinkih dela. Nadalje imamo še nekaj podjetij, kjer nimajo organov delavskega upravljanja. V okviru sindikalnih organizacij naj se člani ZK borijo, da bo čimveč delavcev aktivno sodelovalo v upravljanju podjetja, V ta namen je treba ustanoviti pri vseh DS razne komisije in podobno. V gostinstvu imajo ponekod takšno stanje, da gledajo upravniki gost'šč na svoje obrate kot da to niso socialistični, ampak privatni. Z raznimi mahinacijami stremijo za zvišanjem osebnih prejemkov itd. Poučni so primeri v gostišču »Bratstvo«, kjer so v mesecu septembru (v »mrtvi« sezoni) razdelili za plače skoro 150.000 dinarjev med pet uslužbencev. Razpon med najnižjo in najvišjo plačo pa je bil 7900 do 45.000 din. Razen tega imajo uslužbenci še brezplačno hrano. Podobno je v »Taverni- in še v nekaterih drugih gostiščih. V trgovini se ustanavljajo potrošniški sveti. To je spet ena oblika družbenega upravljanja in kontrole, ki sicer nima namena okrniti pravic podjetij, marveč pomagati jim, da bodo lahko zadovoljivo opravljala svojo funkcijo. Podobno kot v drugih organih samoupravljanja. je tudi tu naloga članov ZK, da zagotovijo uspešno delo teh svetov. Tudi na vasi je mnogo problemov. Čeprav je stanje v pogledu zadružništva v splošnem zadovoljivo, saj je povprečno okrog 90°/b kmečkih gospodarstev včlanjenih v zadruge, je na drugi strani mnogo pomanjkljivosti glede materialnega poslovanja, mnogo primanjkljajev in podobno. Izpopolniti je treba tudi organizacijo odkupa, predvsem pa naj bi zadruga razlikovala člane od nečlanov ne samo glede prioritete, ampak tudi glede cen tako pri odkupu kot pri prodaji. Je pa na vasi in ostane glavna naloga boj proti zaostalosti, reakcionarnim vplivom klera in drugih protisocialističnih sil. Na konferenci so mnogo razpravljali tudi o delu komunistov v Socialistični zvezi, kjer je glavno torišče udejstovanja članov ZK. V okviru te naše množične politične organizacije se morajo boriti z zaostalostjo, vršiti svojo vzgojno funkcijo in mobilizirati teren za izvajanje naših političnih in gospodarskih akcij in ukrepov. Živahna je bila tudi razprava a delu z mladino. Oglasilo se je več delegatov, ki so poudarili važnost tega vprašanja in govorili o konkretnih oblikah za pritegnitev in aktiviz."cijo mladina. Okrepiti j» treba delo naših kulturnih in te-lesnovzgojnih organizacij, Ljudske tehnike, strelskih in drugih organizacij. Neštevilne so tu možnosti za pritegnitev naših mladincev, ki jim bomo na ta način dali pravilno vsestransko vzgojo. Najprej pa bo treba rešiti nekaj problemov v samih organizacijah ZK. Teh je v občini 74. Mnoge od teh organizacij niso že več kot eno leto sprejele nobenega novega člana, število tovarišic stalno pada in organizacije se vse premalo pomlajujejo z novimi kadri iz vrst mladine. Tudi politika kaznovanja ni povsod pravilna. Statistični podatki nam povedo, da so osnovne organizacije uporabljale kot disciplin-(Nadaljevanje na 4. strani) V sredo je bila v Kopru prva seja novoizvoljenega Sveta za promet pri OLO Koper. Predsednik Franc Pečar je v uvodnih besedah pojasnil, kakšni vzroki so narekovali ustanovitev tega organa. Koper je kot važno politično, gospodarsko in kulturno središče Slovenije povezan z drugimi kraji in republiškim središčem le po cesti in ga zdaj tudi v okrajnem merilu nekoliko bolj poveže lahko le pomorski promet. Zato je izredno važna pravilna usmeritev vsega osebnega in tovornega prometa ter pravilno izkoriščanje razpoložljivih vozil, ureditev in izboljšanje osebnega prometa in tovornega prevoza zlasti v notranjem prometu, izven kraja pa ga dovoliti le, v kolikor so zveze neposredno povezane s potrebami okraja. Svet je razpravljal o nekaterih konkretnih vprašanjih in sprejel tudi'ustrezne sklepe. Proučil bo vprašanje osnovnih sredstev pri prevoznih podjetjih (med drugim vprašanje, ali imajo samoupravni organi pri teh podjetjih pravico absolutnega odločanja o uporabi teh sredstev, ker v tem pogledu lahko pride do različnega gledanja na stvar — ukrepi podjetja, ki stremi predvsem za rentabilnostjo, bi lahko bili v nasprotju z dejanskimi potrebami področja). Razpravljal je tuui e povezavi področja glede na stalen dotok novih prebivalcev, ki so v številnih primerih zaposleni izven mesta, kjer imajo stanovanje; go- Tov. Jože Potrč pripenja na prapor rodu »Črnega jezera« taborniško odlikovanje »Partizanski tabor« V. redna letna skupščina tabornikov Slovenije v Postojni V neueljo zjutraj že ob 8 uri se je zbralo v lepo okrašeni dvorani hotela Javornik v Postojni nad 264 delegatov iz vseh taborniških organizacij Slovenije. Kot gostje so prisostvovali tudi zastopniki sorodnih organizacij iz drugih republik, predstavnik Turistične zveze Slovenije, predsednik občine Postojna, sekretar Občinskega komiteja ZK in drugi. Slavnosti govor je imel starešina Zveza tabornikov Slovenije dr. Jože Potrč, ki je v glavnem nakazal naloge, ki jih ima taborniška organizacija. Po govoru tov. Potrča je sledila podelitev najvišjega taborniškega odlikovanja Rodu »Črnega jezera« iz Slovenske Bistrice za dosežene uspehe v preteklem letu. vorili so tudi o nujnosti vskladitve voznih redov, V prihodnje bo vsak vozni red moral imeti pritrditev Sveta za promet. Svet je sprejel sklep, da mora v najkrajšem času dobiti od pristojnih organov podroben pregled števila in stanja avtobusov in tovornih avtomobilov v okraju. Razprava je pokazala, da stoji zlasti osebni promet pred velikimi težavami. Ker se absolutno število potnikov neprestano veča, ne glede na sezono in je bilo v decembru najvišje v lanskem letu, je pričakovati, da bo v turistični sezoni nastalo zelo težko stanje in da avtobusni promet ne bo zadovoljeval. Uvedenih bo osem dnevnih zvez z Ljubljano, vendar pa je vprašanje, kako bo z notranjo povezavo okraja. Zlasti je pereče vprašanje povezave obmorskih mest od Kopra do Pirana. Z uvedbo tramvanjske zveze z Izolo (seveda z avtobusi) problem še ne bo rešen in je treba nujno rešiti vprašanje povezavo teh mest po morju, kar ima razen tega veliko prednost tudi v turističnem pogledu. Ureditev tovornega prometa in racionalno izkoriščanje obstoječega voznega parita je v veliki meri odvisno od centralnega koordinacijskega organa, pri katerem bi se stekalo blago za prevoz. Razen tega bi morali misliti na planiranje tudi v pogledu tovornega prometa, s čimer bi se izognili mrtvim sezo- nam, v katerih morejo naša podjetja celo ponujati svoje usluge izven okraja, medtem ko v sezoni še daleč ne morejo zadovoljiti vseh potreb. Seveda je vprašanje takega organa, ki bi razporejal blago za prevoz, spet vezano na osrednje skladišče, to pa na investicije, ki so v sedanjih pogojih skoraj nedosegljive. Nujna je takojšnja nabava vsaj desetih novih avtobusov. Ker je bila zahteva po devizah odbita glede na domačo proizvodnjo (FAP in TaM), se je treba orientirati na nabavo FAP avtomobilov, ki pa stanejo 24 milijonov eden, to ge pravi da bi bilo takoj potrebnih 240 milijonov dinarjev — skoraj nepremostljiva težava. Cena FAP avtobusov bo že v bližnji prihodnosti občutno padla (okrog 4—5 milijonov pri avtobusu), vendar je še vedno zelo visoka, razen tega pa so težave z dobavnimi roki. Govorili so še o potrebi uvedbe direktne Wnije Ljubljana-Koper enkrat dnevno, uvedba direktne železniške zveze Ljubljana-Kozina, o dodelitvi štirih šasij iz uvoza, za katere bo treba potem izdelati pri nas karoserije, kar bo predvidoma gotovo prihodnje leto za novo sezono, in še o nekaterih vprašanjih. Že prva seja novega organa družbenega upravljanja je pokazala, kako upravičena je bila njegova ustanovitev. B. Ob tej priložnosti je bilo razdeljenih več diplom in pohval posameznim rodom in družinam, kakor tudi posameznim članom. Več funkcionarjev pa je bilo odlikovanih z zlatimi in srebrnimi značkami. Iz poročila Starešinske uprav« Zveze tabornikov Slovenije je razvidno, da je organizacija v letu 1955 narastla za okrog 1700 članov in šteje danes 5.257 članov, ki so vključeni v 46 enot, od katerih je 30 rodov in 16 samostojnh družin. V mestnih krajih deluje 17, v industrijskih 16 v pretežno kmečkih krajih pa 13 enot. Opaža pa se, da se taborniška organizacija vse bolj širi v kmetske predele. V lanskem letu je bilo ustanovljenih 10 novih taborniških enot. Minulo leto je Taborniška organizacija priredila 48 taborov, katerih se je udeležilo 2570 članov. Omeniti je treba tudi zlet primorskih tabornikov v dneh 4. do 5. maja lansko leto v Ajdovščini. Zlet je bil združen s tekmovanja v taborniškem mnogoboju in nekaterimi drugimi športnimi tekmovanji ter z- udeležbo .pri proslavi ob X. obletnici formiranje prve slvenske vlade v Ajdovščini. Na lanskoletnih taborih je bilo opaziti, da so slovenski taborniki premagali zastarele pojme tabor-ništva, ko so mislili, da tehnika ne sodi v tabor, ampak da mora biti vse primitivno urejeno. Pojavili so se plinski kuhalniki, sodobna ležišča itd. Na splošno lahko vidimo, da so tabori vsako leto bolje pripravljeni, Obmorskih taborov je vsako leto več, premalo pa je potovalnih taborov, katerih vzgojni pomen je zelo velik. Posebno priljubljen način dela taborniške organizacije so tudi izleti. V preteklem letu je bilo prirejenih 1488 izletov s 15,061 udeleženci. Število izletov se je v preteklem letu za tretjino zvišalo, število udeležencev pa se je zvišalo za dobro polovico. Na Primorskem obstajajo taborniške organizacije v Postojni rod »Kraških viharnlkov«, v Ajdovščini rod »Mladih bobrov«, v Idriji rod »Srebrnih krtov«, v Kopru rod »Srebrnega galeba« in v Pivki rod »Pivškega močerila«. Navedene taborniške organizacije so med onimi, ki so v preteklem letu pokazale dobre uspehe in napredek, medtem ko sta roda, »Bistre Soče« iz Kanala in »Soških mejašev« bila manj delavna. (Nadaljevanje na i), strani) Transît i Novi predsednik francoske poslanske zbornice je socialist Le Trocquer. Pri tretjem tajnem glasovanju v torek ponoči je dobil Le Trocquer 280 glasov, njegov glavni protikandidat ljudski republikanec Schneiter pa 205 glasov. Za Le Trocquera so glasovali socialisti, radikali Mendes-Franceu in komunisti. Takoj po izvolitvi rtovega predsednika je bila izredna seja vlade. Po seji je predsednik Faure odšel v Elizejsko palačo, kjer je predsedniku republike Cotyju uradno sporočil odstop vlade. Izvolitev Juscelina Kubička za novega predsednika brazilske republike je uradno potrdilo brazilsko vrhovno volilno sodišče. Ku-biček je v začetku tega tedna zaključil svoj uradni obisk po nekaterih državah Zahodne Evrope in se z letalom vrnil iz Lisbone v Rio de Janeiro. Slovesno ustoličen je novega predsednika bo 31. januarja. Udeležil se ga bo tudi posebni odposlanec predsednika Tita dr. Pavle Gregorič. Začetek dela v razorežitveni komisiji OZN obeta uspeh. Na prvi seji je govorilo vseh 12 delegatov, med njimi tudi zastopnik Jugoslavije dr. Jože Brilej. Vsi so se strinjali, da mora biti komisija bolj prizadevna pri delu za razorožitev in da tega dela ne sme docela prepustiti samo ožjemu odboru, Veleposlanik dr. Brilej je o tem vprašanju dejal, da se razoroži-tvena komisija ne bi smela znajti v položaju, da bi morala obravnavati poročilo ožjega odbora tik pred zasedanjem Glavne skupščine. Zato bi moral ožji odbor pospešili svoje delo in poročati komisiji o njem, tako da bi lahko izčrpno- obravnavala probleme rzorožitve. * Nove sovjetske predloge k Eisen-howerjcvemu načrtu o zračnem nadzorstvu vojaških naprav vse- Novice s Tržaškooa Dolinski občinski odbor je na svoji seji soglasno sprejel resolucijo, v kateri protestirajo zaradi odstranitve table s slovenskega strokovnega tečaja v Dolini ter osnovne šole v Domju. Resolucija protestira tudi proti postavljanju le italijanskih napisov na križiščih in cestah ter izraža ogorčenje zaradi diskriminacijskih odločb, ki naj bi jih vseboval novi zakonski osnutek za slovenske šole na Tržaškem in Goriškem. Tržaški odbor Neodvisne socialistične zveze je napovedal sestanke za člane in simpatizerje v raznih mestnih okrajih. Razpravljali bodo o sindikalnem položaju v zvezi s pripravami za sindikalno kon-stituanto, ki jo je sklicala CGIL. >i;. V kamnolomu »Cava Romana« je prišlo do stavke 280 delavcev. Delavci so s stavko protestirali proti neznosnim pogojem v kamnolomu in za katere je krivo vodstvo kamnoloma. Delavci kamnoloma so napovedali stavko tudi zato, ker jim lastnik kamnoloma ni izplačal niti celotnih plač za december. Sindikalni predstavniki in predstavniki stavkajočih so razpravljali z lastnikom kamnoloma, ki je končno pristal, da izplača delavcem vse zaostanke, medtem ko bodo o ostalih vprašanjih, kot n. pr. o povečanju plač za 20%, izvolitev notranje komisije in podobno, razpravljali drugič. Delavci so sklenili, da se vrnejo na delo. * V gradbenem podjetju Parmeg-giani so bile pred dnevi volitve novega tovarniškega odbora Delavska zveza pa se volitev ni mogla udeležiti, ker je bil v času pripravljanja kandidatnih list in med volitvami njenemu zastopniku prepovedan vstop v pristanišče, kjer so sedaj zaposleni uslužbenci tega podjetja. Tako ji je bilo onemogočeno sodelovanje v predvolilni kampanji, kar dokazujejo tudi rezultati. Sindikat gradbenih delavcev, vključen v Delavsko zvezo, ni mogel pregledati niti volilnega zapisnika ter tudi zaradi tega smatra volitve za neveljavne. buje menda osebna poslanica predsednika sovjetske vlade But-ganina predsedniku Eisenhowerju. Poslanico je izročil v sredo predsedniku Eisenhowerju sovjetski veleposlanik v ZDA Zarubin, Uradni predstavnik Bele hiše, ki je to vest sporočil novinarjem, ni hotel dati nobenih pojasnil glede vsebine Bulganinove poslanice, vendar menijo, da gre za važne pripombe k omenjenemu Eisenho- werjevemu načrtu. * Miroljubna misija glavnega tajnika Združenih narodov Daga Hammarskjolda na Bližnjem Vzhodu je nedvomno nov prispevek k pomiritvi položaja v tem delu sveta. Hammarskjold je doslej obiskal Atene, Turčijo. Egipt., Izrael Mn Jordan, Na tiskovni konferenci v Kairu je izrazil svoje prepričanje, da je mogoče zadovoljivo urediti palestinsko vprašanje. Iz njegovih, čeprav opreznih izjav, je bilo jasno videti, da namerava to potovanje uporabiti za temeljito seznanitev s sporom med Arabci in Izraelci, da bi lahko v prihodnje še bolj učinkovito vplival na pomiritev. * Bližujc potovanje predsednika britanske vlade Etična v Washington je predmet številnih komentarjev uglednih političnih osornosti in tiska po svetu. Ameriški zunanji minister Dulles je v zvezi z obiskom izjavil, da bosta Eisenhower in Eden obravnavala način omejitve poskusov z vodikovimi bombami ter jooložaj v vseh delih sveta. Komentator moskovskega radia pa je opozoril, da ne bo šlo vse gladko, ker so med ZDA in Veliko Britanijo razna nesoglasja. Spor med ZDA in Kitajsko glede Formozc je možno poravnati samo na direktnem sestanku med Dulle-som in ču En Lajem. Tako je rekel vodja kitajske delegacije na pogajanjih z ZDA Ping Nan ob zaključku šestega meseca pogajanj med obema državama v Ženevi. Vang Ping Nan je očital Združenim državam Amerike, da namenoma zavlačujejo pogajanja in da niso dovolj prizadevne za ureditev vprašanja ublažitve napetosti na področju Formoze. V Washingtonu so te trditve zanikali in poudarili, da še vedno upajo na sporazum o tem, da se bosta obe državi odrekli uporabi sile na Daljnem Vzhodu. Tunizijska nacionalistična stranka Ncodestur je pozvala Francijo, naj konča z vojno v Alžiru. V posebni resoluciji se Neodestur sklicuje na tesno povezavo zgodovinskih in političnih činiteljev treh severnoafriških ozemelj in da je treba s pogajanji omogočiti sporazum s pravimi predstavniki alžirskega ljudstva. Glede položaja v Tunisu pa Neodestur poziva Francijo, naj pospeši izvajanje že zdavnaj napovedane politike za podelitev večje notranje avtonomije Tunisu na podlagi sporazumov, ki so jih podpisali lani septembra. Eden: »Takega nosača pa ne rabim.'...