leto xxi - Številka 5 MAJ 1990 POŠTNINA PLAČANA 1 ■■lil n i s|? KIJI] G 07 D A R V soboto, 21. aprila, so v Črni na Koroškem dostojno proslavili 10-letnico kulturno umetniškega društva »Gozdar«. V dobri uri in pol se je na odru kulturnega doma odvil program narodnih pesmi v izvedbi moškega pevskega zbora, venček melodij harmonikašev ter narodnih plesov iz Črne in okolice, ki jih je plesala folklorna skupina. Ob zaključku programa je predsednik ZKO Ravne Stanko Arnšek podelil pevcem Gallusove plakete in Vorančeve značke, Lenčka Ošlak pa jim je izročila spominsko darilo v imenu KPD Svoboda Črna. Ime »Gozdar« ni naključno, povezano je z našo dejavnostjo. Lahko bi rekli, da dejavnost članov KUD na nek način dopolnjuje dejavnost tozda Gozdarstvo Črna, saj s svojim vztrajnim delom krepijo duha in pozitivne človekove lastnosti ter posredno vplivajo tudi na boljše medsebojne odnose v kolektivu. Pred desetimi leti so v okviru osnovne organizacije sindikata tozda Gozdarstvo Črna ustanovili moški pevski zbor in s tem tudi KUD Gozdar. Društvo je kmalu razširilo svojo dejavnost še s harmonikarji, folklorno skupino in dramsko-recitacijsko skupino. Vsekakor pa je treba povedati, da je imel največ zaslug za ustanovitev in delovanje društva v tem obdobju Tone Kajzer, ki mu člani društva pravijo tudi duhovni oče. Ob jubileju niso sešteli števila vseh nastopov, ki so jih imeli v desetih letih, bilo pa jih je veliko. Nastopali so ob raznih priložnostih, proslavah, jubilejih v koroški krajini, gostovali so po vsej republiki in državi, tudi v najbolj oddaljeni Makedoniji, pa v tujini v Avstriji in v Nemčiji. Njihove nastope je velikokrat dopolnjeval Mitja Šipek s Svetnečim Gašperjem. Ob jubileju je takole razmišljal: »Črnjani imajo kulturno dušo, zavidanja vredno tradicijo in izvirne ideje. Poleg tradicionalnega Turističnega tedna, ki vključuje še dramsko aktivnost, je za sicer majhen kraj, ki je poleg tega še odmaknjen in morda ravno zato ostal tako originalen, je pevska kultura za vzgled vsej občini. Takorekoč vsaka družina ima pevca, pa še plesalca in dramskega umetnika in kar je najbolj zanimivo, da kulturna tradicija ni opešala niti za trenutek, temveč prehaja iz roda v rod.« Vtise o desetletnem delu in nastopih so vodje skupin strnili v drobnem zvezku, ki so ga izdali ob jubileju. L Robnik HARMONIKARJI » vsa ta leta smo imeli skupaj 555 raj ali 1756 ur vaje. To pa še zdaleč ni zadoščalo za brezhibno igranje koncertnih programov. Še in še je treba vaditi doma. Nastopili smo 190 krat, samostojno ali pa skupaj z ostalimi skupinami KUD. Nastopali smo v Dobrni, Laškem, na Flo-sarskem balu na Ljubnem, na Kmečki oh-ceti v Dravogradu, v Čateških toplicah, največjo čast pa smo doživeli, ko smo lahko nastopili v Ulmu ob Donavi v Nemčiji. Našim rojakom smo uprizorili koncert, ki je traja! do zore.« Zvonko Ortan Pevci so prejeli Gallusove plakete MOŠKI PEVSKI ZBOR »Zbor združuje pevce-gozdne delavce, kmete in druge ljubitelje petja iz Črne, Mežice in njenih okoliških krajev Koprivne, Jazbine, Javorja in Ludranskega vrha. Bivališča nekaterih so oddaljena več kot 12 km. V letih svojega delovanja je zbor nastopil na 13 revijah, na srečanjih pevskih zborov Od Pliberka do Traberka, imel je štiri samostojne koncerte in 54 skupnih nastopov z ostalimi sekcijami Alojz Kremzer FOLKLORNA SKUPINA »Vsi, ki smo v teh letih plesali v folklorni skupini KUD GOZDAR se zavedamo, da smo ohranili sebi in našim rodovom del ljubiteljskega izročila. Skupaj smo preživljali čudovita leta, polna lepih trenutkov in spominov. Vsa ta leta smo se družili z mislijo, da ohranjamo nekaj lepega, nekaj svojega, nekaj, kar sta nam zapustila oče in mati, dedek in babica, naša zemlja, domovina, naš narod.