« ^¡f a ta d Tudi Vzhodna Nemčija je dobila svojo armado, in sicer »narodno ljudsko armado«. Za razliko od za-hodnonemške najemniške armade — »Söldnerarmee« — imajo torej v Vzhodni Nemčiji »National Volksarmee«. To je torej najnovejši rezultat nemškega vprašanja. Poleg bonnske in pankowske vlade, bonnske in pankowske diplomacije imamo tudi dve armadi. Točno tako kot na Koreji ali pa v Indo-kini. Prav po sredi Evrope, sredi Nemčije gre sedaj ta hladna fronta. To je cena, ld jo mora Nemčija plačati po drugi svetovni vojni. Težka je in niti največji pesimisti si niso najbrž pred vojno predstavljali, da bo Nemčija tako težko plačala za svoje zmote, svoje zgrešene račune. Italija na primer se je kar hitro rešila svojih nadlog. Res je izgubila vse, kar je ležalo izven Apeninskega polotoka, vse kolonije, Dodeka-nez, Albanijo, Primorsko, toda Italija ni prišla nikoli na operacijsko mizo. Niti Japonska ne, čeprav so se proti Japoncem borile ne le ameriške, ampak tudi sovjetske čete. Nemčijo pa je po vojni zadela usoda, ki jo je pripravljala drugim. Ze na Jalti so se dogovorili, da jo bodo razdelili na štiri dele, za vse štiri cone pa ustanovili skupni kontrolni organ. Vendar pa je ta kontrolni organ prej izdihnil svojo dušo, kot je lahko sploh pokazal, kaj more in kaj zna. Nihče ni tožil za njim, saj je svetovna javnost uvidela kmalu po drugi svetovni vojni, da z združitvijo Nemčije ne bo nič. Nemčija leži namreč v središču najbolj gosto naseljenega kontinenta na svetu. Se s korejsko združit- slowenskega Vest o določbah, ki naj bi jih vseboval novi zakon o slovenskem šolstvu na Tržaškem-, je ujiravičeno razburila pripadnike slovenšKe narodnostne manjšine, saj gre spet za nov primer grobe kršitve Londonskega sporazuma o Tržaškem o-zemtju in odrekanja pravic, ki jih je Italija svečano obljubila spoštovati. Po poročilih iz Trsta vsebuje o-snutek novega zakona tri člene, ki pomenijo odkriio diskriminacijo za slovensko narodnostno manjšino. Ti členi določajo naj bi moral, vložiti vsakao, ki noče vpisati svojega otroka v slovensko šolo, posebno prošnjo na pristojne oblasti. Prošnje naj bi nato reševala posebna komisija, ki jo bodo sestavljali šolski nadzornik, didaktični ravnatelj, dva slovenska in dva italijanska, učitelja, komisija naj bi ugotavljala in odločala ali imajo otroci pravico hodili v slovensko šolo aH ne. Poseben člen novega predloga pa naj bi določil, da so slovenske sole u-stanovljene samo za Slovence, ki imajo italijansko državljanstvo. Odveč bi bilo razpravljati o tem, da je omenjeni zakonski osnutek v nusprotju z vsemi določbami Londonskega memoranduma in ¡osebnega Statuta za Tržaško ozemlje ter drugimi določbami, ki regulirajo vprašanja slovenskega šolstva na tem področju. Pri. vsem tem le še posebej bode v oči dejstvo, da novi zakonski osnutek predvideva, naj bi bile komisije, ki bodo odločale o tem, kdo ima pravico obiskovati slovensko šolo, sestavljene od članov i.alijanske narodnosti, in sicer kar v razmerju 4:2. Potemtakem seveda ne more biti govora niti o kakršnikoli enakopravnosti pri delu samih komisij. Sicer pa to vi najvažnejše. Komisije so sploh nezakonite, ker ni nobene zal tonske osnove, ki bi dovoljevala italijanski upravi, da odloča o tem, ali smejo otroci slovenskih staršev v slovenske šole ali ne. In še manj, da bi jih prisilila, da morajo glede tega vlagati prošnje na kakršnokoli ustanovo. Nasprotno, člen 4 Posebnega statuta jasno pra-vi: »Starši imajo v prvi vrsti pra-vico do izbire vrste izobrazbe, ki naj jo bodo deležni njihovi otroci«. Torej niti govora ne o prošnjah ne o komisijah. Posebno krivičen v novem zakonskem osnutku pa je člen, ki govori o tem, da naj bi bile slovenska tole samo za otroke slovenskih staršev, ki so italijanski državljani. Po tej določbi bi morali Slovenci jugoslovanski državljani, ki živijo v Tr- vijo je križ, čeprav leži Koreja na robu, ne pa v središču azijskega kontinenta. Nemčija ima torej sedaj dve armadi. Morda ta ugotovitev še ne zveni tako tragično, saj je ves razvoj že dalj časa opozarjal na to, V trenutku namreč, ko so velesile priznale Zahodno oziroma Vzhodno Nemčijo, v trenutku, ko sta se bonnska in pankowska republika vključili v to veliko tekmovanje, kdo je močnejši, večji, spretnejši, vztrajnejši, v tem trenutku tudi Vzhodna Nemčija ni mogla več ostati pri svoji kasarnirani ljudski policiji. Zdaj bi morali obe Nemčiji skleniti samo še pakt o medsebojnem nenapadanju, pa bi bila ironija usode popolna — je zadnjič zapisal nek nemški list. Nemško vprašanje na ženevski konferenci torej ni krenilo naprej. Kljub uradno zapovedanemu optimizmu smo prisiljeni zapisati to ugotovitev. Sicer bi bilo smešno, če bi iz tega naredili že ne vem kakšne zaključke, saj kakor poudarjajo vsi — od Eisenhoverja do Bulga-nina — ni vprašanja, ki ga ne bi mogli rešiti. Prav v zadnjih treh letih je svetovna diplomacija rešila vrsto zelo zapletenih vprašanj. Kar naštejmo nekaj primerov: korejsko vprašanje, indokitajski konflikt, viorasanje angleških oporišč v Egiptu, tržaško vprašanje. To sicer še ni vsa bilanca tega razdobja, saj bi lahko citirali še nešteto manjših sporazumov. Res je sicer, da na Koreji še ne moremo govoriti o miru, pač pa le o premirju, prav tako tudi v Indo-kini. Vendar pa le lahko ugotovimo, da se na nobeni točki naše ze- meljske krogle več ne vodi vroča vojna. Se hladno bi radi nekateri za vsako ceno zanikali. Toda to so že preveliki optimisti in idealisti. Da, v zadnjih treh letih je marsikatero vprašanje bilo rešeno, marsi-lcakšno pa je šele postalo akutno. Prav zdaj se skoraj vsi pogovori diplomatov vrte okrog palestinskega vprašanja, Cipra, kontrole atomske energije itd, Morda je zato nemško vprašanje stopilo trenutno v ozadje. Kdo bi kaj drugega pričakoval po ženevski konferenci. Zaenkrat res še ni nastopil noben nov moment. Vendar pa angleški listi že opozarjajo Edna, naj med svojimi bližnjimi razgovori v'Washingtonu ne pozabi na — nemško vprašanje. Z ustanovitvijo dveh armad je razdeljenost Nemčije še bolj evi-dentna. To je korak nazaj, ne naprej. Toda to potezo vzhodnonem-ške vlade je lahko vsakdo predvidel že v trenutku, ko se je Adenauer z dušo in telesom povezal z Atlantskim paktom. Morda s tem razvoj še ni niti zaključen, saj ni izključeno, da se bo nemška tragedija pokazala še v ostrejši obliki. Zaenkrat bo vzhodnonemška armada profesionalna, se pravi kadrovska. Najbrž računajo v Vzhodni Nemčiji še s poljsko in češko občutljivostjo, morda pa se zanašajo tudi na sovjetsko armado. Kaže, da nočejo zapreti vseh vrat za seboj. Upajmo, da v Vzhodni Nemčiji tudi ne bodo forsirali, zdaj ko so se v Vzhodni zadovoljili le s kadrovsko vojsko. Sicer bo nemško vprašanje še dolgo časa razburjalo duhove. M. O. stu, pošiljali svoje otroke v italijanske šote. Spričo vsega tega je popolnoma razumljivo, da so Slovenci v Trstu in v okolici sprejeli vest o n-menjenem zakonskem osnutku z velikim ogorčenjem. Razne organizacije so v protestnih pismih ministrstvu za javno šolstvo Rossiju poudarile, da odločno odklanjajo takšne in podobne diskriminacijske predloge. Prav tako so protestirali pri italijanski vladi tudi občinski sveti slovenskih občin na Tržaškem ozemlju. Razumljivo pa je, da tudi mi ne moremo ostati indifeientni nasproti podobnim predlogom italijanskih šolskih oblasti, zlasti še tedaj ne, če upoštevamo kako pri nas spoštujemo pravice pripadnikov ita-in še posebej v pogledu šolanja nji-lijanske narodne manjšine nasploh liovih otrok. \/ fte-kai vwtaU RIM — Italijanska vlada in vlada Sovjetske zveze sta sklenili sporazum o ustanovitvi mešane komisije, ki bo odšla v Sovjetsko zvezo in tam iskala italijanske vojne ujetnike, ki so ostali v Sovjetski zvezi. Italijanski člani ■komisije bodo odpotovali v Moskvo prihodnji mcsec. BONN — Zaliondnonemški pod-kancler Blflcher jc po svoji vrnitvi iz indije izjavil, da na svojem potovanju ni imel namena sklepati trgovinskih ali drugih sporazumov. Dejal je, da so bila v središču razgovorov z Nchrujcm in drugimi indijskimi državniki ekonomska vprašanja, spoznavanje stališč ter navezava neposrednih stikov med vodilnimi državniki obeh držav. OTTAWA — Kanadska vlada poroča, da bo marca meseca uradno obiskal Kanado predsednik italijanske republike Giovanni Gron-clii. V Ottawo bo odpotoval po obisku v Združenih državah Amerike. NEW YORK — Deset tovarn avtomobilov družbe Crysler je v sredo odpustilo 10.301) delavcev zaradi skrčenja proizvodnje. S tem hočejo doseči ravnovesje na tržišču avtomobilov. Ameriški listi pišejo, da je v ZDA proizvodnja avtçnno-bilov za 10 odstotkov nižja od lanskega leta. PEKING — Delegacija jugoslovanskih novinarjev je pred nekaj dnevi odpotovala v Sanghaj. Vodi jo direktor Janjuga Vjekoslav Pr-pič. Delegacijo jugoslovanskih novinarjev sta sprejela predsednik Ktiajske Mao Ce Tung in predsednik vlade Cu En Laj. MOSKVA — Jugoslovanska gospodarska delegacija je iz Budimpešte odpotovala v Moskvo. Delegacija se bo s sovjetskimi predstavniki pogajala o blagovnem in deviznem posojilu Sovjetske zveze Jugoslaviji, dogovorjenem s sporazumom, ki sta ga obe državi sklenili 1. septembra. BUENOS AIRES — Argentinske oblasti so objavile vest, da so te dni odkrile v Buenos Airesu dve protivladni zaroti. Zaplenile so tajni radijski oddajnik in zaprle več osumljencev, ki so »pripravljali sabotaže«. Kakor dodatno poročajo, gre za skupini peronistov, ki so prejemali napotke iz tujine. BEOGRAD — Fehlmaršal Montgomery je pred nekaj dnevi prispel v Beograd na zasebni obisk k državnemu tajniku za narodno obrambo, armadnemu generalu Iv. Gošnjaku. Na zemunskem letališču so fcldmaršala sprejeli generalma-jor Rade Bulat s skupino oficirjev jI.A. Izmed britanskih predstavnikov so se sprejema udeležili svetnik veleposlaništva Hayman, pomorski ataše kapitan Ferguson, vojaški ataše podpolkovnik Brans-by Williams ter letalski ataše polkovnik Lerwcll. BANGALORE — V Bangaloru se je začelo osmo zasedanje trgovin-sko-industrijskega odbora Gospodarske komisije OZN za Azijo In Daljni vzhod. Na zasedanju so bili tudi opazovalci iz Jugoslavije, Kanade, CSR, Romunije in Kolumbije ter predstavniki 15 specializiranih agencij in organizacij OZN. Po zasedanju odbora se bo ; ačelo dvanajsto plenarno zasedanje Gospodarske komisije za Azijo in za Daljni vzhod, na katerem bo sodeloval tudi generalni tajnik. OZN Dag Hammarskjold. Z občinske konference Minulo nedeljo je bila v H r peljali občinska konferenca ZK, na kateri je 51 delegatov, ki so zastopali 333 članov, pregledalo delo organiacije v zadnjem letu in sprejelo sklepe za bodoče delo. Konference se je udeležilo tudi 15 gostov, med njimi sekretar O K ZKS v Kopru Albert Jakopič-Kaj-timir, tehnični sekretar CK Stane Benčič, zastopniki občinskih komitejev v Divači, Sežani in Ilirski Bistrici in drugi. Po izvolitvi delovnega predsedstva je sekretar občinskega komiteja Ciril Rapotec podal izčrpno politično poročilo, v katerem je najprej obdelal našo zunanjo in notranjo splošno jugoslovansko po-ltiko, nato pa je prišel na konkretno obravnavanje domačih problemov. Zelo podrobno je orisal gospodarstvo v občini s posebnim poudarkom na družbenem upravljanju in delavskem samoupravljanjem. Kritično je ocenil stanje in grajal nekatere negativne pojave, kot zavoženo gospodarstvo v tovarni steklene galanterije, nepravilnosti v Mizarski delavnici v Materiji, Remontnem podjetju na Kozini, v Kmetijski zadrugi Kozina in drugod. Tovarna steklene galanterije na novi poti Zaradi pasivne vloge organov delavskega samoupravljanja in samo-pašnega gospodovanja direktorja je v tovarni steklene galanterije nastala ogromna gospodarska škoda. V razne manipulacije s črnimi fondi je zapletena tudi tovarniška menza, ki ima zato primanjkljaj v znesku 1,250,000 dinarjev. Knjigovodstvo v tovarni je v zaostanku za najmanj tri mesece. Ugotovili so ogromno prekoračenje tarifnih postavk, anarhijo v organizaciji proizvodnje, na delovnih mestih je preveč zaposlenih itd. Kolektiv bo moral zdaj po odstranitvi direktorja napeti vse sile, da popravi vse napake, zlasti pa bo tovarna morala uveljaviti delavsko samoupravljanje. Zgrešena pot KZ Kozine Le malo boljše stanje je tudi v KZ Kozina, kjer družbeno upravljanje spričo upravnikove prepo-tence in neaktivnosti odbornikov sploh ni prišlo do izraza. Predsednik je dobival 7000 dinarjev mesečnega honorarja, zadrugo pa je dejansko vodil le upravnik. Zadruga se je ukvarjala samo s trgovino in pozabljala na svojo pravo nalogo. Ustvarila je svojim poslovalnicam monopolni položaj, ko pa je občina pred' nedavnim postavila še eno trgovino državnega sektorja, je upravnik KZ izjavil, da je predsednik gospodarskega sveta občine sovražnik zadružništva, V . zadrugi so vodili politiko odpisovanja številnih primanjkljajev, in ljudje, ki so jih povzročali, niso bili nikoli klicani na odgovor. Tako je v zadružni trgovini z že-leznino nameščenka svojevoljno in z vednostjo upravnika zviševala cene, za kar je bilo ugotovljeno kar 168 konkretnih primerov, kljub temu pa je povzročila 100,000 dinarjev primanjkljaja. Tega je so-kriv tudi upravnik, ker je na-meščenko zamenjal pri delu, se vtikal v poslovanje in tudi sicer imel povsod prvo besedo. Trgovine so dajale na kredit, iz česar je tudi nastal občuten primanjkljaj, ker niso vsi potrošniki v redu poravnali svojh obveznosti. Vse to je bilo mogoče samo zato, ker družbeno upravljanje v zadrugi ni prišlo do izraza. Vladali so fami-liarni odnosi med upravo in upravnikom, upravni in nadzorni odbor se nista sestajala itd. Zato je tudi. zadruga zgrešila svojo pot in za pospeševanje kmetijstva ni prav nič napravila. Je brez pospeševalnih odsekov, brez strojev — njen ideal je bila samo monopolistična trgovina. KZ Kozina bo morala začeti spočetka in uveljaviti v svojem delu vsa tista načela naše kmetijske in gosnodarske politike, k vodijo do socialistične preobrazbe naše vasi. Komunisti bodo morali v'ožiti več truda v politično delo Sekretar Rapotec je govoril tudi o aktivnosti posameznih orga- nizacij in o stanju na terenu. Pri tem je ugotovil, da je najboljše stanje v vasi Hotična, najslabše pa v Pregarju. Dogaja se, da v Pregarju 14 in 15 letni mladinci popivajo in kvartajo v gostilni, da je močan vpliv klera itd. To bomo lažje razumeli, če vemo, da v SZDL v Pregarju ni včlanjena niti ena žena! Izven članstva v SZDL je v občini 32% prebivalstva, oziroma volivcev. Mnogokje so tudi odbori zaspali spanje pravičnega in se n. pr, na Kozini odbor SZDL od svoje izvolitve ni sestal vsaj toliko, da bi se konstituiral. Tudi v tem pogledu bo treba napravili temeljito prelomnico in začeti z novim delom. Za to bo dovolj priložnosti zlasti za vse komuniste zdaj pred volitvami v vaške in občinske odbore SZDL. Predvsem v to delo bodo morali komunisti vložiti mnogo več truda kot doslej. Na tem njihovem konkretnem delu naj občinski ko-miteti osnujejo politiko ocenjevanja in neaktivne člane kaznujejo tudi z izključitvijo. V Zvezi komunistov niso potrebni taki člani, ki samo nosijo legitimacijo in plačujejo članarino — v njej morajo biti živi in borbeni ljudje, ki s svojim delom dokazujejo in izpolnju- jejo svojo avantgardistično vlogo. Neposredno na to je navezano znanje in politična razgledanost posameznih komunistov. Mnogo dela bo treba zato v prihodnosti posvetili prav ideološko vzgojnim problemov'ter storiti vse, da se bo politično obzorje komunistov razširilo. Le tako bodo lahko kos vsem nalogam naše socialistično graditve. Pred svojo vestjo in svo-jm ljudstvom, pred vsemi državljani so na to tudi obvezani, saj vsi pričakujejo prav od njih kot članov revulucionarne partije Zveze komunistov, da bodo na čelti vsega dogajanja. To so v glavnem misli, ki so jih na osnovi političnega in organizacijskega poročila v razpravi iznesli delegati in gostjo, med njimi zlasti tovariš Kajtimir Govorili so še o škodljivem vplivu klera, o problemu mladine, ki je zlasti pereč, o kmetijstvu, obrti in gospodarstvu, gozdarstvu, nekaj o tisku in propagandi itd. Med konferenco so zbrane delegate in goste pozdravili tudi predstavniki pionirske organizacije. Ob zaključku so po zvolitvi novega občinskega komiteja poslali s konference še tri pozdravne brzojavke tovarišem Titu, Kardelju, Marinku. B. POUČNA ANA LAZA. DELA V ODKUPNI SEZONI SADJA Bogata sadna letina v Brkinih je pametnim gospodarjem prinesla precej olajšanja v gospodarskem pogledu, sai so -! - pravočasno prodajo jabolk, ki so šla tudi v inozemstvo, precej opomogli. Zfi v novembru. so prodali jabolka odkupnim podjetjem po ceni od 7 do 10 dinarjev, zimska jabolka pa so bila tudi -po 25 dinarjev kg na odkupni postaji. Ker pa so bila ta jabolka namenjena predvsem za izvoz, ta pa je bil zaključen že 5. decembra minulega leta, je odkup jabolk občutno zastal. Odkupna podjetja trdijo, da je naš notranji trg trenutno preveč zasičen z jabolki, da bi lahko odkup tako nemoteno tekel kot za časa izvoza. To ima za posledico, da je že zdaj v Brkinih rikron 50 do 60 vaaonov jabolk pri kmetih. Ti so zda j pri'Ji v zadrego, ker jim jabolka ležijo doma, počasi gnijejo in propadajo; z njimi vred pa izginja tudi upanje na dobro prodajo. Zato zamenjujejo jabolka za krompir in jih tudi sicer skušajo na vse načine spraviti v promet, pa čeprav le po kilogram. Nekaj jih gre za žganje, nekaj v sušilnice — vendar je vse to le malo. SPEKULATIVNO ČAKANJE POVZROČILO VELIKO ŠKODO Takemu stanju so mnogo sadjarji tudi smmi krivi, ker so hoteli s špe-ku'ativnim čakanjem doseči boljše prodajne pogoje. Dogajalo se je tudi, da so hoteli prevariti odkupna Se dober mesec dni in upravni odbor Trgovinske zbornice za okraj Koper bo dajal na rednem, letnem, občnem zboru obračun dela v preteklem poslovnem letu. Za fo poro'ilo zbornica že izdeluje analize o poslovanju trgovine v preteklein letu. Iz *e zbranega materiala seznanjamo naše bralce o trgovski mreži v okraju. Ce ne upoštevamo lekarn, ki niso prodajalne v običajnem pomenu te besede, in 2 komisijskih prodajaln (pravzaprav starinarn) v Piranu, imamo danes v koprskem okraju 414 trgovinskih poslovnih enot. Za pravilno presojo tega, kako in kaj je prebivalstvo preskrbljeno, pa ni važno samo število prodajaln kot takih, temveč kaj vse se v teh prodajalnah dobi. Za primer samo naslednje: v zgoraj omenjenem številu 414 je vzet na pr. »Trgovski dom« iz Kopra s svojo poslovalnico v Kopru (drugo ima v Portorožu) kot ena prodajalna, dejstvo pa je. da je mogoče v tej trgovini kupiti ne le manufakturno blago ali perilo, temveč tudi konfekcijo, galanterijo, igrače, izdelke železnine, elektro-material, barve, lake, radioaparate itd. Glede na to je pravilneje, presojati stopnjo preskrbljenosti prebivalstva po strokah, katerih izdelke si potrošniki lahko nabavijo v posamezni trgovini. Ce tako gledamo, vidimo, da si prebivalci našega okraja lahko nabavljajo razno blago na 488 prodajnih mestih. Zadimivo si je ogledati to številko po posameznih občinah. Primerjava nam namreč pove, kje je trgovinska mreža kolikor toliko zadovoljiva in kje verjetno ne ustreza potrebam. Število prodajnih mest je po občinah naslednje: Hrpelje 21, Postojna 69, Ilirska Bistrica 64, Piran 60, Sežana 57, Izola 48, Pivka 30, Koper 128, Divača 11. Iz tega vidimo, da je trgovinska mreža razmeroma slabo razvita v današnji občini Divača, razmeroma dobro pa v obmorskih mestnih središčih Kopru, Izoli in Piranu. Zanimivi so tudi podatki o tem, koliko mestnih prebivalcev pride na pr. na eno prodajno mesto živil in gospodinjskih potrebščin. Po po- V delavski svet podjetja »Topol« (prej »Javor«) v Ilirski Bistrici so izvolili tudi pet mladincev. Za člane delavskega sveta jih je predlagala mladinska organizacija na volilnem sestanku. Mladina tega podjetja je zbrala 15 novih naročnikov na list »Mladina.« Z igro »Trije snubci« je gostovala mladina tovarne »Lesonit« v prej omenjenem podjetju, Mladinska dramska skupina iz Ilirske Bistrice pa je z uspehom uprizorila igro »Kluba« in gostovala tudi v Jelšanah, V folklorno skupino se je vključilo 15 mladincev. Pretekli teden je bila v podjetju »Lesni kombinat« lepa svečanost,. Otvorili so mladinski kotiček, kjer so namestili radio, časopise in sindikalno knjižnico. Ob tej priložnosti so v organizacijo sprejeli 10 novih članov, 25 mladincev se je naročlo na list »Mladina,« en izvori pa je -naročila sindikalna podružnica. Na tem sestanku so govorili tudi o obnovitvi tamburaškega zbora, ki je svoj čas zelo uspešno deloval v tem podjetju. Godbeni inštrumenti pa sedaj brezkoristno ležijo v skrinjah in drugih shrambah in se kvarijo, namesto da bi služili svojemu namenu. V vasi Trebčane je bil' ustanovni sestanek mladinske organizacije. Mladina je sklenila, da bo ustanovila dramsko skupino in se naročila na svoje glasilo »Mladina.« V Babičih na Koprskem je imela mladina volilni sestanek, na katerem je sprejela sklep, da bo zbra- la sredstva za nabavo diaprojek-torja. Tri mladince so sprejeli v mladinsko organizacijo in jim poklonili primerna darila. V tovarni »ERMA« v Šmarjah, na obrtni in ribiški šoli v Piranu ter na LIP v Postojni so bila predavanja c gospodarski perspektivi. Na vajeniški šoli in pri LIP je bil tudi sestanek mladinske organizacije. V pomorski šoli v Piranu je dr. Svetozar Polič predaval o družbenem upravljanju. Okrajni šolski inšpektor tov. Valentinčič je za gimnazijo in učiteljišče v Kopru predaval o šolskih vprašanjih na Primorskem. Predavanja so bila v okviru mladinske ljudske univer- V jelšanski šoli že imajo peči V .novi šcf.i v Jelšanah so ma pobudo sanitarne inšpeikciije iz Ilirske Bistrice že postavili peči in j/zvušMii še nekaj chugih manjših da!. Ta dela 'so opravili v čeisu se-mcistiralnilih pciKtrai/j tako, da se sedaj pouk redno vnši v novi šoli. Lokev pri Divači V torek je imel upravni odbor km:.lijaki» z;.diru .'e Lokev važno sejo, ina kateri je .razpravljal o sestavi kmotiijskc-gosp-idarskega načrta za leto 1956. Nrert bodo kasneje spn:ljelj k mol''Vike zadruge ,na dvojih irediniih .letnih občniiih zborih. sameznih občinah so te številke naslednje: v Sežani 750, v Pivki 533, v Postojni 500, v Izoli 458, v Ilirski Bistrici 428, v Kopru 368 in v Piranu 364. Okrajno povprečje znaša 446 prebivalcev na eno »špecerijo« po mestih. V tem pogledu je podeželsko prebivalstvo komaj kaj na slabšem. Za podeželje in njegovo preskrbo so odločilne tako imenovane mešane trgovine kmetijskih zadrug. Na eno tako trgovino pride v okraju 552 podeželskih prebivalcev, po občinah pa je stanje naslednje: v Sežani 322, v Postojni 406, v Hrpeljah 524, v Piranu 595, v Ilirski Bistrici 600, v Kopru 655, v Pivki 656, v Divači 699 in v Izoli 1698 podeželskih prebivalcev. Številka za Izolo je le navidezno neugodna, upoštevati je namreč treba, da je izolska občina od vseh občin v našem okraju trenutno razmeroma najbolj industrializirana in zato tam mešana trgovina sploh nima tistega pomena, kakor ga ima v občinah, kjer prevladuje kmečko prebivalstvo. Razen tega je treba v tem primeru upoštevati dejstvo, da je izolska občina teritorialno razmeroma majhna in da je vsem njenim prebivalcem občinsko središče s precej specializirano trgovsko mrežo dokaj blizu. Oglejmo si le še, koliko mestnih prebivalcev pride v okraju na eno mesnico, prodajalno sadja in zelenjave, mlekarno in prodajalno kruha. Za te vrste prodajaln je okrajno povprečje 759, 1221, 1756 in 669 mestnih prebivalcev. Vsa ta števila so precej nad povprečjem prebivalcev, ki pridejo na eno prodajalno živil, in nam obenem povedo, kje šepa trgovinska mreža. Ti podatki samo dokazujejo že dolgo splošno znano dejstvo, da je mreža prodajaln, ki prodajajo sadje in zelenjavo ter mleko, relativno najbolj šibka in da je prva dolžnost pristojnih organov, da z odpiranjem novih tovrstnih prodajaln popravijo to slabo stanje. Upoštevajoč te podatke in razmere, ki so v drugih okrajih Slovenije, je Trgovinska zbornica za okraj Koper že izdelala načrt za povečanje trgovinske mreže po posameznih občinah v okraju. Ta načrt, ki obseta otvoritev 20 do 25 novih poslovalnic v vsem okraju, zajema tudi novo naselje v Semedeli pri Kopru. Na splošno pa lahko trdimo, da trgovinska mreža v našem okraju ni ravno redka. Prej kot to, žulijo trgovino vprašanja,! ki gredo za tem, cla se obstoječe prodajalne znotraj in zunaj olepšajo in da dobijo trgovinska podjetja vsa tista nujna sredstva (sodobno opremo in prevozna sredstva),' brez katerih si ni mogoče misliti, da bi sc njihovo poslovanje bistveno izboljšalo, fr 0 0 0 podjetja in so dobavljali slabše blago, kot je bilo pogojeno. 'l'o je želu otežkocalo poslovanje odkupnih podjetij, ki so zaradi tega zamujala dobavne izvozne roke, od cesar ima spet .sfcodo vsa naaa skupnost. Lahko je razumeti dejstvo, da so kmetje čakali ; prodajo jabolk, ker so hoteli doseči boljšo ceno, žalo-stno pa je, da so mnogokje skušali neposredno prevariti odkupna podjetja z neizpolnjevanjem dobavnih pogojev i' pogledu kvalitete jabolk, rokov Ucl. Kolikokrat je kmet zabrusil odkupovalcem: »Pridite, kadar bodo jabolka bo 50 dinarjev!« KONKRETNI PRIMERI Maslo Anton iz Ostrožnega brda ■ je sklenil pogodbo in prodal okrog 15.000 kg jabolk za izvoz. Začel pa je dostavljati mnogo slabša jabolka in jih uspel dva voza podtakniti odkupni postaji v Ribnici. Izdalo ga ju vino. »D . . . bom dal dobra jabolka! Tista sem samo pokazal, vozim pa slabša!« Kontrola ob dovozu je bila zaradi navala precej otežkočena, zato so se podobne stvari lahko dogajale, le da je potem ob sortiranju in pripravah za izvoz odkupno podjetje trpelo škodo, zamujalo roke itd. Zaradi tega so zamudila realizacijo izvoza te okrog 200 vagonov jabolk, ki iie vedno ležijo pri kmetih. Karakterističen je tudi primer Franca Medveda, prav tako iz Ostrožnega brda. Je eden najmočnejših kmetov in velja za naprednega gospodarja in najuglednejšega v vasi, ki na vsi radi posnemajo. Ta je tudi sklenil pogodbo o dobavi dveh vagonov jabolk prve vrste in je vzel celo 50.000 dinarjev predujma. Ko je bil zaradi bližajočega se zaključenena roka za izvoz opozorjen, vaj jabolka vendarle pripelje, je začel dostavljati na odkupno bazo oiresana jabolka naravnost izpod jablan. Prevzeli so mu prvi i'oz s pripombo, naj naslednji dan pripelje pogojena jabolka, kar pa vi storil, marveč je če naprej hotel podtikati slabša jabolka. V tem je votekel rok za izvoz in dobra jabolka so mu n stala doma — od tega nima. škode siimn on in ?;sj tisti, ki so sledili nienovemu vznledu, marveč tudi podjetje, naš izvoz je bil prikrajšan za device in odtl-odova-«a je vsa na*a skupnost. Vso škodo bo v notranjem, prometu le težko popravi'i. posebej še. če bo pritisnila zima in bodo jabolka zmrznila in zabila. DRAGO PLAČANA IZKUŠNJA Prav bi bilo, če tega težkega nauka, kako se lahkn eaoistični pohlep maščuje posamezniku in skupnosti, prizadeti čez prihodnjo jesen ne bi pozabili in skušali spremeniti svoj odnos do družbe. B. V POSTOJNI BO jgî nn'JvAPniipIrîl O potrošniških svetih je bilo zadnje čase na raznih sestankih mnogo govora. Potrošniki, Mestni odbor SZDL in posamezna podjetja so predlagali iz vrst potrošnikov člane za potrošniške svete. Po končanih pripravah je občinski odbor dal odločbe o imenovanju v potrošniški svet. Zaenkrat je v Postojni 5 potrošniških svetov in sicer pri Mestnih trgovinah, tržnici, novem trgovskem podjetju »Izbira«, trgovinah ' KZ, prodajalni kruha, mlekarni in mesnici. Potrošniški sveti štejejo od 7 do 15 članov. Da bi se člani do podrobnosti seznanili z nalogami, ki jih imajo potrošniški sveti kot nova oblika družbene kontrole v trgovini, je občinski odbor Postojna pretekli teden sklical sejo vseh izvoljenih članov. Načelnik gospodarskega sveta tov. Vid Dolenc je zbranim govoril o tem, kakšne so njihove naloge, dal nekaj napotkov, kako naj pristopijo k delu itd. Razumljivo je, da so se člani zanimali za to in ono in razprava je bila zelo -živahna. Zaradi enotnega dela je bil sprejet tudi pravilnik poslovanja potrošniških svetov za mesto Postojna, Pravilnik so do podrobnosti proučili tako, da je vsak član seznanjen z vsebino. Ob koncu so izvolili predsednika in namestnika za vsak potrošniški svet. Do konca tega meseca bodo imeli vsi potrošniški sveti svoje prve seje, na katere bodo povabili zastopnika prizadetega trg. podjetja. »Ština« 'oskrbimo za lepši i% nosili wasi Širokopotezna reorganizacija občinske uprave z uvedbo komunalnega sistema je prinesla več samostojnosti in prožnosti tudi v zdravstveno službo. S tem, da so se formirale večje občinske enote, ra^sežnejše po teritoriju in finančno sposobnejše, je bila ustvarjena tudi podlaga za razvoj še bolj krajevnim prilikam in potrebam prilagojene zdravstvene zaščite. Zdravstvena zaščita in zdravstvena služba, ki so ju dosedaj vodili z okraja kot izhodišča, bosta v občinskih zdravstvenih domovih in njim pripadajočih ambulantah, dispanzex'jih in posvetovalnicah, deležni še večje podpore. Kot so občinske uprave zadolžene za razvoj industrije, kmetijstva, trgovine, turizma, pomorstva in ribištva, tako bo v bodoče pod njihovo kompetenco in odgovornostjo tudi skrb za čim sodobnejšo in čim bolj dovršeno zdravstveno zaščito občanov. V vseh občinah sedaj ustanavljajo občinske zdravstvene domove, ki bodo smotrno povezovali vso zdravstveno službo krajev, ki gravitirajo na določen upravni center. Tudi v Piranu je zdravstvena služba z ustanovitvijo Zdravstvenega doma v mesecu decembru napravila velik korak naprej. Zmagala je dobra volja in trud tistih nesebičnih ljudi v občinski upravi, ki hočejo s pomočjo zdravstvenega osebja ustvariti na teritoriju občine potrebam in času primerno zdravstveno ustanovo. 2e obstoječe zdravstvene ustanove kot so splošna ambulanta, protituberkulozni dispanzer in posvetovalnica za žene in otroke, se sicer začasno nahajajo še v dosedanjih prostorih. Pripravlja pa se preureditev stavbe na Dantejevi obali, v kateri bo sedež Zdravstvenega doma. Izdelava načrtov je v zadnji fazi in predvideva se, da se bo še, ta mesec pričelo z delom. Stavba Zdravstvenega doma, zaradi katere je bilo v javnosti preteklo leto precej živahne diskusije, ki je seveda zavlekla potrebno preureditev, se nahaja na lepem in prometnem kraju in bo dovolj primerna, da sprejme pod svojo streho vso zdravstveno službo, dokler se spričo povečanih potreb ne bo nudila možnost zgra- Konferenca ZK v Kopru (Nadaljevanje s 1. strani) ski ukrep v veliki meri samo izključitev. Na deset izključenih članov pride samo eden kaznovan z drugo partijsko kaznijo. Premalo se vodi računa o izpolnjevanju obveznosti posameznih članov in mnogokje se zadovoljijo samo s tem, da člani redno hodijo na seje, plačujejo članarino in zadostijo drugim formalnostim. Zavedati se moramo, da je postalo delo komunistov, zlasti v podjetjih in zadrugah, z novo gospodarsko orientacijo še bolj odgovorno. Zato je treba povečati dejavnost in disciplino v naših vrstah. Na koncu se je oglasil k razpravi sekretar okrajnega komiteja Albert Jakopič. Takoj v začetku je poudaril razveseljivo dejstvo, da je konferenca tako kritično obravnavala vsa vprašanja. To ni dovolj, da samo govorimo o slabostih — poiskati moramo tudi vzroke in jih spoznati, Večkrat naše člane pri tem ovira nerazgledanost in podobni subjektivni razlogi — zato se pojavlja potreba po seminarjih in intenzivnejšem študiju. Poiskati je treba ustrezno obliko dela. Vrste komunistov naj se utrdijo in izkristalizirajo pri izvrševanju partijskih nalog. Nato se je sekretar OK ZKS dotaknil naše gospodarske problematike in dejal, da je naloga komunistov, da se borijo proti raznim škodljivim pojavom kot so skakanje cen, inflacijske parole in drugi, kar ustvarja nerazpolož.enje in nezaupanje med ljudmi. Poudaril je tudi, da ponekod ljudje čakajo na izboljšanje standarda in pričakujejo, da bomo to uredili z nekimi uredbami in zakoni. To pa je odvisno od nas samih; ni nobenega dekreta, ki bi v tem pogledu kaj pomagal, To lahko dosežemo samo s povečanjem proizvodnosti in proizvodnje. Konferenca se je končala z volitvami novega občinskega komiteja in delegatov za okrajno konferenco. diti popolnoma novo stavbo. Seveda pa bodo ostale še nadalje ambulantne postaje v Portorožu in Sečovljah, — predvideva se tudi ustanovitev postaje v Ravnah — kot, nekaki zdravstveni domovi v omej .'nem obsegu. V bodočem Zdravstvenem domu v Piranu bodo našle svoje prostore splošna ambulanta, ki ima sedaj neustrezajoče prostore, zobna ambulanta, protituberkulozni dispanzer, posvetovalnica za žene in 'otroke, higienska postaja, pripravlja pa se že tudi ustanovitev šolske poliklinike s predvideno zobno polikliniko za šolsko mladino. Tako bo v Zdravstvenem domu osredotočena vsa kurativna in preventivna služba. Prebivalstvo piranske občine je ugodno sprejelo vest, da je v ponedeljek dne 16. t. m. pričela v Piranu z delom zobna ambulanta, ki se začasno nahaja v Mateotti-jevi ulici št. 7 (bivša lekarna Lion). Ordinacijski prostori se nahajajo v II. nadstropju. Pozneje se bo seveda tudi ta ambulanta preselila v preurejeni Zdravstveni-dom, zato kakih večjih adaptacij v sedanjih prostorih ne bo. Toda tudi sedanji prostori zobne ambulante ustrezajo. Aparatura je nova in najmodernejša. Manjka le še nekaj opreme in pa vodovod v ordinaciji. Kljub pomanjkljivostim bo ambulanta lahko uspešno opravljala svojo zdravstveno nalogo. V načrtu je tudi nabava rentgenskega aparata. Zobna ambulanta v Piranu je namenjena za ves okoliš piranske občine, to je za teritorij bivše piranske, portorožke in se-čovcljske občine. Zaenkrat bo odprta vsak dan od 13, do 19. ure, od 1, marca dalje pa ves dan. Zelo važna zdravstvena ustanova je tudi protituberkulozni dispanzer, ki je sedaj v neprimernih prostorih v piranski bolnišnici in ki tudi že težko pričakuje preselitev v Zdravstveni dom. Vse te potrebe, katerih nujnost raste iz dneva v dan, dokazujejo, kako potrebna je bila ustanovitev Zdravstvenega doma v Piranu in kako nujna je čim hitrejša adaptacija že določene stavbe, kjer šele bodo vse že obstoječe in pa novo ustanovljene zdravstvene ustanove našle svoj pravi in stalni dom, ki naj bo žarišče vse zdravstvene službe in zdravstvene pro-svete v piranski občini. Le vnetemu prizadevanju in skrbi naše ljudske oblasti gre zahvala, da so ti, novo priključeni kraji, ki so bili v zdravstvenem oziru precej zaostali, tako hitro dosegli nivo zdravstvene službe, kakor ga že poznajo in imajo visoko razviti kraji in mesta naše ožje domovine Slovenije. -gr- Koprski gasilci so opravili strokovne izpite V petek .in sclboto so koprski poklicni gasilci, polagali prve strokovne izpite na Koprskem. Izpite je pola-gato 10 gasilcev. Dva sta iizpite izdelala z odličnim uspehom, 7 s prav dotarán tai -eden z dobrim uspehom. Odilfónjaika sta Jožef Rožec in Andrej Bajt, Rože« je položil! iizp'rt- za višjega gasilca, Bajt pa za nižjega gasilca. Izpiti ni-so bili Daihki, ke,r so od kandidatov zahtevali veliko praktičnega in splošnega ananja. Obsegali so 11 predmetov, ki so jih morali kandidáti predelati v komaj poldiru-,gam mesecu. Znanje, ki so ga gasilci pokaza-M pri izpitih dokazuje, da ,so se dobro pripravljali. Izpiti hlk.ra-tu dokazujejo, da so kop-aki poklicni gasilci praktično do.seglii že tako izpopcflinnltev, da bodo v primeru potrebe uapešno -opravili svojo nalogo. Odliičnijak Jožeff Rožec je pO fcpn-t-ih i?javil': »Vedno sem hrrpenel postati dober gaisiltec. Ze v Ljuiblja-mise.m bil maka j mesecev pri gasilcih, nakar sem vstopil v Ljiudi-iko xni,1iiiro. Ko .sem .spoznai', da to ni moj •pnk1!-", sem zaprosil za pi-emesWetv. Prišel 'Snm h gasilcem v Kopeir, kjer sem se t'(koj vpiisal za polaganje fe-ipiita. Bil sem . gotov, da .bom ¿zdelali. da pa bo izid odličen, nisem priičnkoival. K temu rmi je veliko priip^mogpl desetar Jože Popek.