« Hubert Stopar DRAMSKO RECIT ACIJSK A SKUPINA Dramsko recitacijska skupina je nastala vzporedno z ustanovitvijo moškega pevskega zbora. Nastala je kot potreba po napovedovanju in povezovanju programov. Po ustanovitvi ostalih skupin je njena vloga postala še očitnejša. Pri večjih nastopih smo dopolnjevali program tudi s krajšimi skeči. S toplo in prijetno besedo bomo v teh okvirih delovali tudi v prihodnje. Zoran Mlakar Zdovčeva dekleta r n »ZAPLESALI SMO V ČRNEČAH IN TOPOLŠICI« FOLKLORA KUD GOZDAR ČRNA NA KOROŠKEM V_____________________________________________________/ Kako prijetno je ob zaključku programa, ki ga dajemo našim prijateljem, ko doživimo priznanje s ploskanjem in pohvalnimi besedami. Naša uprizoritev vzbuja notranje zadovoljstvo, veselje in v nas željo, da se znova prikažemo s takšnim ali podobnim programom. Trud, ki smo ga vložili v to kulturno dejavnost, je obrodil sad, ki smo ga bili vsi veseli, občinstvo in nastopajoči, ko smo nastopali v ČRNEČAH za starostnike. Še bolj pa smo veseli in si štejemo v čast povabilo za izvedbo programa v TOPOLŠICI. Ko smo se pripravljali za nastop v TOPOLŠICI, nas je spremljala trema, kajti zapleteni smo bili med profesionalce, saj je nastopal znani skladatelj in dirigent BOJAN ADAMIČ s priznano pevko in ing. MITJA ŠIPEK z dramo SVETLEČI GAŠPER. Ko se je program iztekel, smo z veselim srcem in pogledi čutili toplino in na veselih obrazih priznanje navzoče publike. Kakor v ČRNEČAH, smo tudi tu doživeli pohvalo in željo, da jih še obiščemo s takim ali podobnim programom. Za vse te uspehe, pohvale, povabila je nedvomno zaslužen in pohvale vreden naš bivši predsednik Tone KAJZER, ki je uspešno vodil KUD GOZDAR ČRNA NA KOROŠKEM in je po 10. obletnici to delo predal novemu predsedniku KUD GOZDAR ČRNA NA KOROŠKEM - GORAZDU MLINŠKU. Uspehi in pohvale pa niso last samo predsednika, ampak so skupna zasluga. Vsaka skupina mora trdo delati, da doživi oz. doseže priznanje, katerega je deležen vsak član skupine, predsednik in KUD. Nastop v TOPOLŠICI je zapustil folklorni skupini lep spomin. Za brezhibno, odlično zaplesane plese KOROŠKE oz. MEŽIŠKE DOLINE smo bili nagrajeni z dolgim ploskanjem. Za uspeh skupine so veliko prispevali vodja folklorne skupine Jože Zapečnik, koreografinja Milka Kaker in Žvonko Ortan. KULTURNO UMETNIŠKEMU DRUŠTVU GOZDAR ČRNA NA KOROŠKEM - PA ZA 10. OBLETNICO še NA MNOGA MNOGA LETA. Z. ORTAN GOSPODARJENJE r a Obvestilo o odkupu gozdnih sortimentov Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec je do sedaj edino v Sloveniji izplačevalo odkupljene gozdne in lesne sor-timente po opredeljeni poslovni politiki za leto 1990. Dosedanji pogoji plačevanja so bili: obračun 2 krat mesečno, rok plačila 8 dni od obračuna. Zaradi izredno težkih razmer v jugoslovanskem gospodarstvu — pomanjkanje denarja, neplačevanje prodanih gozdnih in lesnih sortimentov, smo se na kolegiju direktorjev TOZD in TOK gozdarstva opredelili, da do nadaljnjega nekoliko spremenimo pogoje plačevanja: L Za odkupljene gozdne sortimente od 15. do konca aprila bo izplačilo kot do sedaj v 8 dneh. Če bi bilo zaradi zmanjšanega dotoka denarja nemogoče zagotoviti izplačilo, se datum izplačila premakne na ponedeljek 14. maja za Slovenj Gradec in Dravograd in na torek 15. maja za Ravne in Radlje. 