« Drugi odfiičnjak Andrej Bajt j.-» izjavil, da je v.stcpil m?d paklicn-e geisitoe z namencm, da bo it-sk.o najuspešneje pomagal čuv=tii ljudsko imovino pred požari, Tudi niemu .so starejši izkiučani gsisittci pripomogli. da je izdelal ip.rrt z odličnim uspehotm. Najmlajši ¡gasilec BTij'imiin Zužok ji? íbi;l pe' 'M v pwi'iovoíii,n,i gasilski čeM v Baču pri Knežpikm 'na Pivikii. V Knr-e.r je (pr'gcft z namenom, .da bi pridobil .tehnične oiv-emQ, da bii teihlko še še več arveja in poslal dobe,'- po-Wfi"ri|i pptttfee. Koprskim sasVrfim primanjkuje lUS-o-išneje OTvavdiali svojo pomembno čuv?irj°v livid.ske imovine. Prirat-uiejo, da bodo v kratkem d,-ib'iV manjši gasilski avtomobil z opremo. KOBARID Po uveljavitvi Videmskega sporazuma o malem obmejnem prometu je šlo v obeh smereh preko bloka Robič pri Kobaridu okrog 4300 ljudi. Z italijanske strani jih je prišlo v Jugoslavijo 1645, z jugoslovanske strani pa je obiskalo Italijo 2655 ljudi. Ljudje na Koba-riškem imajo pravilen odnos do gostov, ki pridejo z druge strani, medtem ko nekateri prenaoeteži iz Italije to pozabljajo. Mislijo, da še niso minili časi, ko so naše ljudi poniževali in jih zaničevali z vsemi mogočimi priimki. Takšno mnenje potrjuje naslednji primer, ki se je dogodil preteklo nedeljo. Zveza borcev v Starem selu pri Kobaridu je v nedeljo priredila zabavo s plesom, katere so se udeležili tudi nekateri gostje iz Čedada. Med njim je bil tudi nek vinjeni izzivač Pcvser Delschi, Ta nikakor ni mogel mirovati in je več ur izzival druge tamkajšnje fante. Drugi gostje iz Čedada so tako početje obsojali. Nazadnje je omenjeni Pevser začel pljuvati pred Albina Volariča iz vasi Svi-no. Za to zaničevalno gesto je od domačih fantov prejel kar je zaslužil. Na bloku Robič je v ponedeljek, ko se je vračal, raztrgal svojo osebno izkaznico, ki so jo zahtevali naši obmejni organi. Omenjenega izzivalca in pretepača so naši obmejni organi izročili po določbi sporazuma italijanskim obmejnim varnostnim organom. G. PRVO MANDELJEVO CVETJE V" ponedeljek 23. januarja se je na grebenu Vilizan nad opekarno »Ruda« pri Izoli razcvetelo prvo mandeljevo drevo. Mila zima z deževjem je povzročila, da je sok začel predčasno krožiti. Tako zgodnjega cvetja že več. let ni bilo niti tu pri morju. Ce bi posijalo toplo sonce, bi v nekaj dneh tudi po drugih krajih zacveteli mandelji. Ce ,g.reš dz Ilirske Bistrice po a-sfaltirani časti kakih 9 km daleč, prklej do prijavne vasice Jetaame. Vas je odmaknjena v položno -reber. Skozi jiuižni de.l vaiii gre peBta prvega irada Ljubljana —- Reka, po kata.-ii je po,seb.no v poletnem času velik avtomobilski promet. TiJk ob cestd je ilopa anonadistiropn.a at^vba Zadružni dom, 'ki je zrasel z delam pridnih mc/k Jelšancev. V domu sta gostilna iin trgovina kmetijske zadruge Jelšam«. Zal da je lega za-družnaga doma neprimerna, ike.r je nieiga doma. Le nekaj metrov odda-v Iktancu, Ce bi bil zadružni dom DUTOVLJE Kmetijsko-gospodarska šola je dobila sodobno kuhinjo. S tem je izpolnjena želja mladih deklet, ki jih je težnja po znanju privedla v šolo. Da bi ta dogodek čimbolj proslavile, so skupno s fanti priredile čajanko s kulturnim sporedom. Povabile so razen šolskega odbora in predavateljev tudi obiskovalke dveletnih tečajev iz Pliskovice in Av-berja, ki sta vključena v šolo. Skupno so si ogledali kuhinjo in izmenjali misli o učnih vprašanjih. Na čajanki je upravitelj šole Tone Troha obširno poročal o delu šole in poudaril željo, da bi bili učenci vedno na tekočem o vseh vprašanjih šole. Omenil je, da cilj šole ni samo ta, da strokovno vzgaja kmečko mladino, ampak mora odigrati tisto vlogo v kulturnem po-giedu kot jo ima dobra kmetijska zadruga v gospodarstvu. Vzgajati mora tako mladino, ki bo zmožna sodelovati v vseh gospodarskih in društvenih organizacijah. Šola mora mladino učiti spoznavati lepote in vrednote naše domovine, da jo bo znala ceniti in ljubiti. T. T. IZOLA Pcidjetje za pomorska gradbena dela iiz Rake je la/mi v septembru začelo s pripravljalnimi deli za popravfo glavnega pomola v Izoli. Pomol so Nemci iraiziSttreliM o;b svoje mumilku lata 1945 in ni bil več upr.raben. PomoKika ciblrlsit severnega Jadrana je za ta dela, ki bodo trajala okrog dve letii, določila 83 nvViijonov ddnarjav. Dela dobro napredujejo. Velik plavajoči bager-str-oj čisti morsko dnio in ga poglablja. Ves nagrab-ljeni material odvaža večja barka na odprto morje. Na obrežju v'ivajo velike balonske š.kiriogilaite bloke, ki bodo sliuž/Vii za tem'?i'je novega pomola. Do sedaj so vlili,i že nad 30 taksh blokov, kii tehtajo nad 20 ton vsak. Stari pomol je lbi'1 tint metre girok. .Novi primol bo na enem delu šiirc/k tri, na drugem pa 7 metrov, da bo dobro služili po-rebam povečanega mo-nskega prometa. v ira/vmima, bi boli obisk Imnogo večji. Poglejmo malo po okciltci zadruž-ljena stoji kot od atcimis/ke bombe zadeta hiša tovariša Draga Udovi-ča, 'ki že deset let Stanuje nekje na Reki. .Miimo .teh .razvalin drči po cesti .prvega reda v.nsta avtomobilov, Lansko poletje se je večkrat j>ripe-tilo, d.a se je ustavil kak inozemski avtomobili. Iz .njega je izstopil turist, 'fotografiral .razvaline iin se odpeljal nraprej, Zakaj? Nam v dobit) gotovo ne. Nujno je, da odgovorni za take zadeve dajo •liasl.niiku nalog, da razpadajoče poslopje popravi, ali pa podere, da tujim obiskovalcem naše domovine še v letošnji sezoni •ne bce .zadnje počivališče Jelšaracev. Zid, kateri obdaja »njivo miru« je še iz vojnih časov na več mestih -podrt. Ka>- je 'udi to ob glavni -cesti, bo Sreba poskrbeli, da bo zid čimorej popravljen. Držimo s? gesla: Varujmo svoj u-P^ed pri linozomeih,« ILIRSKA BISTRICA Oibčiniski Ijuidski odbor je pretekli teciaa slidkad. sai^aneK vsen 08, članov paiToaniiikUh svetov. Na sestanku so se potrošnislici sveti doLcomč-ino ikomaii.tui.rali in je vsak svet iz-volJi isvojeiga predsednika, njegove-.ga i namestnik a liui tajnika. Člani so lbi'i!i sezn.anj jni s pra:vtunikom o deta potrošniških svetov, (ki ga je predpisali .gospodarski uvet oočine. Na sčisitanikju so .razpravljali o nalogah in inačiniu da.ia poitrošiniiških Svatov, ki se .morajo predvsem bo-iriiji 'za pravilne cene, zadostno izbiro blaga, za dobro postrežbo, pro-Iti nelojalni konkurenci iin škodljivemu ikiiidiitiiranju. O vsem tem sta ps.ročala načelnik iza gospodanstvo ObLO St.ano Logar iin t/pžm inšpektor Aundirej Zelieiznlilk. Samotami tehnik Hiigienske postaje II. Bistrica je člane potrošniških svetov seznanil o IkvEilillieitii in okvarah žiivil, na kar naj passlbno pa/zijo. Visii člani so pokazali .živo zanimanje za to dalo, ki ga j.iim je zaupala skupnosit. Pri-•ČElkmjemo, da bomo v najkrajšem času oibčuiiilli s-aidove njihovega de-' tla. POZDRAVI IZ AMERIKE Sest krepkih fantov! Seveda, majčkeno so :Je priletni, pa vendar ljuto ot/'oč"i, da zmagajo v srditi borbi za bnlincarsko prvenstvo! Njihova sedanja domovina je Amerika in v Ameriki Cleveland in v Clevelandu clevelandska okolica. Vsa iestorica pošilja svojim sorodnikom, prijateljem, znanciem in vsem dobrim slovenskim ljudem najprisrčnejše pozdrave in jim želijo, da bi bi'i v novem letu zmeraj zdravi in zadovoljni. Trije v prvi vrs'i so od 'eve stran' tile: Marko Klemen, doma iz meke vasi pri Postojni, France Sfopar iz Lokve pri Divači in Jo'.e Mačerol iz Sejyuj pri Sežani. V zadnji vrsti, od leve strani, so pa Lojze Meglic, ki je morda na Gorenjskem doma ali pa ■— bolj verjetno — iz Gorenj pri Divači. Drugi v vrsti je Lojze Stopar, tretji pa Janez Mevlja — oba iz Lokve pri Divači. Ako želi kdo or! sorodnikov ali znanqev pisati temu aH onemu od teh »bojsov«, naj kar naslovi pismo na tale naslov: »Mr. Marko Klemen, 206S1 E. Miller Ave., Euclid, Ohio. U.S.A.« Prijatelj Klemen je ljubezniv fant m bo pismo že oddal naslovljencu. ti m varaos!" strokovni časopis za vprašanja organizacije dela in varnosti pri delu. Te dni jc izšla prva številka časopisa »Delo in varnost«, ki ga izdaja Zavod za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu L.RS v Ljubljani, »Delo in varnost« prinaša v prvi številki program in naloge časopisa v Uvodnih besedah direktorja dr. Marijana Dularja, Analizo kolektivne nesreče v Dobličah inž. Stanislava Pirca, dalje članke Katastrofa v oktobru (A. K.), Viri in vzroki obratnih nesreč v Metalni (I-Ioler J.), Mednarodno sodelovanje v uporabi znanosti in povečanju produktivnosti dela (po dr. A. Klngu), Osebna zaščitna sredstva (inž. B. in V. Perko), Iz prakse inšpekcije dela (M. S,), Industrijska psihologija si utira pot (Z, Neuman), Republiška razstava higiensko-tehnične zaščitne službe v Sloveniji (F. A.), Recenzija knjige »Delo in varnost« (inž. Batte-stinl, tečaji za I-ITZ službo, razno itd. »Delo in varnost« izhaja mesečno in ga urejajo sodelavci zavoda (Franjo Aleš, prof, Ivan Bertoncelj, inženir B. Gostiša, inž. Ervin Perne, Inž. Janko Sva,iger, odgovorni urednik Fr. Aleš). Ker je »Delo in varnost« kot edini strokovni časopis tc vrste v državi prevzel važno vlogo stalnega obveščevalca o vseh vprašanjih preventivne zaščite in organizacije dela, je .predvsem namenjen gospodarskim organizacijam, Ustanovam, strokovnim šolam in sindikalnim podružnicam, ki se naj bi vključile v širok krog po-bornikov varstvene misli v našem go-gospodarstvu. Iz lista bodo prav gotovo črpali bogato dokumentarno gradivo ter nasvete za vztrajno in sistematično borbo proti obratnim nesrečam, ki terjajo tako težke žrtve v ljudeh, gradivu in izgubi narodnega dohodka, na clrugi strani pa dobili koristne pobude za povečanje produktivnosti dela z ustrezno organizacijo dela v lastnih podjetjih. Druga številka »Delo in varnost«, ki bo izšla že konec januarja, bo posvečena perečim vprašanjem organizacije dela, o katerih so razpravljali udeleženci decembrskega posvetovanja, ki sta ga sklicala Zveza inženirjev m tehnikov LKS in Zavod za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LRS. V drugi polovici 1955, leta je bil tudi v Izoli osnovan Iniciativni odbor z nalogo, da pripravi vse potrebno za osnovanje Turistično-olepševalnega društva, Iz raznih razlogov je kmalu po osnovanju odbora odpadlo nad polovica članov, ostali pa so bili preobremenjeni z delom, zato so priprave za ustanovitev društva zastale. Proti koncu leta 1955 je občinski ljudski odbor imenoval nov Iniciativni odbor, ki je resno začel s pripravami. Imel je osem zaporednih sej, na katerih je razpravljal o vseh organizacijskih vprašanjih, o pomenu in nalogah društva ter izdelal predlog proračuna. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo okrog 120 ljudi, med temi tudi tov. Tone Ukmar, predsednik stalne turistične konference okraja Koper, predstavnik Turistične zveze Slovenije in predsednik Sveta za turizem pri OLO tov. Lesjak. Poročilo o dosedanjem delu Iniciativnega odbora je podal tov. Gustinčič. Ugotovil je. da je v Izoli, ki šteje nad 5000 prebivalcev in ima nad 60 gospodarskih in drugih organizacij, premalo zanimanja za turistično dejavnost. V novo Turistično olepševalno društvo se je za začetek vpisalo 121 fizičnih in 13 pravnih oseb, od-nosno kolektivov. Tem se bodo gotovo pridružili številni drugi prebivalci in delovni kolektivi, ki jim je na tem, da bi Izola ob pomoči in sodelovanju vseh prebivalcev dobila še lepše zunanje lice. Izola je nekdaj slovela zlasti po kvalitetnem refošku in prvovrstnih ribah. Gostinstvo je bilo vse bolj razvito, postrežba hitra in dobra. Domačim in tujim gostom so bili v prejšnjih časih dobro poznani: bivši hotel v parku Arrigoni, ho-tel-kavarna Meniš, hotel na postaji sedanji Sindikalni dom in hotel Cittši di Trieste. Razen hotela Meniš, sedaj Zora, vsi drugi še ne služijo svojemu namenu. Zadnja leta se je veliko domačih in tujih gostov zanimalo, da bi preživeli svoj. letni dopust v Izoli. Zaradi pomanjkanja turističnih naprav jih ni bilo mogoče sprejeti in jih tudi danes še ni mogoče sprejeti. Gospodarstvo občine ima zaradi tega občutno škodo. Nekateri ljudje pa so se zavedali, da je treba začeti z delom in so že pred ustanovitvijo Turistično-olepševalnega društva veliko napravili. Vse do lani je bilo v Izoli na razpolago samo 12 ležišč. Lani pa so za izboljšanje gostinstva investirali nad 30,000.000 din. S tem denarjem so prenovili bivši hotel Meniš v sedanji hotel »Zora«, ki ima moderno restavracijo in 32 ležišč, V parku Arrigoni so uredili vrtno restavracijo, ki lahko sprejme 500 gostov. Preuredili so še tri druga gostišča, ribja restavracija v pristanišču pa jo tik pred do-vršitvijo. Občni zbor je novemu 1.1-član-skemu upravnemu odboru Turistično- olepševalnega društva Izola posebno priporočilo izvedbo sledečih del; takoj naj pristopi k delu za izdelavo načrta za olepšanje mesta in naj ga začne uresničevati. Novi odbor naj se zavzame za ureditev in otvoritev zimskega kopališča, v parku Arrigoni naj poskrbi za dokončno ureditev hotela, da bo Izola tako pridobila še 45 ležišč. Pri svetilniku je treba urediti letno kopališče in postaviti bife, nadaljevati je treba z deli za obram- y bo luke in obale, pripraviti regulacijske načrte in pričeti z urejevanjem mesta, kanalizacije, vodovodnega in električnega omrežja. Javni parki, last splošnega ljudskega premoženja, in prav tako parki in vrtovi zasebnikov, so potrebni preureditve. Večina trgovskih lokalov ne zadovoljuje več sedanjih potreb in jih bo treba preurediti, prav tako pročelja raznih poslopij. Razen tega naj novi odbor skrbi, da bo v društvo pritegnil čimveč članov, meščane pa pritegnil k sodelovanju pri izvajanju tega načrta. Društvo bo dobro opravljalo svojo nalogo le, če bodo sodelovali vsi prebivalci. Vsaka družina lahko nekaj pripomore z ureditvijo okolice in dohoda v hišo, da bo Izola v nekaj letih postala privlačna turistična točka za domače in tuje goste. Pisma uredništvu O pomenu in vlogi, ki jo imajo ti forumi zavarovancev, na tem mestu ne nameravamo razpravljati, ker je bilo o tem že precej napisanega v naših listih. Pa tudi sicer se je ta oblika samoupravljanja pri nas že tako uveljavila, da bi bilo odveč vsako utemeljevanje upravičenosti obstoja družbenega upravljanja v socialnem zavarovanju. Na današnjem zasedanju okrajnega ljudskega odbora v Kopru bodo med drugim razpravljali tudi o imenovanju posebne odborniške komisije, ki bo imela nalogo izdati potrebne ukrepe za izvedbo teh volitev. Čim je Zvezni izvršni svet izdal odločbo, da morajo biti te volitve članov skupščine okrajnih zavodov v prvi polovici februarja tega leta, so naši sindikati že začeli propagando za izvedbo teh volitev ( po vsem okraju. Danes se diskutira o volilnih enotah in že o samih kandidatih. Nekatere sindikalne podružnice so že imele svoje predvolilne sestanke. O teh volitvah so razpravljali tudi Okrajni sindikalni svet in Občinski sindikalni sveti. Izvoljeni so bili aktivi, ki bodo izvedli volitve. Postavljeno je bilo tudi načelo, naj bi ponovno kandidirali vse one člane skupščine, ki so bili aktivni že v dosedanjih skupščinah. Pri teh volitvah bodo izvoljeni člani za Okrajno skupščino socialnega zavarovanja ter za skupščine podružnic socialnega zavarovanja v avarovania Kopru za občini Koper in Izolo, v Piranu, v Sežani za občini Sežana, Divača in Kozina, v Postojni za občini Postojna in Pivka in v Ilirski Bistrici. V torek 31. tega meseca bo v Kopru zadnje zasedanje sedanje skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Požar zaradi neprevidnosti Prejšnji petek dopoldne je na Trgu revolucije v Kopru nenadoma izbruhnil požar v pritličnem prostoru hiše zraven prodajalnice tobaka. Tu so delavci že več časa obnavljali prostor in opravljali zadnja pleskarska dela. Eden od njih je pripravljal mešanico iz voska in bencina, ki služi za spajanje parketnih deščic pri polaganju parketa. Pri tem se je v prostoru nabralo polno bencinskih hlapov. Nenadoma je iz zakurjene peči švignil plamen prot posodi. Nastala je eksplozija, ki je razdrobila šipe v dveh oknih, plameni pa so se takoj oprijeli lesenih delov. Na mesto so takoj prihiteli koprski gasilci, ki so pogasili požar " nekaj minutah. Skoda znaša okrog 100.000 din. Požar in škodo je povzročila neprevidnost delavca, ki je pripravljal mešanico voska z bencinom v neposredni bližini peči. Naj bo to v opozorilo vsem tistim, ki imajo opravka z vnetljivimi tekočinami, da bodo pri uporabi bolj previdni. Prišlo mi je na ušesa, kako so v Semedeli prebivalci močno veseli z menoj vred, ker bo podjetje Klas preuredilo svojo tamkajšnjo trgovino v inteligentnem smislu. Pravil je namreč direktor -na sestanku SZDL v Semedeli, da je bila dosedanja poslovalnica kmečka — za kmete — in da bodo zdaj napravili iz nje inteligentno — za inteligente, ki se bodo doselili v nove semedelske stanovanjske bloke. V Šmarjah pri Kopru je bila neko soboto pred nekaj sobotami prava revolucija. Kriv je bil kino. Ker mlajši niso smeli v dvorano gledat Ivanhoe.ia, tega tudi niso privoščili odraslim in so lepo napravili kratek stik. Navezali so na žico kamen in vse skupaj vrgli čez električni vod, da se je vsa vas nenadoma znašla v babilonski temi.. . V Kopru se gospodinje pritožujejo čez mleko ali bolj prav rečeno čez mlekarne, ki gospodinjam dobavljajo tako »sveže« mleko, da se na štedilniku takoj sesiri. Povedale so mi konkretne primere iz mlekarn v ribarnici in v Cev'jar-ski ulici — torej ni nič pomagalo, da so skušale zamenjati dobavitelja. Ko gospodinje zjutraj srečno pričakajo, da m'nkarice nrideio v mlekarno (s približno redno vsako- dnevno zamudo okrog 20 minut), koprsko mežavo in kislo vreme tako vpliva na mleko, da se že po poti do doma gospodinjam pokvari in potem na ognju sesiri. Tega so posebno vesele zaposlene žene, ki morajo biti do sedmih že v službi — brez zajtrka. V Izoli imajo nekatere ljudi, ki bi zaradi svoje dvoličnosti delali čast samemu presvetemu jezuitskemu redu. Ko je namreč delavski svet podjetja ELTE sprejel sklep o likvidaciji te gospodarske organizacije, ker je bilo treba električno službo postaviti na trdnejše noge, so za sklep glasovali brez izjeme vsi člani tega upravnega organa. Gle.j vraga, čez nekaj časa pa so začeli nekateri vrhovni »muftije« v podjetju mecl delavci močno propagando za nadaljni obstoj podjetja pod dosedanjimi pogoji — čeprav se kot »strokovnjaki« pač ne bi smeli bati za službo. Na Kozini se je čez blok v Krvavem potoku pripodil z Vespo bahati Tržačan. Ko je najprej za prvo silo pospravil pol kile sira, četrt moriadele in pol kile kruha ter vse skupaj lepo žalil, da je sploh mogel do sape — pa je začel na vso moč hvaliti sebe in svoj Trst, kako mu je tam lepo, kako vsi ljudje dobro živijo, se vozijo kot on celo na izposojenih Vespah, če hočejo — le malo je manjkalo, da nas ni vse skupaj povabil, naj se preselimo v Trst. Sem pa jaz, stari Vane, malo pomislil in sem uvidel, da tako ne bo šlo, ker mora tudi tukaj kdo ostati, da bodo taki in podobni lačenbergarji imeli priti kam napolnit svoje sestradane trebuhe . . , Nad ravnatelja gimnazije v Postojni je prišla ženica: »Moj sin ima pa same nezadostne ocene!?