2. Če bodo denarne razmere nespremenjene, bomo obračunavali 1 krat v mesecu z rokom plačila v 8 dneh. 3. Za odkupljen žagan les bodo kmetje prejeli plačilo v roku 7 dni od plačila kupcev. Gozdno gospodarstvo prejema v danih razmerah plačila za prodane proizvode v 75 dneh. Zaradi tega in ob nespremenjenem odkupnem ceniku ne moremo zagotavljati plačil kmetom v 15 dneh. Upamo, da boste to informacijo sprejeli z razumevanjem. S tem boste pripomogli k normalnemu poslovanju Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec. Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec KOROŠKO ZDRAVSTVO ANDREJU ŠERTELU Direktor SOZD Koroško zdravstvo Adi Cigler izroča priznanje Andreju Šertelu Svetovna zdravstvena organizacija je letos 7. aprila sporočila svetu geslo: »NAŠ PLANET - NAŠE ZDRAVJE, MISLITE GLOBALNO — DELAJTE LOKALNO!« Delavci SOZD Koroško zdravstvo so svetovni dan zdravja obeležili s svečano sejo delavskega sveta in razstavo na temo ekologija in naravna dediščina. Na slovesni seji so izrekli priznanje in podelili plaketi za izjemne dosežke v prizadevanjih za višjo kvaliteto življenja dr. Bogomirju CELCERJU in našemu sodelavcu Andreju ŠERTELU. Kolektiv sozda Koroško zdravstvo se je letos prvič odločil, da podeli plaketo tudi nekomu, ki ni član kolektiva, »ki svojo neomajno ljubezen in skrb za gozdove in človeka že več kot trideset let uspešno posreduje okolju skozi bogato publicistično in predavateljsko delo« so napisali v utemeljitvi in nadaljevali: »Korenine dreves so vendar korenine naše vitalnosti, našega zdravja!« trdi, ko razlaga bližajočo se tragiko umiranja slovenskih gozdov in pri tem ponuja misel akademika dr. Trstenjaka v razmislek: »Največji problem predstavlja metalna polucija. Najprej je onesnažena naša vest, šele potem človek sam in okolje. Najprej moramo ozdraviti človeka v njegovi mentaliteti!« Nepregledno število člankov v glasilih in revijah dokazuje uspešno prosvetiteljsko delo, ki pomembno presega njegove vsakdanje delovne obveze. Sestanki in predavanja z ekološko problematiko so brez njega brez polne vsebine in barvitosti, živa in topla beseda izvrstnega predavatelja je prepričala ne samo strokovnjake, temveč učence po šolah in krajane v krajevnih skupnostih, kjer je reden gost. Je reden sodelavec RTV Ljubljana, sodeluje pri reklamnih komisijah Turistične zVeze Slovenije in je aktiven član republiške komisije za ekologijo pri Zvezi sindikatov Slovenije in Republiškem komiteju za kmetijstvo in gozdarstvo. Za svoje delo je prejel Red dela s srebrnim vencem in Zlati znak Turistične zveze Slovenije. Ljubezen do koroške krajine in gozdnih širjav intimno doživlja v pesmih, ki jih ne skriva pred javnostjo. Delavci koroškega zdravstva smo prepričani, da delo in prizadevanje Andreja Šertela predstavlja pomeben prispevek k ustvarjanju zavesti o pozitivnih vzorcih zdravja in s tem ozaveščanju o nujnosti vsakdanje skrbi za bivalno okolje«. Bogomir Celcer je prejel zasluženo priznanje Dr. Bogomir CELCER je »vsa leta opozarjal na škodljivost skozi telo prodirajočih žarkov, morda celo premalo glasno, ker so bili ti