« »Da, da . . : Na žalost še prav nič ne uči. Bi morali nekoliko več gledati nanj in ga siliti k učenju!« »Ampak tudi vi,« je učila ženica, »bi lahko nekoliko bolj gledali nanj — skozi prste, saj je štipendist Zveze borcev!« Je ravnatelj kar obstal pred tem argumentom — radoveden pa sem tudi jaz, Vane, kako se bo to naprej razvijalo — se bo fant začel učiti ali bo popustil profesorski zbor ali pa bo celo ZB kaj ukrenila? Proslavili so se v Postojni tudi kmetijski strokovnjaki s svojimi pogostimi predavanji v okviru Ljudske univerze — tako pogostimi, da še nobenega ni bilo, čeprav so jih obljubili So mi še povedali v tiskarni Jadran v Kopru, da je Ljudska univerza pravkar dala natisniti nekaj lepih plakatov, na katerih piše, da obljuba dolg dela — morda je to namenjeno prav njim? V Postojni imajo tudi precej pravih in namišljenih težav s trgovino, govoric — potrebnih in nepotrebnih — pa je okrog tega vprašanja še več. Prišlo je tako daleč, da je direktor mestnih trgovin na velikem sestanku povedal, da ga je že sram povedati — da je trgovec ., , No. do prihodnjič lepo pozdravljeni! Vaš Vane ZAKAJ TAKE RAZLIKE V CENAH? Nedvomno je eno najvažnejših vprašanje naših gospodinj, kakšne so cene na našem trgu, in kako je tržišče založeno. To je razumljivo, saj je od tega odvisno, ali bodo družine dobile na mizi dobro in okusno hrano, ali pa slabo in pomanjkljivo, Poglejmo kakšne so bile cene najnujnejših življenjskih potrebščinam t' nekaterih krajih Primorske v zadnjih petnajstih dneh. Dne 11. 1. je bil krompir v Kopru po 20 din kg, v Gorici po 16 din kg, v Vipavi po IS din kg, v Postojni pa po 14 din kg. Dne 10. I. je bil krompir v Kopru še vedno po 20 din kg, dražji kot v katerem koli - d.rugrlm kraju na Primorskem. Isti dan je bi! v Ajdovščini in v Vipavi od 13 do 16 din kg. Rdeči radič je bil v Kopru dne 11. I. po 120 do 150 din kg, v Gorici po 65 din kg, v Vipavi pa od 40 dn (jO din ka. Dne 19, I. je bil rdeči radič v Kopru že vedno po 100 din kg, v Ajdovščini pa samo po 30 din kn. Jajca so bila v Kopru dne 11. I. po 24 do 27, v Kobaridu pa le po 14 din. čeprav je v gorskih krajih v tem času malo jajc. V enem tednu so jajra v Kopru padla na 15 din, toda n,e po vseh trgovinah. Po 15 din komad so j)h dobile gospodinje samo v traovini v Čevljarski ulici, v vseh druaih trgovinali pa so še vedno trdo držali cene od IS do 20 din. Svinjina jo bila Kov-u dne 19. I. po 330 din kg, v Sežani, po 320 din kg, v Gorici po 280 din ko. Goveje meso je bilo v Kopru istega dne po 230 din kg. v Vipavi pa. po 210 din kn. Tp"eHna pa je bila najcenejša v Idriji, kjer so jo Gospodinje d"bVe po 220 din kn. To j" za-slnna od^nnnena. mdiafja »Mesnina«, ki zbira vse odpadke pri zakolu in jih prodaja tovarnam v p~ed°-lavo. V dveh mesecih je -podjetje zbralo nad 70.000 din, kar je potem vplivalo na znižanje cen. Gospodinje zelo povnraxuiejo po kisli repi, ki jo pa noreclknma dobijo. Dr>e 17. I. je bila na trnu no 15 do 17 din kn. Knt znano jo bila lani v no^a'ih krajih dobra letina rejie. zatn hi kisle rope res ne smelo primanjkovati nikjer. Najbolj »z»vain« cene pri rdečem rodičv. krompirjii. solati in mesu. Gospndinie sp snrašujeio, zakaj taka razlika. Povsod na Koprskem rase radič — cena na je najvišja prav tu. Pri krompirju moramo razen velike razlike v ceni vnotoviti še to: Gospodinje se pritožujejo, da je koprski ze7o slab, voden, ovsene! ?! i: črnimi lisami v mesu. Pri pripravljanju nre včasih do 30 odstotkov v nič. Tako se podraži še za tretjino! Tmovinska inšpekcija"pa naj bi pogledala zakaj te razlike. 0. KMETIJSKA ZADRUGA IN NOVOLETNA DARILA Novo leto in novoletna voščila so za nami. Po naših kmečkih domovih so ostali razobešeni po stenah koledarji in novoletna darila. Ta lepa navada se je v zadnjem času tako udomačila, da nam vsi časopisi hi podjetja pošiljajo svoje koledarje in koledarčke. Ne bo odveč, če se enkrat tudi o tem malo pogovorimo. Koledarje so trgovci .fe v prejšnjih časih darovali svojim odjemalcem, da bi jih tako še bolj nav\ezali na svojo trgovino. Danes pa je teh koledarjev ie prevač. Zato bi biio umestno, čc >. >. kmetijske zadruge liste vsote, ki so namenjene ~a koledarje, koristneje porabile za druge namene. Pri delitvi dozička, kjer to pride v pošteii, je kar preveč govorjenja, kako razdelili skromni del zadružnikom tako, da bo malo za vse. Prav bi bilo, če bi se odločili tudi za nekaj takega kar je ženam v korist. Pametno bi bilo, da bi se tu in tam odločili za nabavo piščancev čistokrvne pasme in jih potem raz-deUli med. vse gospodinje. V nekaj letih bi tako izboljšali kokoš jerejo. 7adruaa. bi lahko nabavila kake manjše s'roje, ki bi služili aospo-din'am in io videl.. . Obrnil je čoln na mestu in se vrnil v goščo. Malo dljč ce je nazadnje zaril med ločje, zato se je slcknil v čoln ter si z rokami zakril obraz. Dolgo je vladala globoka tišina. Onemeli so ptiči in rastline so prehale s šumenjem, kakor bi prikrito življenje makije začudeno prisluhnilo, prestrašeno od divjega krika, ctl začudene tožbe, ki je bila podobna smrtnemu hropenju. Jokal je. Po daljši dobi, Iti -jo jc preživel v polzavesti, je zdaj zločin prihajal k njemu, kot če bi ga bil izvršil pred nekaj minutami, kot bi medtem ne pretekel že ves ta čas. Zdaj, ko jc mislil, da je prišel čas popolne pozabe, je usoda postavila predenj na najbolj krut in grozoten način privid tragedije. Očetovski nagon je trepetal v njem pod očitki vesti. Tisti nagon, ki ga je zatajeval od one pretekle noči, zakaj zdaj je čutil in videl strahotno veličino podlega dejanja. Tisto nedolžno in trepetajoče telesce, ki ga je vrgel v žrela jezerskih plazilccv, je bilo podobno njegovemu. Brezoblična gmota, ki so jo načele in iznakazile pijavke in črvi, jc bila sad njegove ljubezni, njegove nenasitne strasti. To zločinsko dejanje ga je pritiskalo k tlom. Ni se mogel več povrniti k pretvezam in olajševalnim okolnostim. kot je bil to sloril marsikdaj prej, da je laliko nadaljeval z življenjem. Zločinec je, nevreden, da bi pripadal družbi, suha veja na drevesu Palomov, drevesu, ki je bilo vedno tako močno in bujno, divje na prvi pogled, a zdravo v svo.ii samoti. To vejo mora odrezati! In če je imel ded pravico, da ga je zaničeval, ga je njeitov oče, ki se mu jc zdaj zdel svetnik, po pravici lahko odklanjal kot nekoristno klico svojega življenja. Uboga Borda je bila bolj vredna hči, pa čeprav iz take rodbine! Toda Kubanec ;ie odgovarjal z enozložnicami. Obiskovalci so si njegovo zadržanje razlagali iz zagrenjenosti zaradi izgube prijaiclja. Bleda in žalostna Nelletta. kakor bi ji neprestano hodila pred očmi prikazen, jc roiila ljubimca, naj sc nikar ne opija, — Ne pij. Tonet! Toda uporna kretnja in skrita jeza moža sta jo plašili. Razumela jc. da .ie izgubila oblast nad njegovo voljo in vea-rih pc ji je zdelo, da jc odkrila v Kubančcvih zenicah blisk sovraštva, blazni trepet sužnja, ki se pripravlja, da pretrga svoje verige. On ,je kar naprej pil in se za ženine prošnje ni p~av nič zmenil. Kadar ni mogel več obdržati ravnotežja, je legel na tla, kjerkoli jc žc bilo. Varovala ga jc Centella, ki je s čudovitim pasjim nagonom razumela njegovo trpljenje, Tonet jo Iiotcl izriii to pekoče želo, toda čim se jc dim alkohola razblinil, se ga je noiastil mučen nemir. Sonce pivcev, ki so se premikale po podu, so ga vznemirjale, da je vsakokrat nenadoma dvignil glavo, ker se jc zbal prihoda nekoga, ki mu sploh ni vedel imena. Vračal se je k vinu, ki ga je omamljalo. Obrisi stvari so postajali v n;om na.iasni in jo bilo videti vse oddaljeno in zabito v motno mo:rlo. Tako si je predstavljal, da je od tiste zadnje noči, kc je bil še človek, in prve, odkar so se pojavljali strahovi in skozi katero jc hodil kakor slepec, se lovil kot norcc v poltemi razumskih slutenj, minilo že nekaj let. Misel na tisto noč je zmogel prenesti le, če je bil stalno pod vplivom alkohola. Ded se je povrnil v gostilno. — Jutri ba prišel don Juaquin — je rekel. — Ali boš držal dano besedo? Nelletia je vztrajala, naj sprejme. Po celcm tednu, ki ga .ie bil preživel v gostilni, mu bo dobro delo malo razvedrila in gibanja. Kaj je storil v življenju dobrega? Ničesar! Dela se je izogibal, sam Sangonera je imel več zaslug kot on, zakaj bil jc sam v svojem potepuškem življenju brez posebnih zahtev. Živci je v brezdelju, brezskrbno kakor ptice. On pa ne! N.:e;ra co grabile vrače želje, ki niso imele nič skupnega z delom in dolžnostjo. Stremel je za bogastvom, hotel jc živeti v brezdelju, pri tem sc jc posluževal tudi sra-motnih sredstev, norčeval sc jc iz pametnih nasvetov očeta, ki jc slutil usodno žrelo, !-:i bo pogoltnilo njegovega sina; in od brezdelja in lenarjenja jc zdrknil prav v zločin. Njegov padec jc bit strahoten in njegova vest, ki sc je prebudila iz oooja, ga :c neutrudno mučila. Toda šc druga rana je krvavela v njem: ponos, pohojena moškost, ki čuti potrebo, da bi sc uprla, da bi s predrznostjo obvladala ljudi. Videl jc že vnaprej, kaj ga čaka: kazen, ječa, vislice morda, zadnja apoteoza >>č!oveka-živa!i«. Sprejemal jo, priznaval vse to, kaj:i in so stvari, ki so jih ljudje določili, da bi za-.los'.ili za-svoje krivde. Toda ubiti otroka, nedolžno bitje, ki ni imelo druge obrambe kot svoje prvo vekanje! Strahotno! Strahotno! Priznati vsem, celemu svetu, da jc on, močni, pridni, dosegel višek podlosti, da jc ubil svojega sina! . . . Jokal j-^. obupno jokal, žalosten bo!.i zaradi te svoje podlosti. kot pa zaradi muke, ki jo jc irpcl, ko mu je vest neprestano očitala. Na državno glasbeno šolo v Solkanu se je lelos vpisalo lepo število učencev, kar je zgovoren dokaz, da se mladina čedalje bolj zanima za glasbeno umetnost, Sola bi jih bila sicer sprejela še več, a nima za to niti dovolj prostorov niti dovoij učnih moči. Ta problem postaja pereč tudi na ostalih nižjih glasbenin šolali na podeželju. Prej ali slej bo treba v tem pogledu nekaj ukreniti. V Novi Gorici bo imela glasbena šola svoje dokončne in dostojne prostore v zgradbi bodočega kulturnega doma. Toda do uresničitve tega je še daleč. Dotlej se bo treba zadovoljiti s tem, kar že imamo, in se več ali manj uspešno znajti in kljubovati nastajajočim, čedalje večjim potrebam. In prav zaradi pomanjkanja prostorov zaenkrat na področju glasbene vzgoje naše mladine ne moremo iti v širino. Pri sprejemanju novih učencev smo primo-rani izvajati selekcijo, to je izberemo samo najboljše in teh samo toliko, kolikor dopušča zmogljivost prostorov. v Kopru V vrsti stalni/: gostovanj Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta 'v Kopru lahko štejemo kot izredno uspelo zadnje gostovanje z dramo Milana Begovica »Brez tretjega«. Tržačani so nam letos pokazali če precej novega: prvič uspelo dramatizacijo Cankarja ■s projekcijo, zdaj pa »gledališče v krogu«, kar je bila novost tako za Koper kot za Trst, ¿71 menda celo za Italijo. Milan Begovič je znan hrvatski književnik, po rodu DaImatinec, mati mu je bila Italijanka. Umrl je v Zagrebu leta ¡.'MS, star 72 let. Nekatere njegovih dram so izredni uspele na domačih in tujih odrih. Drafma »Brez tretjega« je pravzaprav dramatizacija njegovega romana »Giga Baričeva«. Okolje dogajanja je me :čanski Zagreb po prvi svetovni vojni. Za izredno uspelo uprizoritev Be-govičevega dela imajo v Trstu zasluge tako režiser Jože Babič, kot tudi glavna in edina igralca Štefka Drolčeva kot Giga Baričeva in Miha Baloh kot Barko Barič. Kljub temu, da sta bili predstavi v Koprv izven abonmaja, je občinstvo oba večera napolnilo gleda-lišlco dvorano. Novost je bila, da je bilo prizorišče v parterju, gledalci pa lesno okoli njega, na odru in po galerijah. Svoje priznanje je izreklo koprsko občinstvo trem tržaškim u-metnikom z navdušenim ploskanjem. Premiera tega dela je bila v Trstu 5. januarja na Stadionu »1. maj« pri Sv. Ivanu. Glasbenim talentom posveča šola posebno pažnjo in je v stalnih stikih z njihovimi roditelji. Najboljši gredo potem na nadaljevanje glasbenega študija v Ljubljano, da se posvetijo glasbenemu poklicu. Na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljano jih je šlo zadnja leta že kar lepo število. Po izjavah njihovih profesorjev je razvidno, da lepo napredujejo — nekateri se celo že z uspehom uveljavljajo v koncertnih dvoranah in v radiu. Marsikdo od teh se bo po dokončanem študiju prav gotovo vrnil na podeželje in tako bogatil vrste kvalificiranega učnega kadra- tako na glasbenih šolah, kot na gimnazijah. Čim več jih bomo poslali na študij v Ljubljano, tem več bomo pozneje od Ljubljane lahko pričakovali! Ob prehodu iz nižje na Srednjo glasbeno šolo pa nastajajo pogosto velike težave in zapreke. Tu je predvsem vprašanje vzdrževanja, kajti življenje izven doma terja lepih tisočakov. Želeti bi bilo, da bi komisije za dodeljevanje štipendij v bodoče rezerviralo za glasbene talente več mest in da bi bile te dotacije po možnosti nekoliko višje. Druga velika zapreka pa je v zvezi s prostori Srednje glasbene šole v Ljubljani. Na podeželju iščemo talente, jih skozi šest let skrbno pripravljamo, in ko jih napotimo k sprejemnemu izpitu v Ljubljano, je nevarnost, da jih zopet zaradi pomanjkanja prostorov ne morejo sprejeti. Srednja in Akademija za glasbo sta že vsa . ✓ >> -v-' • -r: leta vtesnjeni v skromnih, za pouk glasbe neprimernih prostorih. Na Goriškem je med pevci veliko takih, ki imajo izredno lep glasovni material. Na glasbeno šolo pa sc jih prijavi le neznaten odstotek. Sola orje v tem pogledu šele ledino, kajti marsikje še ne vedo, da v Solkanu take vrste šola obstaja, ali pa imajo o njej napačne pojme. Situacija se je nekoliko izboljšala po »tekmovanju pevskih talentov«, ki je bilo meseca decembra v Novi Gorici. Nekateri od teh bodo šli pozneje na študij v Ljubljano in postali profesionalni pevci bodisi v operi bodisi v radiu.' Sola pa nudi pouk tudi takim, ki se ne nameravajo posvetiti pevskemu poklicu. Taki si po nekajletnem šolanju pridobijo že toliko znanja, da lahko z uspehom nastopajo na domačih odrih. Za dvig kvalitete pri pouku na nižjih glasbenih šolah na podeželju skrbi zadnje čase Društvo glasbenih pedagogov Slovenije, ki dokaj pogosto prireja večdnevne seminarje tako za violiniste kot za pianiste. Na teh seminarjih predavajo najboljši pedagogi z Akademije za glasbo v Ljubljani. Le škoda, da se teh ne udeležijo vsi in navadno manjkajo prav tisti, ki bi bili pouka najbolj potrebni. Z. Fon MAKSIM GORKI: SPOMINI NA SODOBNIKE. IZDALA CANKARJEVA ZALOŽBA V LJUBLJANI 1955 Štirinajst srečanj Maksima Gor-kega z velikani svojega časa nam je prikazal pisatelj v neposrednih in človeških likih. Srečanj ni opisal samo faktografsko kot veren odsev tujih misli in doživljajev, temveč se je z občutljivostjo umetnika poglobil v bistvo in značaj sodobnikov, ki jih je opisoval. Opisuje "srečanja z velikim ruskim pisateljem Levom Tolstojem, srečanje z Vladimirom Leninom, s pisatelji: A. P. Čehovim, Leonidom Andrejevim, s pesnikom Sergejem Jeseninom in A, A. Blokom, z dobrodušnim in prikupnim pisateljem Vladimirom Korolenkom in drugimi (Sofia Andrejevna Tolsta, M M, Kocjubinski, N. E Karonin-Petropavlonski, Nikolaj Garin, Nikolaj Annenski in Leonid Krasin). Vsa srečanja, ki jih je imel Gorki z osebnostmi svojega časa, so neposredna in občudujoča, vendar tudi kritična in stvarna. V teh spominih ni ohranjen samo prepričljiv lik