pač za silo obvladljivi na delovnem mestu. Ob katastrofalni, nekontrolirani sprostitvi černobilske atomske energije, je sicer preveč mehki, preveč popustljivi, preveč tolerantni dr. Bogomir Celcer gromovniško stopil v javnost in se s svojim znanjem in spoznanjem postavil v bran življenja na zemlji in še zlasti v naših krajih. Tudi sedaj ga vznemirja vse, kar živemu škodi,« je med drugim napisano v utemeljitvi za priznanje SOZD Koroško zdravstvo. ZAENKRAT GRADBENA DEJAVNOST ŠE V PODJETJU V mesecu aprilu je kolegij direktorjev Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec obravnaval obširno analizo o gradbeni dejavnosti v podjetju. Sklenil je, da bo ta dejavnost potrebna tudi v novih razmerah, predvsem za vzdrževanje gozdnih cest, pa tudi za nove gradnje, njena organizacija pa bo odvisna od nove zakonodaje. Povečan obseg gradbene dejavnosti beležimo nekje od leta 1960, ko je bil tudi ustanovljen poseben obrat za gradnjo in vzdrževanje cest v območju gozdnega gospodarstva. V letih do 1968 so se izvajala v okviru tega obrata poleg novih gradenj tudi visoke gradnje. Najprej so nekaj let delali ročno, leta 1965 pa so začeli s strojno gradnjo. V obdobju od 1961 do 1976 smo v okviru iste organizacije opravljali še turistično dejavnost. Projektno dokumentacijo so vsa leta pripravljali delavci v projektivi. Od prvega investicijskega programa za projekt Legen—Kaštivsko selo, ki so ga označili s številko 2, so v lanskem letu že prekoračili številko 1000. V območju je gradbeni obrat zgradil 1781 km gozdnih cest in smo s to številko prvi v Sloveniji po odprtosti lesnoproizvodnih gozdov. Dinamika novih gradenj cest je v zadnjih desetih letih padala, prioriteto pa smo dajali vzdrževanju, izgradnji vlak in rekonstrukcijam. Trenutno imamo 22 m produktivnih cest na/ha gospodarskih gozdov. To je že sedaj največja gostota v primerjavi z ostalimi GG, ciljna gostota pa je 25 m/ha, če upoštevamo samo produktivne gozdne ceste. Z upoštevanjem vseh cest pa je ciljna gostota predvidena 31,5 m/ha. Tako bi morali zgraditi še 84 km cest. Tudi intenziteta vlak pada. Trenutno imamo 1812 km vlak, morali pa bi jih zgraditi še 1578 km, da bi dosegli ciljno gostoto 61,0 m/ha. Za vzdrževanje gozdnih prometnic bi morali nameniti 1,8 % od vrednosti novih gradenj. V letošnjem letu pa imamo v planu za to predvidenih samo dobro polovico sredstev. V analizi so prikazani tudi stroški gradbene dejavnosti, ki v letih od 1968 do 1985 padajo. Naraščalo pa je število gradbišč, kar je oteževalo samo organizacijo dela na terenu. Število zaposlenih se je zniževalo. Tako smo imeli leta 1960 zaposlenih 105 ljudi na gradbenem obratu, leta 1989 pa samo še 55 ljudi. V strukturi pa v zadnjih letih beležimo upadanje števila nekvalificiranih in pol-kvalificiranih delavcev in naraščanje števila kvalificiranih delavcev. Precejšnji del analize je namenjen tudi gradbeni mehanizaciji, ki smo jo vsa leta prilagajali potrebam gradenj. Sedaj, ko v podjetju pripravljamo predloge bolj racionalnega gospodarjenja, ko je družbeni sistem bolj naklonjen priva-tništvu, so bile izpostavljene tudi ideje o delni privatizaciji gradbene mehanizacije. Do tega bo najbrž tudi prišlo, vendar pa bomo vitalne stroje (predvsem greder) zadržali v podjetju. Tako bomo lahko uravnavali cene zunanjih ponudnikov. V prihodnje bomo gradili sorazmerno malo cest (ca 7 km novih gradenj in 10 km rekonstrukcij na leto) več pa bomo gradili vlak. Več sredstev bomo namenili vzdrževanju. Poudarek bomo dali strokovnosti in kvaliteti gradenj. Cilj je: — sodobna, kvalitetna gradnja — strokovno, redno vzdrževanje — poenotena organizacija znotraj gozdnega gospodarstva. Ida ROBNIK »SETRAN« — TOZD Transport in servisi na sejmu Gozdarstva in kmetijstva V času od 13. do 19. aprila 1990 je na poslovno prireditvenem centru Gorenjski sejem Kranj potekal 29. mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva. Na sejmu, ki ga je odprl predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo in gozdarstvo Hrvaške, je sodelovalo več kot 600 razsta-vljalcev iz Jugoslavije in tujine. TOZD Transport in servisi seje na 120 m3 površine letos predstavil s svojo gozdarsko mehanizacijo pod novim imenom SETRAN (servisi — transport) in sicer z avtomatskim bremenskim vozičkom ABV 1500-UNI, gozdarsko žičnico TVS-1500, gozdarskim zgibnim traktorjem GT-70 in gozdarsko opremo kot so odpiralni škripci, škarje za rezanje jeklenih vrvi in ročne dvigalke RD 800 in RD 1500. Kompleten proizvodni program SETRAN, vključujoč klopi za pnevmatsko privezovanje bremena na tovornjak in nadgradnje gozdarskih kamionov, je bil predstavljen tudi novinarjem televizije in naših časopisov na novinarski konferenci, ki je bila pred otvoritvijo sejma. Po pričakovanju je največ zanimanja bilo za gozdarski zgibni traktor GT-70 Woody, saj je šlo za prvo uradno predstavitev in novost na trgu, čeprav smo že na lanskoletni predstavitvi na sejmu gozdarstva in kmetijstva zanj prejeli zlato medaljo za kakovost. Traktor smo predstavili na letošnjem sejmu po enoletnem preizkušanju, ko se je le-ta izkazal z izredno vzdržljivostjo, ki presega vsa pričakovanja in rezultate, ki jih dosegajo tudi dvakrat težji traktorji. Med prednosti in značilnosti, ki navdušujejo potencialne kupce in poznavalce gozdarskih traktorjev spadajo poleg vzdržljivosti in visoke storilnosti tudi brezstopensko uravnavanje hitrosti, enostavno upravljanje in precej nižja cena od podobnih tujih strojev. V poslovnem smislu in v smislu posrednega in neposrednega tr- ženja je bil sejem za nas uspešen ne le po izrednem zanimanju predvsem gozdarjev za naše izdelke ampak zaradi tega, ker smo imeli že tudi konkretne razgovore za prodajo prvih traktorjev GT-70 in druge °Preme- Slavko ČEVNIK Delavski svet Lesne je na svoji seji, dne 25. aprila 1990, imel na dnevnem redu med drugim ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo »LEGA« na Dobravi v Radljah ob Dravi. Žaga Vuhred je bila ena izmed štirih žag, ki pa je edina po letu 1980 zrasla v celoti z novo tehnologijo in na popolnoma novi lokaciji. Iz Vuhreda se je preselila na Spodnjo Vi-žingo. Postavljena je bila na tehnologiji tračnih žag in jo sestavljata bločna tračna žaga in cepilna tračna žaga CANALI. Žaga je bila zasnovana v večjih debelinah in na storilnosti preko 45.000 m1 hlodovine, z izkoristkom celo preko 70 %. Največjo proizvodnjo, ki smo jo dosegli, beležimo na tej žagi v letu 1984 v višini 38.500 m3. S postavitvijo žage Gašper v neposredni bližini, pa tudi še zaradi razno-raznih vzrokov, je dotok hlodovine na to lokacijo vedno bolj upadel. Vprašljiva je postajala rentabilnost, izredno visoki so obratovalni kakor tudi vzdrževalni stroški. Na žago je prihajala tanjša hlodovina od prvotno načrtovane. Vsi ti