Gorkijevih sodobnikov, ampak se je predstavil tudi pisa- Naši kulturni spomeniki: del starega piranskega mestnega obzidja Ta teden je obhajal naš slikar Gojmir Anton Kos, profesor Akademije upodabljajočih tipnetnosti in član slovenske Akademije znanosti in umetnosti, šestdesetlietnico svojega življenja. Gojmir A. Kos se je rodil 24. januarja 13!)G v Gorici kot sin znanega slovenskega zgodovinarja Franca Kosa. Študiral je na Dunaju, bil profesor n« raznih srednjih šolah v Ljubljani, od leta 1045 pa je redni profesor Akademije upodabljajočih umetnosti. Prvič je razstavljal v Jakopičevem paviljonu leta 1919, Ivi je član kluba »Sava« in »Kluba mladih« ter priredil prvo kolektivno razstavo leta 1925. Pozneje je z uspehom razstnvlial t> iiseh velikih kulturnih središčih Evrope. Kosovo delo je nepi\estan študij, njegovo ustvarjanje realistično z močno poudarjeno osebno noto. Išče notranji obraz predmeta, ki ga slika. Zanj je važna predvsem figura-lika, pa tudi tihožitja so mu zelo pri srcu. V tem se zlasti razlikuje od impresionistov, ki so pokrajinar-ji. Kos sie je £ posebno prizadetostjo lotil tudi velike s*enske kompozicije. Tako jc naslikal leta 1940 v vladni palači v Ljubljani, dve veH-ki kompoziciji iz domače zgodovine (Usloiičenje na Gosposvetskem polju in Bilka pri Krškem ), leta 1947 veliko alegorično kompozicijo Odpor iv IKta 1951 Sestanek na Cebino-vem. Gojmira A. Kosn poznajo pri nas številni ljubitelji slikarske umetnosti, stanovski tovariši ga poznajo kot dobrega in nesebičnega prijatelja, učenci pa kot požrtvovalnega učitelja. Ob Kosovi jubilejni proslavi pripravlja Moderna galerija razstavo predvsem novejših Kosovih del. Razstava bo predvidoma maja meseca. DPD Svoboda iz Ljubljane je uprizorilo v Kopru opereto V soboto in nedeljo je gostovalo v Kopru DPD Svoboda Simončič iz Ljubljane (Dolenjska cesta) s Ste-pančič-Gregorčevo opereto »Oj, to lectovo srce«. Ljubljanski »Svobodaši« so prišli gostovat v Koper na povabilo Društva mladih proizvajalcev. Koprsko občinstvo je izrazilo vse priznanje igralcem in pevcem-amaterjem, ki žrtvujejo svoj prosti čas za naporne vaje, ki terjajo mnogo požrtvovalnosti, za kulturno izobraževanje in zabavo drugih. Ni se pa strinjalo z izbiro dela, ki ne presega ravni predvojne plaže. Od igralcev se je najbolje odrezal sicer maloštevilni, toda dokaj vigrani orkester, najšibkejša točka pa je bila režija. Želeli bi, da bi se nam predstavilo še kako ljubljansko delavsko prosvetno društvo, toda s sodobnejšim in kvalitetnejšim delom. telj sam kot ustvarjalec in kot človek. Knjigo je lepo prevedel Josip Vidmar, dekorativno pa jo je opremil ing. arh. Niko Bcžck. S tem prevodom smo dobili eno najpomembnejših knjig evropske rae-moarske literature. JAN DE HARTOG: MORJA ŠIROKA CESTA IZDALA CANKARJEVA ZALOŽBA V LJUBLJANI LETA 1955 V razmeroma kratkem razdobju je to tretji roman o" morju in mornarjih (»Kruto morje«, »Upor na ladji Caine«). »Morja široka cesta« ima pravzaprav le malo opraviti z vojno, nosi pa pečat resničnih morskih dogodkov, čudovito popisan svet podmorske flore in favne ter obsodbo sveta, v katerem so vojne še nujne. Knjiga, ki je sedaj izšla, vsebuje prva dva dela (Stella, Mary) trilogije »Konvojska kan-tata«, ki jo je prevajalec Eogo Stopar poimenoval po Prešernovem verzu »Morja široka cesta«. Tretji del trilogije, Thalassa, bo pa roman iz povojnih dni. Nizozemec Jan de I-Iartog je doma iz Amsterdama (rojen leta 1914). Ze v otroških letih je odšel na morje, pozneje pa si je na večernih tečajih in v pomorski šoli izpopolnil zamujeno izobrazbo. Sprva je pisal pod psevdonimom, velik odrski uspeh doma in v tujini pa mu je prinesla drama »Ladja brez pristanišča«. Iz svojih popotovanj v Indonezijo je napisal vrsto romanov (Slava Nizozemske, Božji trabanti). Njegovo zadnje delo je »Barčica« roman o nizozemskih otrocih, ki jih je neurje leta 1953 pahnilo v veliko nesrečo. Med vojno je pisatelj Jan Iiartog pobegnil v Anglijo, kjer se je spri-jateljil z znanim angleškim pisateljem in dramatikom J. B. Prist-leyem, ki je zelo vplival na njegov slog in način ustvarjanja. De I-Iartog se je tudi oženil s Pristleyevo hčerko; živi zdaj na britanskem otoku Wight in celo piše v angleščini. OBZORNIK, št. 1 Iz vsebine: Prozo zastopata Franc Eovk s črtico ZGODBA O LJUBEZNI in Gio-vanni Verga s črtico PINA. Poezija: Trilussa-Gradnik in Lili Novy. Med poljudno-znanslvcnimi in drugimi prispevki so: Franc Planina — Razburkani Maroko. J, Sašcl — Najstarejši prebivalci Slovenije. Fran Roš — Zmagovita pravda Aškerčevega rodu. -pk- — Novo leto v življenju narodov, dr. Stane Mikuž — Slikar Fr, Pavlovec, Miran Ogrin — V Palestini teče kri, Stane Novak — Kako skrbe ribe za zarod. Polenc — Po soncu usmerjajo svoja pota. V reviji so še različni prispevki, nasveti, zanimivosti, anekdote in film. Krasijo jo reprodukcije slikarja Franceta Pavlovca in karikature B. Kosa. Večkrat me je zamikalo, da bi kaj povedal o koprskem arhivu. Vendar ko sem se lotil dela. sem imel pomisleke: pomanjkanje zgodovinskih virov in predsodek, da ne bi povedal nič novega. Končno me je vse večje javno zanimanje, pa tudi neko osebno zadoščenje pri arhivskem delu privedlo do toga, da bom poskusil navesti vsaj nekaj zgodovinskih podatkov o dolgem in dokaj žalostnem življenju koprskega arhiva. Začasno je koprski arhiv v levem krilu Okrajnega muzeja, v Taccovi jialači. Zadnjih petdeset, let jc bil združen z Mestno knjižnico. Skupaj sta se v tej kratki dobi borila, da bi nekje živela v miru. Mestna knjižnica je skromno delovala že leta 18S2. Imela je svoj sedež v sedanji občinski stavbi. Knjige, ki so ji dotekale tudi iz darov koprskih meščanov, jc posojala pridnim čitateljcm. Leta 1900 so ji občinske oblasti preuredile prostore v drugem nadstropju mestne palače, kjer jc dobil svoj kotiček tudi arhiv, ki takrat šc ni bil urejen. Prišla je druga svetovna vojna. Leta 1911 jo italijanska komisija za varstvo kulturnih spomenikov odpeljala v notranjost dežele stari koprski arliiv s skoraj vsemi listinami od leta lH".ii in še nekatere pomembnejše knjige. Knjižnica in arliiv, slednji strašno okrnjen, sta ostala do leta 1951 v starih prostorih Muzeja. Imela pa sta srečo in 5c isto leto dobila lepe prostore v bivšem samostanu na Brolovem trgu. Končno sta se oktobra 1!>33 poslovila in definitivno ločila, ker se jc arhiv zopet vrnil v svoje prostore, v Muzej. Toda vrnimo sc nazaj. Prof. Franc Majer pove v uvodu k inventarju starega koprskega arhiva nekaj zanimivih v.godovin-sltih podatkov o koprskih arliivalijah. »Glede na važnovt, ki jo jc vedno imel ICopor v zgodovini, bi moral biti star7 koprski arhiv zelo bogat. V dobi oglejskih partiarliov je. b!l r gl,"."- no mesto Istre, Med prvo avstrijsko in francosko dot-o, to'se pravi od leta 1210 pa do leta 1510, jc bil kulturno središč: be <--".:;p in avstrijske Istre. Vendar ni ravno bogat glede rokopisnih spomenikov iz srednjega veka. Arhiv vojvodsl.ili gl-ivarjov .'.". dobe oglejskih patriarhov, ki jo moral takrat oftsta.iati, jc b:l, po i&povedi zgodovinarja Petronija, prenesen v Benetke, kjer smo ga zaman iskali.« (Istrin, VII, štev. 39). Po zgledu Benetk je tudi Dunaj pebef.Rl pt !'.i.,;,r.!:'!: i:; istrskih listinah. Poročilo iz leta 18GG pravi: »Koper je prevzel oblast deželnega vojaškega glavarstva šele lota 1505.« Ravno tako težko pogrešamo vse tiste upravne listine iz prve beneške dobe, ki se nanašajo na zgodovino Kopra in ki so zgorele i. julija 1380, ko so Gcnovežani zažgali Viccdomonarijo in druge mestne predele. In vse to jc razlog, da se sedanje najsta-rejše koprske listine začenjajo z leto 1380. Toda tudi poslej sc niso obetali koprskemu arhivu boljši časi. Razne vladne spremembe ob koncu osemnajstega in v začetku devetnajstega stoletja so v veliki meri pripomogle, da se jc izgubilo še mnogo dragocenih aktov. Iz že omenjenega poročila cesarjevemu in kraljevemu namestniku v Trstu o starem koprskem arhivu vemo »da je bil Arhiv beneškega župana in kapitana, ki je imel. svoj sedež v Kopru, v času prve avstrijske vladavine po letu 1707 in v času francoske dobe v sodni palači«. Prcfckt Calafati ga je vsled obnavljanja in urejevanja sodišča da! prenesti v podstrešje nad dvorano občinskega sveta. Pozneje jc okrajni komisar in sodnik do Favento rešil in uredil, česar niso uničile tatinske roke, čas in vlaga. Nesreča jo hotela, da so tu arhiv prenesli iz občinske palače v neke sobice v drugem nadstropju takratne državne gimnazije. Tu so izginile šo dragocene listino. Večji del listin tega arhiva jc govoril o civilni in kazenski sodni upravi, vendar jc vseboval tudi listine civilno oblasti, s tem pa še ni končana trnjeva pot koprskega arhiva. Niti listo, kar jo ohranil in uredil sodnik do Favento, so ni v celoti vrnilo na občino. Ker le-tn ni imela skozi več let stalnega sedeža, je tudi arhiv potoval iz kraja v kraj. Zaradi pomanjkanja prostorov so ga premetavali iz kleli v kict, iz podstrešja v podstrešja, v veliko škodo rokopisov. Po dolgi borbi z vladnimi avstrijskimi oblastmi jc občina končno zasedla dol prostorov svoje palače, v katero so v največjem neredu nakopičili tudi koprski arhiv. Problem arhiva je postajal za koprske oblasti skrajno pereč: ali ga prepustiti na kupih in v prahu gotovemu propadu ali mu dati primerno prostore in ga urediti. Ta velik problem sta rešila župan Cobol in prof. Franc Majer. Prvi je določil v drugem nadstropju občinske palače prostore in jih preuredil v knjižnico in arhiv, drugi je začel z urejevanjem arhiva in je že leta 1909 izdal v tisku prvi inventar koprskih arhivalij. Franc Majer pa se ni zadovoljil samo s tem. Povsod je iskal in brskal. Tako je našel dragocene akte v raznih uradih in ustanovah ali pa pri privatnikih, ki so jih rado volje poklonili ali prodali občini. Z namenom, da bi čimprej dal arhiv na razpolago čitateljcm, jo prof. Majer ločil listine v skupine glede na vsebino in jih nato kronološko uredil v 1520 inventarnih številkah, ki obsegajo dobo od leta 13S0 pa do leta 1800. Kot sem že povedal, je ta inventar izšel v tisku leta 1909. Kmalu nato so prišle na dan še nove in nove listine. Tako je lota 192G napisal šc Dostavek, ki šteje 112 inventarnih številk in se nanaša na dobo od lota 1400 pa do leta 1S00. Od leta 1S00 dr, 181« je uredil in združil snov v 5!9 inventarnih številkah in samo smrt mu jc preprečila, da ni svojega dela dokončal s popolno ureditvijo občinskih aktov do začetka italijanske uprave po prvi svetovni vojni, Z Majorjem so je končala zlata doba koprskih arhivalij. Prišla je druga svetovna vojna, ki jih je hudo prizadela. Leta 1911 je koprski arhiv zapustil svoje staro mesto na tovornem avtomobilu. Nenehen razvoj prijateljskih odnosov med našo državo in Italijo nam daje upanje, da bo tudi to vprašanje koprskega arhiva zadovoljivo rešeno. To jo stvar časa in dobre voljo ljudi. Želel bi samo pripomniti, da jo veliko zanimanje in povpraševanje po listinah starega koprskega arhiva prava zadrega za arhivarja, ki ne more ničesar nuditi ljubiteljem arhivalij In zgodovinskim strokovnjakom, ki prihajajo v arhiv Iz raznih krajev, tudi iz Trsta. Od leta 1914 se ni veC govorilo o koprskem arhivu. Skromni ostanki so životarili skupaj z Mestno knjižnico do 1. oktobra 1953. Od tedaj dalje so trudi koprski arhiv, dir bi zadihal na novo. MoJo mnenje je, da bodo osamljeni udi šolo takrat zaživeli, ko sc bodo zopet združili s telesom, ki je bilo polno življenja. Morda jc vaš doni samo mujhnu sobica, vendar sc v njej počutile tako prijetno, da vam je kar toplo ob misli nanjo, ko sc vračate i/, službe. Mogoče imate dovolj prostorno sobo, pa vam je v njej tako pusto in tesno, da se samo v sili zatekate vanjo, sicer pa stremite za leni, da čimprej oditote iz nje. Če imate družino, imate morda lasten dom, ali pa imate večje ali manjše stanovanje. Dostikrat vam je neprijetno v njem in sc pritožujete: če bi imelo to stanovanje drugačno lego, da bi bilo svetlejše; če bi imelo večjo kuhinjo, bi imela lahko vse v redu; če bi imela shrambo, ki jo tako pogrešam, pa če bi imela lepo pohištvo itd. Kar naprej stavki, ki se vsi začenjajo s »če«. V mnogih primerih so res objektivni vzroki, da si ne moremo uredili stanovanja po lastni zamisli. Toda zakaj bi vedno mislile na to, česar nimamo? Vživimo sc v svoje stanovanje in ga skušajmo urediti, tako da nam bo v njem prijetno in domače. Predvsem je važno, da vzdržujemo stanovanje v redu. Cisto preplcskane stene narede sobo svetlejšo. Mogoče je stanovanje že v takem stanju, da vam je žal velikih stroškov za pleskanje, Ti tudi niso vedno potrebni. Včasih lahko to delo opravi tudi kak družinski član. Saj niso potrebni vzorci po stenah, važno je le, da so stene čiste. Tudi tla, ki so navadno lesena, zelo vplivajo na videz stanovanja, Nekatere žene so naravnost ponosne na tla, ki jih znajo vzdrževati posebno čista in lepa. Navaden pod, ki ga po potrebi ribamo, je še najbolj hvaležen. Važno je le, da ga sproti čistimo in vedno po ribanju do čistega izplakncmo. Parketna tla so pač bolj občutljiva in zahtevajo več nege. Tudi najmanjše kapljice vode puščajo na parketu sledove. Pravtako so gumijasti podplati na čevljih strah gospodinje, ki čisti parket. Parketna tla čistimo oziroma namažemo s parketno pasto. Dobro je, če ji dodamo nekoliko terpentina ali bencina, ker s tem laže odstranimo madeže. Pred mazanjem parketa moramo odstranili prah. Edino z mokro krpo, ki pa jo moramo dobro oviti, lahko z lahnim brisanjem odstranimo ves prah s tal. Namazan parket je dobro pustili nekaj ur, nakar ga loščimo s krtačo, in nazadnje Se s suho cunjo. Zelo važno je tudi, da tla zavarujemo z različnimi preprogami. Za prostor, kjer se največ zadržujemo so primerne preproge, ki jih lahko peremo, ali pa preproge iz linoleja in po-lirinila. Oprema stanovanja nam dela včasih velike skrbi. Pri nakupovanju pohištva je velike važnosti cena, ki naj bo primerna našim denarnim možnostim. Razni dolgovi, ki se predolgo vlečejo, so mnogokrat vzrok prepirov v družini. Drugo, kar jc tudi važno pri izbiri opreme, jc, tla si nabavimo praktično pohištvo, torej lako, ki nam bo služilo. Pohištva so pač različna, v glavnem pa iz mehkega in trdega le.sa, Iz mehkega lesa jc lahko pohištvo gladko pleskano in lakirano v beli ali kaki drugi svetli barvi, jc pa lahko pleskano in imitirano (flodrano), ali pa je iz vezanega lesa (šperano) pri čemer so stranski deli iz navadnega lesa. Vrata pri omarah in vidnejši deli pa iz vezanega. Dražje in lepo je pohištvo iz trdega lesa, imenovano furnirano. Furnir je lahko orehov, če.Šnjcv itd. Najbolj praktično jc pleskano pohištvo v beli ali kaki drugi svetli barvi. Tako pohištvo je najmanj občutljivo in sc da lepo čislili z vlažno, namiljeno krpo. Za kuhinjo in dnevno sobo je tako pohištvo najbolj priporočljivo, -Tudi belo ali v bcige barvi pleskano spalnice so lahko prav mične in razen tega sorazmerno niso drage. Vsa druga pohištva so zelo občutliva za vlago in toploto. Furnirano pohištvo je primerno samo za sobo, ki ima noribana tla. Vlažne posode n. pr. vaze ali posode s toplo jedjo ne smemo nikdar postaviti na mizo iz furnirja ali vezanega lesa. Taka pohištva se čistijo s posebno tekočino »pušpol«, s katero navlažimo volneno krpo in drgnemo z njo po pohištvu. Pleskano pohištvo, ki ima po več letih različne sledove časa, ki so včasih pravi družinski soomeniki. se da odlično nrenoviti s tem, da ga damo na novo preplcskali. Še tako lepo pohištvo ne pride do veljave, če ga ne postavimo na pravo mesto. Red jc potreben povsod, V večjem stanovanju je laže vzdrževati red kot v premajhnem. Toda tudi majhno stanovanje jc lahko urejeno, če smo dosledni pri vzdrževanju reda. Vsaki stvari v našem stanovanju moramo pač določiti svoje mesto. Včasih nanolnjujcjo omare i n predale stvari, ki jih sploh ne uporabljamo. Potem pa iščemo potrebno stvar in je ne moremo najti v taki zmešnjavi. Res je, da se včasih kar ne moremo odločiti, da bi se za vedno poslovili od kake male stvari. pa čeprav nam več ne služi. Priljubila sc nam je, nekako naša" je in je ne moremo zavreči. Drugič spet pravimo: »Ccz sedem let pride vso prav«. Nekaj resnicc jc v tem Teku, amnak zato ni treba braniti vseh stvari. Neuporabnim predmetom, to so lahko obleke ali kaj drugega, tudi določimo prostor in takoj bo več prostora v omarah. Morda imamo primeren proslor v kleli, ne smemo pa zato nanraviti iz nje pravo ropotarnico. Morda zložimo tako šaro v zaboj ali škatlo, kamor včasih pozneje prav rade pogledamo. Vsaka najmanjša stvar ima pač svojo povest. Pri veččlanski družini je najbolje, da vsakemu članu določimo prostor za perilo, za obleko in prav tako za šolske potrebščine. S tem jih bomo navadile na red in ohranile svojo ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Poškodovani živci - posledica alkohola Pravzaprav je to eden izmed načinov zastrupijevanja, in sicer kroničnega. Zelo redke so tudi poškodbe, ki jih povzroča kak drug alkohol, temveč je navadno vzrok živčnih poškodb običajni etilni alkohol, ki je v vseh pijačah. Alkohol pijemo razredčen, in sicer ga je v pivu 5%, v vinu do 20%, v tako imenovanih žganih pijačah pa do 50% in več. Sem štejemo