in še nekateri drugi vzroki so privedli do razmišljanj in predlogov za pričetek razgovorov o sodelovanju z ing. Gašperjem. Opravljene analize so pokazale, da izkoristek pada, slabša se produktivnost, mnogo prevelik čas, ki ga porabimo za razrez m3 hlodovine (saj je ta v našem slučaju bil že preko 7 ur za razrez m3 hlodovine) itd. V boljših tehnologijah, boljših organizacijah in produktivnejših žagah je čas porabe za razrez 1 m3 hlodovine že izpod 3 ur. To je narekovalo nujne ukrepe in razgovori ter sodelovanje s firmo Gašperje steklo. Nova družba LEGA je nastala na osnovi predhodnih dogovorov in s sklenitvijo »Pogodbe o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo«, ki sta jo sklenila LESNA — lesnoindustrijsko podjetje Slovenj Gradec in Gašper ing. Franc-Nada — izdelovanje talnih in stenskih oblog, ostrejša ter lesene embalaže Dobrava, Mariborska 22, Radlje ob Dravi. Naslov firme predstavlja zloženki imena LEsna-GAšper — »LEGA« in je registrirana za proizvodnjo in trgovino z lesom d. o. o. Dobrava. Ustanovitev skupne firme temelji na združitvi surovine, na povečani stopnji predelave, zaposlitvi vse tudi eventuelne viške delovne sile, na preusmeritvi in specializaciji proizvodnje, na večji produktivnosti in na boljšem osebnem dohodku vseh zaposlenih. Formiranje in oblikovanje tako mešanih sličnih družb je tudi v skladu s strategijo in cilji, ki jih zasleduje Lesna. Takšna oziroma podobna stremljenja se bodo nadaljevala tudi pri preoblikovanju ostalih družb Lesne. Na osnovi pogodbe so opredeljeni vsi medsebojni odnosi, od katerih nedvoumno izhaja, da Lesna svojega premoženja ne prodaja. V razmerju dogovorjenih deležev le vlaga svoj del — ostalo pa ostaja najemni odnos, ki pa ga bo možno pozneje tudi še spreminjati. S sovlagateljskim deležem družabnika ing. Gašperja pa je skupni družbi omogočeno investiranje v nadaljnjo modernizacijo in specializacijo proizvodnje. Izvršena bo tudi delitev dela tako, da bo na sedanji lokaciji žage Vuhred postavljen še dodatni polnojarmenik. Vsa osnovna predelava hlodovine bo tako koncentrirana na to lokacijo. Na lokaciji obratovalnice Gašper se bo vršila vsa nadaljnja finalizacija. Ob širitvi nadaljnje finaliza-cije bodo tako imeli zaposlitev vsi delavci iz sedanje žage. Vsi prisotni so razlagali vodstva Lesne in opredelitvam ing. Gašperja prisluhnili in jih v celoti podprli. Tako podane opredelitve bodo služile kot vzorec tudi nadaljnjemu preoblikovanju sedanjih družb Lesne. Le v večji kvaliteti, večji produktivnosti in večji specializaciji ob sovlaganju tako domačega kot tujega kapitala bomo kos vse zahtevnejšemu tržišču. Sprejem naših proizvodov na evropskih tržiščih pa bo tudi zagotovilo, da bomo imeli delo in primeren življenjski standard vsi zaposleni. Tone POTOČNIK MARKETING IN LESNA Uvod S pojmom marketing se zadnje čase pogosto srečujemo. Spoznanja in predstave o marketingu so zelo različne, dejavnost v družbah Lesne je prav tako različno orientirana in vodena. Ker menim, daje sprejemanje marketinške filozofije in koncepta v Lesni dolgoročnega pomena za uspešno poslovanje in razvoj, sem se odločil, da na to temo napišem sestavek. V njem bom obravnaval nekaj vprašanj o marketingu na splošno in posebej v Lesni. Ta vprašanja so: splošno o marketingu; marketing in podjetništvo; marketing in razvoj izdelkov; določanje tržnih ciljev Lesne in družb v