predvsem dvakrat prepečeno žganje, likerje, rum in podobno. Res je, da povzročajo majhne količine alkohola dobro razpoloženje in veselje, toda velike količine povzročajo pravo zastrupljenje z vsemi običajnimi posledicami, v hudih primerih lahko nastopi tudi smrt. Zato je popolnoma razumljivo, da stalno uživanje alkoholnih pijač izzove v našem organizmu kronično za-strupljevanje in da lahko dobijo organi našega telesa, kot so želodec, jetra, srce, krvne celice, ledvice in predvsem živci, trajne okvare. Kronično zastrupljevanje z alkoholom privede do vnetja živcev. Ta poškodba je v začetku na perifernih živcih in se začne nenadoma, po kaki na videz nenevarni bolezni, kot je prehlad, influenca in podobno, Naenkrat pa nastopijo močne bolečine, velika občutljivost v posameznih delih telesa. To lahko traja nekaj dni, potem pa pride delna paraliza, posebno spodnjih udov — stopala in kolen, tako da bolnik zelo težko hodi in komaj vleče noge za seboj. Razen tega čuti tudi bolečine v mišicah. Bolj redke pa so bolečine v nogah. Tudi spremembe na drugih organih govore o tem, da so živci poškodovani. Vsak dan srečujemo take bolnike, toda vsi najbolj energično zanikajo, da bi bilo njihovo obolenje v kakršnikoli zvezi z alkoholom in trdijo, da so bolečine revmatičnega izvora. Razen poškodbe teh perifernih živcev pa lahko pride tudi do bolezenskega stanja možganskih živcev in takrat lahko ugotovimo paralizo mišic na glavi (očesne mišice, mišice za žvečenje, jezik in druge). Pogosto pride tudi do poškodbe vidnega živca. Alkohol zastruplja torej živce, poškoduje živčni sistem, možgane in povzroča v človeku celo vrsto najrazličnejših duševnih motenj, kot so razne depresije, halucinacije, čudne ideje, nevrastenija in histerični napadi. Posebno pogosti so napadi ljubosumnosti, psihična neuravnovešenost in napadi, podobni božjasti. Največja tragika pri vsem tem pa je, da tako živčno poškodovani ljudje hitro spreminjajo svoj značaj, in sicer vedno na slabše. Razen tega so vpadljivi tudi s svojo zunanjostjo. Imajo poseben izraz v obrazu, posebno bledico in za-buhlost, kakor tudi močno drhtenje, ki se najbolj opazi na prstih roke. Ce je poškodba živčnega sistema že zelo močna, lahko pride tudi do izgube zavesti ali do delirija. Vsako zdravljenje teh poškodb je zelo dolgotrajno in redko uspešno. Če človek hitro preneha z uživanjem alkohola, se stanje navadno še poslabša. Osnova je zdravljenje alkoholizma in zdravljenje vnetja živcev. Edino zanesljiva in najbolj uspešna pa jc vzdržnost in nepretirano uživanje posebno močnih alkoholnih pijač. ži\ce pred večnim spraševanjem, Kje jo to in kje (c ono. V sožitju jo icu nujno potreben in se mu momino pinagoditi vsi člani, '/.ona ustvarja oom, um uaje zuna-nji vino/, in nouanjo iiarmonijo, ni pa edina za vzdrževanje reda. Coseuno /ene, ki so v služili, so mnogokrat ,flo prizadele zaradi nerodnosti družinskih članov. Ce bodo pri čiščenju siauovunju sodelovali vsi, ki ga uporabljajo, bo ostati» stanovanju tudi dalj časa čislu, Otroke na ta način navadimo na delo, na eenitev dela in ve bomo pravilno '/ njimi ravnale, bodo celo ponosni na svoj doprinos. Seveda pa moramo tudi pii lom poznati meje in poskrbeti vodno za dobro \oljo. Poseljen čar dajejo stanovanju male reči; sliko, zavese, preproge, razni prtiči, keramični izdelki in rože. Seveda ni važno, da imamo vse to v stanovanju, oziroma čimveč tega. Pri lom pride do izraza naš okus, ki ga lahko vsaka vedno izpopolnjuje. S starim običajem, ko jo bil na sle-ni v fotografijah ves rodovnik, smo menda opravili. Ločiti moramo tudi znali kaj spada v katero stanovanje. Marsikaj, kar je očarljivo v kmečkem stanovanji), bi izgledalo popolnoma tuje v našem, tlazne razglednice in fotografije, zataknjene po omarah, niso v noben okras. Tudi za prejelo pošto moramo določiti prostor. Primeren okras na steni je lepa umetniška slika. Če je ne moremo kupiti, si bomo izbrale pač kako preprosto, cenejšo, pač pa lako, ki nam bo vsaj po svoji vsebini vedno vzbudila prijetne misli. Ena ali dve sliki v sobi kar zadostujeta. V kuhinji so lahko slene prazne, če pa jih želimo izpolniti, moramo zbrali primemo sliko n. pr. s sadjem ali kaj stičnega. Tudi okvir je pri sliki zelo važen in seveda tudi kam obesimo sliko» Zavese na oknih naj bodo svetle, da propuščajo zrak in svetlobo. Razni prti in prtiči so lahko pravi okras stanovanja. Tudi jedilno mizo imejmo pregr-njeno, Saj ni potreben dragocen prt _ za vsak dan. Celo iz navadnega tiska je lahko prav čeden, če je čist in lepo zlikan. Na slole ob mizi lahko namestimo blazinice, preko njih pa naredimo prevleke po možnosti iz enakega blaga kot je pri. In rože? Saj si skoraj ne moremo misliti prijetnega stanovanja brez njih. Lončnice, ki so stalne, če jih pravilno in vestno negujemo, ali pa cvetlice v vazi so prijeten okras stanovanja, ki ni vedno povezan s stroški. Tudi v skromnem stanovanju ali v stanovanju s starini pohištvom zna marsikatera žena ustvariti prijeten dom. Treba pa jc nekoliko dobre volje in okusa. Krvavice ali mulce, kakor jih nekateri imenujemo, izdelujemo na več načinov. Eden med njimi je tale: Za pol kg riža vzemite pol kg glavine, četrt kg pljuč, 15 dkg masti, za noževo konico popra, žličko majerona, nekaj zrn ko-riandra, žlico soli, četrt litra juhe in kolikor je potrebno krvi ter čreva. Riž preberite, obrišite in skuhajte v nakoliko večji količini vode (približno 1,51). Ko bo na pol kuhan, ga odcedite, polijte z mrzlo vodo in razgrnite po deski, da se shladi. Glavino kuhajte z jušno zelenjavo vred. Ko je kuhano oberite od kosti in zmeljite. Posebej kuhajte pljuča in jih prav tako zmeljite ter vse skupaj denite v primerno veliko posodo, dodajte dišave in sol, prilijte vročo juho, vse skupaj dobro premešajte, nato prilivajte in primešajte še krvi. S to zmesjo napolnite pripravljena ■V Sezona prireditev in malih večernih óblele: mogoče vam bo všeč ta model loma sešel® meso Ce kupimo več parov klobas, opazimo, da se začno čez nekaj dni kvariti. Temu je lahko vzrok dejstvo. da je shramba premalo zračna, možno pa je tudi, da so klobase premalo posušene. Zato bo najbolj primerno, da klobase, če jih hočemo hraniti dalj časa, posušimo še enkrat v štedilnikovem dimu. Prostor za sušenje si pripravimo na gorišču. to je prostor, kjer kurimo. Dobro ca očistimo in umij«-mo rešetke, Na te rešetke položimo klobase (slanino ali meso. kar nač želimo posušiti), prostor pa, kamor pada pepel, napolnimo z žaeaniem. Vratca moraio biti -zaprta, tudi zabirae nad kotlom naj bo le malo odprt. Žaganje bo tako počasi tlelo in povzročalo dim, ki bo sušil klobase ali sveže nasoljeno meso. Za sveže meso moramo to sušenje ponoviti. Ker je za klobase bolje, da vise. vzamemo tanko močno palico, jo namestimo tik ■pod ploščo štedilnika in nanjo namestimo klobase. Tako prekajene klobase bomo zdaj lahko mirno spravili v shrambo. Ne bodo se nam kvarile. Ko so prišli zopet prijetni pomladanski dnevi, sta se odpravila mlada zakonca v park in sedla prav na tisto klop, kjer sta se lansko leto shajala še kot fant in dekle. Prav tukaj sta po končani službi nestrpno gledala na svoji uri, če se je eden ali drugi malo zakasnil. Po prijetnem kramljanju jU je navadno zanesla pot na daljši sprehod v okolico, zvečer pa s'-a najraje posedela v mirni kavarni, kinu ali gledališču. Pred zi'mo sta se odločila za skupno življenje. Uresničile so se njune sanje in ni bilo srečnejših ljudi v našem mestu. Toda g'ej! Sedaj ko je prišla v deželo pomlad in z njo vse listo, kar si mladi ljudje najbolj želijo — sedita na klopi, odmaknjena drug od drugega in se prepirata. »Mene ne veseli na tem ljubem svetu prav nič več!« pribije mlada žena. čreva. Narejene krvavice kuhajte v vreli vodi toliko časa, da ob vbodu z iglo priteče čista juha. Kuhane oplaknite z nekoliko mlačno vodo in postavite na hladno. Ko so se nekoliko ohladile, jih obrnite, da se bodo ohladile še na drugi strani. Sicer se črevo zmehča in pri pečenju rado poči. Na Primorskem pa je znan tudi drug način priprave krvavic ali mule: Najprej skuhamo pljuča, posebej pa meso s čebulo, petršiljem, ma-jeronom, cimetom, jabolki in pomarančo. Ko je vse to kuhano, od-cedimo vodo, ostalo pa dobro sesekljamo. V krvi zmešamo rozine in pinjole ter nekaj v mleku namočenega kruha. Vse to dobro premešamo, da je zmes srednje gosta. Če je zmes preredka, primešamo malo moke. Na 6 do 7 kg zmesi primešamo še 1 kg sladkorja. S tem nadevom napolnjena čreva kuhamo tako, da voda počasi vre, ker bi scer krvavice lahko počile. Po drugih krajih Slovenije, na Gorenjskem, Dolenjskem in na Štajerskem imajo pa še drugačen postopek pri izdelavi krvavic. Ponekod dajejo v krvavice kuhano ali prepečeno kri, namesto riža pa ješprenj. i? 'ilSif1 '*'• -•" •' ■ ■'■¥»;■ a'sm " ¡P1S.-- ■'■•■.'■-i.'- ÊU:^ .. -'V; T' Splomladanski plašč svetle barve REZINE IZ REZANCEV 30 dkg testenin, sol, "> dkg maščobe, 1 rumenjaka, ! dkg naribanega sira, 2 <11 mleka, sneg iz 2 beljakov; 2 dkg masti za pekač. Testenine skuhamo v slani vodi. Od-cejene obIij£ino z mrzlo vodo. Surovo maslo dobro umešamo z rumenjaki, dodamo nariban sir. mleko in testenine. Trd sneg narahlo primešamo in vse skupaj denemo v namazano kožico. Pečemo v srednji vročini -15 minut. Pečeno zrežemo na rezine in ser-viramo. Zmes laliko izbolj.š mo /. na drobno zre.:anim preknjenim mesom (5 cikg). Nato sta umolknila. Po stezi je prihajala lepo oblečena žena srednjih let in vodila za roko bledo in shujšano deklico. O-čividno ni bila zdrava, saj se je upirala na svojo mamo in je s težavo premikala suhi nožici. Toda njen nasmehnjeni obraz, poln sreče, je bil pravo nasprotje suhe postave male deklice. Obe — mati in hčerka — sta sedli na klop, mladima zakoncema nasproti. »Tukaj si bova malo odpočili. Lahko bi li škodovalo toliko hoje naenkrat«, reče zaskrbljeno mati deklici in jo privije nase. »Prav nič nisem utrujena!« veselo zaščebeta s slabotnim glasom mala. »Veš, mamica, skoraj verjeti ne morem, da sem lahko zopet v parku. To zelenje, ljudje, otroci...« pokaže deklica z roko okrog sebe. Tedaj pa ji obstane pogled na drobnem sivem vrabčku in vzklikne; »Oh, poglej, maimical Poglej tena ljubkegfi vrabčka, kako se koplje v pesku!« Mlada žena na nasprotni klopi je začudeno prisluhnila in pomislila: »Kako je to mogoče? Pravkar sem rekla, da me na svetu nič več ne vleseli, za to malo bitie pa že ta vrabec v cestnem prahu pomeni srečn! Kako se ljudje med seboj razlikujejo . . .!« V tem trenutku se je pripodil s ceste deček - šolsko torbico v roki. »Mama! Marjetka!« je vzklikal že od daleč. »Vso pot sem tekel, v strahu, da ne bom videl Marjetice, ki je dartes po dolge mčasu zopet v parku!« »Da, Tomaž«, se nasmehne mati, »sedaj boš vedno, kn bo lepo vre-míe, pripeljal Marjetko domov, saj veš, da imam doma čez nimio dela.« »Iv Marjetki ne bo treba več v posteljo?« vpraša nestrpno deček. Seveda ne. Ne moreš si predstavljati, kakn sem srečna,« odgovori mala deklica in oviie bratčpvo roko okrnn svojenn vratu »Zopet se bova si-tipaj igrala, kot tisti vrab-ček tam. Kar poglei ga, kako prre-čevno se valja v pesku!« Pe dolgo pofem, ko so vsi trije od'li proti domu, sta slišala mlada zakonca smeh treh srečnih ljudi. Mlada žena se je primaknila k jnožu, ki jo j? - nasmeškom pogledal i» dejal: »Drana, zdi se mi, da so nama najnuiniej'i pono ji za srečen zakon —- kot pot rol jen je in ra-zvmevnnia — jjopnlnoma tuji. Vsako najmanjše nesoglasje ie že povod za prepir. Toda sedaj, ko sem vide' to s>*?č»o dru-iniro in nasmejani bb'di obraz bolne deklice, ki jo lahko razveseli že tak umazan vrnbček . čutim, da je vendar na ¡re'ii še mnogo, mani/o stvari, katerih se lahko veselimo . . .« ». . . Da, -.e zdravje in mladost sta sta sama po sebi največja sreča. Le midva se prepirava in sva slepa za vse lepo. Mlada sva >'.*: zdrava, pa sediva pod mili'm spomladanskim soncem temnih obrazov. Zares sva neumna . . .« Prijela sta se za roke. ». . . Da, zares sva neumna . . .« Odšla s'a veselih 'eorakov mimo sivega t>rabčka, ki se nikakor ni morvl ločiti od toplega peska. Boro B. slroM za rezanje salame Ponudbe poslati s ceno na naslov gostišče »Pri Turšiču«, Vrhnika. N.a iredinih letnih skupščinah TVD Partizan v raznih krajih Pcitnoirske je največ govora o vključevanju snladine v .društva. Res je si.„er, da smo v idiv.eh leitih zabeležili močno ¡razširitev telesnovzgojnih vusit, vendar .nas rezultati še ne morejo za-dovoliti. Predvsem gre za vključevanje delavske .in ¡kmečke mladine ter ¡najmlajših — piojnčirjev in dsce. O teh vprašam jih so razpravljali pretekli teden 'tudi .na .rednih občnih abarih TVD Partizan v Sežani in Idriji. V Sežani .so med drugim ugotoviti, da je zlasti vajenska mladina premalo zastopana v društvu in da ibcido to vprašanje moralli letos še intenzivneje reševati kot doslej. Društvo šteje trenutno 133 aktivnih telovadcev, ki so lani dosegli s svojo prizadevnostjo lepe uspehe. Vse priznanje .gre tudi vadliteljskeimu kadru, ki je maloštevilen lin zelo preobremenjen, Letos bodo morali vsekakor misliti tudi .na nove va-diteljske ikadie. Kakor lani, bodo sežanski telovadci tudi letos sode-lovalii ,z akademijami na vseh proslavah državnih praznikov in pri pomembneijših dogodkih. Na občnem Zibo.ru so iarekii pViananje za požrtvovalno delo predsedniku društva Ambrožieu, inalčeliniiku Pertotu sin inačelnici Silviji MaltredA. Vai rbrije so dobili spominsko plaketo Zveze TVD Partizan Slovenije »Deset let osvoboditve«, Jaoko Pertot pa je razen Itega prejel ob Dnevu republike tuidli odlikovanje Medaljo defla III. stopnje. Sežanski Partizan pa se bo seveda še fboilj 'razmahnil, ko bo dobil nov telovadni dom lin. izpolnil ireikvizite. Upajmo, da .bo lletois to pereče vprašanja .ki. je seveda povezano s precejšnjima finančnimi težavami, u-spešno irešeno. Kaikor v Sežani tako so t;udi v Idriji isMtenili, da bodo letos raz-gitrili vrste dirušt.va predvsem z mladino ter pripravili več telovadnih /tekmovanj, Ljinli je imelo društvo 15 jav.nih .nastopov, kar je vselkakoiv dnvcUj pre/pričljiv dokaz ¡priaa.devno.sti članstva. Najbolj so se itakazalli Mladinci Ivam Skok, Ka-reil Lahnima lin Adripina Baziile, ki so prejeli od republiške zveze diplome. Plakete pa .so dobi1!'. Franc. Hladnilk, Stane Murovec in Franr Krčniik. V mnogoboju v vajah na orodjiU iso mladinci dosegli pni republiških tekmah dirugo mesto, na državnem prvenstvu p'a četrto mesto. Precej pereče vprišsinje v Idriji Podružnica OKRAJNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V SEŽANI obvešča zavarovance in podjetja, da so uradne ure za stranke vsak PONEDELJEK, SREDO IN PETEK od 8. do 12. ure. Zasliševanje prič za ugotavljanje delovne dobe v zvezi z delovnimi knjižicami pa je samo ob sredah v zgoraj navedenem času Ob izgubi našega očeta HROVATINA IVANA uajiskreueje zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in nam listno ali pismeno izrazili sožalje in vsem onim, ki so pokojnega spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo tovarišu dr. Ferfolji te:- bolničarki Nataliji za njuno skrb in požrtvovalnost za časa pokojnikove bolezni. Žalujoča družina HP.OVATIN Iz Plavi j. je pomanjkanje dahiuh telovadcev vodniilkciv. Društvo je poslalo na vodniški tečaj nad 20 telovadcev, vendar se od njih le malokdo «dejstvu je. Med najpožrtvov.ailhejšimi vaditelji je Tomi Th-oha, .ki stalno vadi več vrst. Kljuib vsem naporom pa si me moremo misliti večjega razvoja telovadbe v Idriji, dokler ne d.ob.i me-Bto -nove telovadnice. V sedanji namreč vadijo vsi oddelki in šole, tako da največkrat nii niti tol'iko časa. da ibi jo iprearaoillii. V takih pr.o-stonih iseveda laibko telovadba tudi škodjuje. P,raw bi bilo, da .to vprašanje urede že letos, saj se drugo leto obcitajo .Idriji velike .tekrvadme prireditve Ob proslavi 60-letniee ustanovitve telovadnega društva. ur m Na .letošnjem turnlirju za prvenstvo Kopra so doslej odigrali približno 60% vseh .partij. Trenutno vadi na tabel!! Jevnikar z 9 i.n pol točkami ilz enajstih partij. Na drugem mestu je Omladič z osmimi rtočkcimi iz cis-mih partij. Slede: Zer-j.ail 8 (11), Klaj.nišček 6 in pol (13), Erjavec 6 in pol (14) in Lo.renčilč 5 i,n pol (11). Stevlilllke v oklepajih pomerijo število odigranih partij.. Za mednarodno tekmo Madžarska -— Jugoslavija, ki bo 29. aprila letos v Budimpešti, je tudi po vsej .Sloveniji ogromno zanimanje. Tu-irist-biro v Ljubljani bo organiziral poseben vlak za obisk tekme, izlete v Budimpešto pa cingamizirajo tudi turistični uradi v Beogradu, Zagrebu in v drugih krajih države. Vprašanje pa je, kako bo z vstopnicami, kajti .znano je, da je v Budimpešti iza pomembnejša mednarodna srečanja vedno več povpraševanja, kakor pa je na razpolago vstopnic. Število vstopnic, ki jih bo dali a madžarska nogoimeima zveza na razpolago naši državi, še ni znano. Po obisiku Bu-rme je naša nogometna irepreizent-anza ediigirala še tri tekme v Indoneziji, nat.o pa je odpotovala na daljšo turnejo po Kitajski. Na vseh itireh srečanjih z indonezijsko reprezentanco so naši nogometaši zabeležili prepričljive zmage (7:2, 5:1, 7:3). Indonezijski tiak je poln hvale o jugoslovanskih nogometaših, alasti pa se navdušuje nad njihovo .tehniko in nad izredno fair 'igro. * iNdka Američanka je postavila v F.loridii svetovni i rekord v skokih v vodo. Skočila je namreč z višine 82 metiro.v, opremljena samo z aparatom za" dihanje. Društvo za telesno vzgojo »Partizan.« v Piranu je v torek 24. t. m. podalo obračun svojaga dela na rednem obanem :abaru, ki se ga je udeležilo lepo števillo predvsem mlajših članov. Poročilo upravnega odbora je pokazalo delo društva v preteklem letu, ne .da Ibi pr.iiikrivalo svoje hibe iin težave, iki jih je analo premago-va i kljub številnim zaprekam. V zsdinijem času je ibilo društvo domala brez (pravega upravnega odbora, tako da je vse delo slonelo na .ramenih dveh, treh članov, ki so se .tolilko bolj zagrizeno vrgli na delo, in triko se more društvo vendar.!!?' ipohvaliilti z v.rsto uspehov, doseženih v preteklem letu. 25.004 ure dela v telovadnici in ¿zven nje je dovcCj zgovoren dflikarz za to trdil1 ev. Med drugim j.e ' piransko TVD »Partizan.« priredilo sv.ojo že tradicionalno riprilsko akademijo, pri kateri je sodelovalo 120 telovadcev obev .spolov in vseh kategorij: svojo -ikpldemiijo je društvo ponoviilo v Škofijah (namen te ¡po-rovitve ie fbi.l ipropasanidmega. značaja); ob prvoimnj.skvh dnevih je ftmc!l'0 društvo svoj množični telo-vaidini .n?.-i'oo v Piranu, pr.i ksiteirem so ®ndet'ov3ili tudi člarli dmuštva SeičaveiM nm Rave.n (sodelovalo je vsega 436 čkfrrav obeh apelov); (Nadaljevanje s 1. strani) V razpravi se je oglasilo veliko število delegatov, ki so dajali razne predlogo za izboljšanje vsebine dela, posebno za vajeniško, kmečko mladino in za najmlajše člane medvedke in čebelice do 10 let starosti. Več govornikov se je zavzemalo za postavitev okrajnih forumov taborniške organizacije. V načrt dela za tekoče leto so med drugim vnesli tudi pridobivanje novega članstva, Delali bodo za dvig kvalitete v organizaciji. V vseh enotah se bodo pripravljali na tekmovanje za prvenstvo Zveze tabornikov Slovenije v taborniškem mnogoboju, ki bo spomladi v Mariboru in na II. zlet tabornikov Jugoslavije, Iti bo avgusta v Bosni, Za izboljšanje dela morajo v letošnjem letu opraviti II. izpit vsi vodniki vodov in funkcionarji enot. Ob koncu je bil sprejet začasni pravilnik za delovanje svetov tabornikov na področju okraja. S skupščine so delegati poslali pozdravno brzojavko maršalu Titu, Tako so taborniki Slovenije proslavili 5. obletnico svojega obstoja, Ština diiiuštvo je sodelovalo v Titovi štafeti in na pokrajinskem zletiu diu-šterv »Partizan« v Kopru (320 telovadcev); količino maramo omeniti še akademijo .ob Dn.evu JLA (50 nastopajočih). Prav je, da tudi tukaj omenimo člane društva, ki so največ pripomogli k uspehom, kakor jih omenja samo poročilo. Med njimi pred-mjačl načelnik MARS1C BRNE, ki lima, za vse delo v društvu mnogo zaslug, dalje mladi kader telovadcev, ki bodo kmalu mogli vzeti vajeti v svoje roke, kot so; ZAKINJA VILMA, RUZZIER GIANNA, KANTE MIRA, GLAVINA JORDAN/ER-NESTINI KAREL. TOMSIC A.LES, CERGOLJ VITO, KRELJ ALOJZ Oanovna zavira za uspešnejše de-, lo društva je predvsem šibka organizacijska strain. Društvo bo moralo stoirifti mnogo več, da fco pritegnilo v svoje vrste še več cle'-av-sike, vajenske .in ktmečke mladine, pni čemer mu bo vsekakor pripomogla stabilizacija prebivalstva. Na to je mislilo društvo že na zboru samem, ko je dizbiiralo nov upravni odbor. V avoj.em načrtu za delo v prihodnje ima. dmuštvo zgraditev plavalnega bazeina, modernega letnega te-lovadišča, zlitje »Partizana.« 'iiz Portoroža .s piranskim društvom, utrditev članske discipline, sikrb za množičnost in kvalitetnejše delo, tesnejšo .povezavo z okoliškimi diru-štvii in vnsto ipr.Lrediitev, med katerimi je kot prvo skvnbna priprava ,na pomladansko akademijo in organizacija med društvenih srečanj, kar .bo vseikafcor poživelo njegovo delovanje. Občnega zbora se je ni&d drugimi «deleži! .predsednik Okrajne Zveze društev za e!'iei3.no vzgojio KOLENO ČRTOMIR a načelnikom Zveze .društev za telesno vzgojo predstavnik ObLO Piran FUX MIRAN in predstavnik SZDL pimain-ske občine TAVČAR L JUDE VIT, imedtem ko smo .pogrešali osita1« krajevne politične forume, predvsem pa predstavnike mladinskih organizacij, ki bi j m morala biti skrb za telesno v.zg^jo mladega rodu še posebej pri erfeu, LoIVi Uprava rudnika črnega premoga TIMAV, Vrcmski Britof razpisuje mesto samostojnega RAČUNOVODJE Plača po tarifnem pravilniku. Družinsko stanovanje na razpolago, Pogoji: samostojnost v računovodskih poslih z najmanj triletno prakso. Ponudbe pošljite na upravo rudnika. se uporablja za vsa mizarska dela, za lepljenje linoleja, stekla, porcelana, kože, lepenke in za fur-niranje ter tamburiranje, je odporno proti vlagi in drži v nizki in visoki temperaturi. Vam ga dobavi v vsa ki kol i c i n i NEDELJA 29. I.: 8.00 Kmetijska ura; 14.00 Zabavna glasba; 14,15 Poročila; 14,25 Glasba po željah; 19.30 Znane melodije, ki jih radi poslušate; 19.45 Primorski vestnik; 23.15 Plesna glasba. PONEDELJEK 30. I.: 7,30 Od Jadrana do Triglava: 13.30 Poje pevski zbor iz Nabrežine p. v. K. BoštjančiCa: 13.45 Od melodije do melodije; 14.15 Poročila; 14.30 Glasbena medigra; 19.30 Operetne melodije; 19.45 Primorski vestnik; 23.10 Plesna glasba. TOREK 31. I.: 7.30 Od Jadrana do Triglava; 13.30 Operna glasba; 14.15 Poročila; 14.30 Glasbena medigra; 19,30 Lahka glasba; 19.45 Primorski vestnik; 23.15 Plesna glasba. SREDA 1. II.: 7.30 Od Jadrana do Triglava; 13.30 Od melodije do melodije, vmes ob 13.45 glasbena kronika; 14.15 Poročila; 14.30 Glasbena medigra; 19.30 Priljubljene melodije; 19.45 Primorski vestnik; 23.15 Plesna glasba. ČETRTEK 2. II,: 7.30 Od Jadrana do Triglava; 13.30 Poje pevski zbor iz Barkovelj p. v. Milana Pertota; 13.45 Od melodije do melodije; 14.15 Poročila: 14.30 Glasbena medigra; 19.30 V ritmu s kvintetom George Schearing; 19.45 Primorski vestnik; 23.15 Plesna glasba. PETEK 3. II.: 7.30 Od Jadrana do Triglava; 13.30 Lahka orkestralna glasba; 14.00 Petnajst minut z Doris Day; 14.15 Poročila; 14.30 Glasbena medigra; 19.30 Lahka glasba; 19.45 Primorski vestnik; 23,15 Plesna glasba. SOBOTA 4. II.: 7.30 Od Jadrana do Triglava; 13.30 Veselo sobotno popoldne, pisan glasbeni spored; 14.15 Poročila; 14.30 Glasbena medigra; 19.30 15 minut improvizacij za klavir, izvaja pianist Borut Lesjak; 19.45 Primorski vestnik; 22.45 Plesna glasba. DEKANI: 28. januarja italijansko-francoski lilm ŠTIRJE BREZ POSTELJE, 29. januarja ruski barvni film SADKO. ŠKOFIJE: 28. januarja finski film POROČNI VENEC, 29. januarja ruski barvni film ANA NA VRATU. ŠMARJE: 28. januarja ruski barvni film SADKO, 29. januarja italijansko-francoski film ŠTIRJE BREZ POSTELJE. POSTOJNA: 27., 28. in 29. januarja ameriški barvni film BLEDOLICNI-KOV SIN, 31. januarja in 1. februarja ameriški film KO 2;ENE LJUBIJO. VANGANEL: 28. januarja Držič - Rupel: »BOTER ANDRA2«, gostovanje GSP. PIRAN: 30. januarja N. Macchiavelli: »MANDRAGOLA«, gostovanje ljubljanske Drame. KOPER: 31. januarja N, Macchiavelli: »MANDRAGOLA«, gostovanje ljubljanske Drame. Abonma A in izven. KOPER: l. februarja N. 'Macchiavelli: »MANDRAGOLA«, gostovanje ljubljanske Drame. Abonma B in izven. KOPER: 27., 28., 29. januarja ameriški barvni film GOLA OSTROGA, 30. in 31. januarja francoski barvni film V VRTINCU HIMALAJE, IZOLA: 27. januarja brazilski film RAZBOJNIK, 28. in 29. januarja ameriški film OPIČJI POSEL. PIRAN: 27. januarja angleški film MAGNET, 28. in 29, januarja brazilski film RAZBOJNIK, 30. in 31. januarja ameriški barvni folm GOLA OSTROGA, PORTOROŽ: 28. januarja ruski barvni film ANA NA VRATU, 29. januarja finski film POROČNI VENEC. SEČOVLJE: 28. januarja amer. film PEPELKA. PRODAM PAVE, stare eno in dve leti. Interesenti naj se javijo pri Kovačiču Francu, Dol, Košana 20, pošta Košana. PREKLIC IZGUBLJENIH LISTIN Bertok Rihard, rojen 7. 11. 1905 v Pobegih, bivajoč v Semedeli št, 1-19 osebno izkaznico, izdano od Občinskega ljudskega odbora Koper. Mesiano Giuseppina, rojena 1. 1. 1901 v Dekanih št. 35, osebno izkaznico, reg. št. 4525, ser. št. 0185235, izdano od Občinskega ljudskega odbora Dekani. POPRAVEK Pri oglasu za podjetje KOTEKS Ljubljana, ki jc bil objavljen v našem listu dne 13. januarja 1956 na tretji strani, je bilo napačno objavljeno, da plačuje KOTEKS kože domačih prašičev po din 220 za Ug. Pravilno je, tla plačuje din 200 za kg. DA! TUDI LETOS KAKOR LANI IN KAKOR PRIHODNJE LETO POZIVA naše prašičerejce in klavnice, da ne zavržejo niti ene kože, marveč skrbno oderejo vse zaklane prašiče. KOTEKS jim bo plačal za I. kožo od prašiča slovenske pasme din 200 za kilogram ¿U/ prevzema vsa elelctroinstalacijska dela na stanovanjskih in industrijskih objektih, previja elektromotorje in sprejema v popravilo vse vrste električnih aparatov. Informacije ter predračune dobite po želji Priporočamo naše usluge -¡/f Delo izvršimo hitro in solidno! SODOBEN VODIČ Uprava znamenitega državnega muzeja v Amsterdamu je uvedla novost, ki se je izkazala za izredno praktično. Vsak obiskovalec lahko dobi obenem z vstopnico tudi lahek ultrakralkova-lovni sprejemnik. S pomočjo tega sprejemnika vodijo obiskovalca skozi številne prostore muzeja, pojasnjujoč mu vse zanimive podrobnosti razstavljenih predmetov. Ito je po eni uri oddaje konec, dobijo slušalke novi obiskovalci, v upravi pa zopet vklopijo isto ploščo. V Angleških zaporih imajo zdravnike, ki študirajo značilne črte in lastnosti zločincev. Pred kratkim so prišli do odkritja, ki mu je dodal angleški tisk pridevnik »senzacionalen«. V nekaj besedah povedano: človek, ki nekaj časa gladuje je, veliko bolj nagnjen k zločinu, kakor pa tisti, ki je sit. To pomeni; kadar se v krvi zmanjša odstotek sladkorja, je njegovo vedenje nenormalno in lahko doživi duševni zlom. Proučili so nekaj primerov manjših zločinov in ugotoviti, da so imeli zločinci v svoji krvi premalo sladokorja. Dr. John Mateson, pri-marij v Brixonskih zaporih, je povedal zanimiv primer nekega človeka, ki je ubil šestletno deklico. Morilec ni dva dni ničesar zavžtl in je na zatožni klopi trdil, da se ničesar ne spominja. Zdravniki so ga temeljito preiskali in dognali, da mu zaradi premajhnega odstotka sladkorja v krvi delujejo možgani nenormalno. Sodniki so upoštevali mnenje zdravnikov, res, obsodili so ga, a dodali, da je bila v trenutku zločina njegova dušev-nost omračena; tako se je možakar rešil vislic. Britanski zdravniki so dobili sedaj tudi dovoljenje, da pregledajo možgane obešencev. Namen teh ra-ziskavanj je v tem, da potrdi ali ovrže teorijo, ki pravi, da lahko zaradi posebnega možganskega impulza postane vsak normalen človek zločinec. V zadnjem času mnogi zdravniki zagovarjajo mišljenje, da nekateri zločinci izžarevajo močne možganske valove, ki povzroče duševno neuravnovešenost. Vse zločince pregledajo danes z eleklro-encelo-grafom, ki točno registrira žarče-nje možganskih valov. Veliko, če ne že večina psihiatrov, je prepričanih, da so nenormalni možganski valovi jasen dokaz, da za večino zločinov zločinec ni odgovoren. Torej, kdor ima takšne možganske valove, lahko mirne duše krade in pobija in sveta justica ga bc vljudno prosila_odpuščanja. Zanimivo bi bilo videti, kolikšen odstotek zločincev je imelo, ali pa morda ima sladkorno bolezen, Rak in faipofizci O nastanku raka smo slišali že številne teorije. Zdaj se jim je pridružila še nova, ki so jo izdelali Holandci in Angleži. Trdijo, da moramo iskati vzrok rakastega obolenja v funkcionalnih motnjah hipo-fize. Podgane so krmili s snovmi, ki povzročajo raka in vse so dobile raka na jetrih. Enakemu številu poskusnih živalic so izrezali hipotize, dajali isto hrano, toda niti ena ni zbolela. Na osnovi teh dognanj so že izdelali teorijo. Toda njeno resnično vrednost bo pokazala praksa. Najvažnejše lanskoletno odkritje v Egiptu Egipčanski arheologi so našli ne daleč od Kaira impozantno statuo Ra I-Iotepa, ministra egipčanskega faraona Ramzesa II., ki je podpisal mirovno pogodbo s Hetiti po 15-letni vojni v Asiriji. Statua je granitna in je visoka fiO cm. Po mnenju strokovnjakov je bilo to najvažnejše lanskoletno arheološko odkritje v Egiptu. •nekega moža, ga zaprli v zapor med Jjudi-mcirilce .iin obsodili na vešala. Dijoni-lko .sodišče jc doi'očilo enako simnt konju, tudi obtoženemu uboja. Ko bi .morali 1499. leta soditi medveda, ki je napadel veli ljudi, je zah-ileval zagovornik (živali so imele vednio svojega zagovornika), da sodi obtožcnca (medvedje isedr.šče. Proces se je zavlekel nad teden dni. Toda v tej »enakopravnosti.« so .šli še dlje, Neki človek, Obtožein umiir.a v .Insttmi Ihiši, je privlekel na ,sodi išče psa. mačko in petelina kot priče. ¡Ko je pred živalmi prisegel, da je ¡nedolžen (i.n živali ni,so ugovarjale), je ibil oproščen. Cepraiv so .bili ti procesi smešni, so vendar Izrazaii vso brutalnost in grofoosit svojega časa. Potovanje na Sovjetski znanstvenik prof, Kiril Stanjukovič, član Komisije za inter-planetarne komunikacije pri Akademiji znanosti SSSR, zatrjuje, da bo prvo potovanje na Luno in na Mars, še preden bo preteklo 30 let. Profesor Stanjukovič pravi, da bodo pred tem trgli v prostor v razdalji 2 do 3 tisoč kilometrov od Zemlje velik umetni satelit, ki bo baza za prve medplanetarne potnike. Na tem umetnem satelitu bo v prvi vrsti skladišče materiala in goriva. Na umetnem satelitu bodo obnovilo svoje zaloge tudi medplanetarne rakete. Po približnih računih bo veljal ta podvig okrog 50 milijard dolarjev. Praktičen pisalni stroj Neka .ameriška tovarna eteikilirič-nih pisalnih Birojev, je iznašla poseben tip elekrtiričmieiga pisalnega Biroja, ki ima pr.Ieig običajne ta-stEitiure .posebno skupino tipk. S tem, da pritisnemo na eno teh posebnih It.ipk, napišemo cello besedo ali; cello krajša stavek. Tipksirica lahko itudi sama vneise v to skupino besede, ikii jiih najbolj pogosto rabi. Sl.roj isie pri upnrabi v ničemer r.e raz."ikiuije or! ostalih, ko pa pnidemo do ibeise.d, ki so vnesene v posebno sikupino, pritisnemo na dole čemo liiipko. Strclkovnij-iki trd.iijo, da so besede ali fitavek lahko sestavljane največ iiz 18 čiflc in da ima stroj lahko toliko posebnih tipk, kolikor ima običajni, ilo je približno 42. Kemično izmerjen stroh Strah ameriških vojakov, ki so prisostvovali eksploziji zadnje atomske bombe v Nevadi, so znanstveniki izmerili s posebnim kemičnim postopkom. Znano je namreč, da se človeku, ki je podvržen strahu, potijo dlani, ne glede na zunanjo temperaturo zraka ali notranjo temperaturo telesa. To lastnost je Izkoristil znani ameriški zdravnik dr. II. McClearI in se odločil za ta enostavni »merilec strahu«. 1'red eksplozijo atomske bombe so dobili pet kilometrov oddaljeni vkopani vojaki kobaltklorido-ve kristale, ki so jih držali v rokah med in po eksploziji. Znano je, da so omenjeni kristali v suhem stanju plavi, pri vlažnem — v tein slučaju potenje — pa rdeči. Po končanem poskusu so ugotovili, da so vsi vojaki imeli v rokah rdeče kristale. LOTERIJA CESTNE ŽELEZNICE V Djakarti (Indonezija) ni več slepih potnikov, čeprav so vozovi cestne železnice vedno natrpani. Nasprotno, potniki se celo potegujejo za vozne listke, kajti na vsakem je številka in enkrat na mesec je žrebanje te čudne loterije. Meščani Woodford Greena (Anglija) imajo vsak dan priložnost občudovati najstarejšega aktivnega veterana te vrste, last strojnec.a inženirja .4. E. Slratlinga. Njegov konjiček je star 44 let in je izdelek francoske tovarne UNIC. Presenetljiva pa je njegova hitrost, saj doseže .? motorjem JO,:') KS kar tja km na. uro. Vrednost cestnega veterana je tem večja, ker ie sleherni njegov del še originalen. Ko se je njegov lastnik nedavno odpeljal z jim na potovanje po Evropi, mu je ponudil nek Američan zanj visoko vsoto, toda inženir Stratling ga je ponosno zavrnil .: besedami: »Moj konjiček ni na prodaj za nobeno ceno.« Od vratu do ušes je speljana nevidna zveza »Sono-Charm« aparata za gluhe, r katerim so nedavno založili ameriško tržišče. V obesku na ogrlici visi majhen, neviden mikrofon, od katerega je napeljana kot las tanka žica v ojačevalec, ki tiči prav tako nevidno v ušesu. Kdor osebe, ki uporablja ta aparat, dobro ne pozna, niti ne opazi, da ima opravka z glušcem. Pred kratkim .so v ZDA izdali zakon, ki prepoveduje razlikovanje med belimi in črnimi šolskimi otroki. Novi zakon ukinja posebne šole in razrede ¿a belce in črnce, kar je bilo doslej v navadi še v mnogih državah ZDA. Kongres ZDA j -z omenjenim zakonom zapoveda' odstraniti vse napise (v čakalnicah v javnih lokalih itd.), ki spominjajo na rasno diskriminacijo. Toda. vi"d-tem ko }e demokratično prebiva'-sivo pozdravilo te ukrene, so se •• južnih držav uprli kongresu i-nočejo iz v jat i novega zakona. Spor je zelo oster. Javnost, pa rri 'akuje, kakšne ukrene bo naredil kongres, da. prisili tudi {e lokalne oblasti, da spoštujejo njegove zakon?. Na naši sliki vidite predstavnika krajevne oblasti v Jacksonu (Mis-souri), ki je zapovedal črncu, di mora. popraviti in ponovno obesit: nc vrata čakalnice napis: »Samo z:i črnce«. Naris je bi' odstranjen po izidu novega zakona. dva & mt^fe PREBRISAN KMET Neki kmetijski strOKovnjak je opazoval kmeta, ki je noau po svo-11 njivi in ae.i.i yio