Lesni; možne strategije marketinga v Lesni; organiziranost trženja v Lesni. Poskusil bom, če je mogoče poljudno in kratko napisati nekaj o navedenih vprašnjih, predvsem z vidika poslovnih funkcij, in o razvoju koncepcije Lesne in družb v njeni sestavi. Sestavek bo objavljen v dveh (treh) delih. Splošno o marketingu Pojem marketing ima več pomenov, med osnovne štejemo: ekonomski proces, poslovno funkcijo, poslovno koncepcijo in znanstveno disciplino. Kot ekonomski proces marketing povezuje proizvodnjo in potrošnjo; v poslovni funkciji zajema vse potrebne dejavnosti, da se spozna, predvidi in zadovolji povpraševanje. Kot znanstvena disciplina se ukvarja z raziskovanjem aktivnosti, ki omogoča- Prodaja pretvarja proizvod v denar, marketing je ideja zadovoljevanja potreb uporabnika tako s proizvodom ali storitvijo kot s številnimi drugimi stvarmi, povezanimi z njihovim ustvarjanjem, »dobavo« in nazadnje seveda tudi uporabo. Marketing je torej proces zadovoljevanja uporabnika in ne proces izdelovanja proizvoda in navaditi se moramo na misel, da ne proizvajamo izdelke, ampak zadovoljujemo potrebe, kar pa je možno na več načinov in z več izdelki! Marketing in podjetništvo Čeprav ne dovolj natančen je po mojem marketing že splošno sprejet, pa je podjetništvo nekakšna čarobna magija, ki jo potegnejo družbe na piano vedno, kadar zaidejo v resne krize. (Sedaj smo v naši družbi v globoki krizi, zato ni čudno, da toliko govorimo o podjetnikih in podjetništvu). Poglejmo si nekaj značilnosti podjetništva — podjetnika. Individualne lastnosti podjetnika so povezane s sprejemanjem tveganja in zrelostjo karakterja za spopad z izidi poslovnega procesa ter potrebnimi specifičnimi znanji. Nadomestilo za tveganje je dobiček. Za podjetništvo je značilno zasledovanje priložnosti, ne glede na vire, s katerimi razpolagamo. Za trženje in podjetništvo lahko najdemo številne skupne točke in podobnosti. Poglejmo si nekatere: — trženje in podjetništvo sta opredelitvi delovanja MARKETING PRODAJA POTREBE INTEGRALNO REZULTAT \ PROIZVOD POSPEŠEVANJE UPORABNIKA TRŽENJE SKOZI . N ZADOVOLJITEV' UPORABNIKA^ >7^ PRODAJE REZULTAT KOT POSLEDICA VELIKOSTI PRODAJE jo učinkovitost menjave in povezovanje proizvodnje in potrošnje. Sistematično delo na znanstvenih osnovah zbiranja, registriranja in analiziranja podatkov v zvezi s problematiko izdelkov in storitev, njihov promet, prodajo in potrošnjo, kakor tudi vse druge probleme na relaciji proizvajalec—potrošnik, so v najožji povezavi s procesom marketinga. Brez raziskovanja marketinga ni marketinga. Podjetje, ki je sprejelo marketing kot celotno svojo aktivnost k potrebam obstoječih in potencialnih kupcev tako, da te potrebe zadovolji in na ta način doseže dobiček. Pogosto se marketing povsem enači s prodajo. Poglejmo (po T. LEVITTU) v čem je razlika: Razlika med konceptom prodaje in marketinga ni zgolj besedna. Prodaja vedno izvira iz interesov ponudnikov, marketing se osredotoča na uporabnika! — trženje in podjetništvo sta pogojena s posameznikovim strokovnim ustvarjalnim delom, povezanim v procesu teamskega delovanja ob uporabi novih znanj in razvoja tehnologije. Za uspešen razvoj podjetja (Lesne) je potrebno menjati miselnost iz administrativnega k podjetniškemu načinu vodenja. Pogoj za to je uveljavljanje filozofije priložnosti. Priložnosti obstojajo le če: — je sprememba zaželjena, — je sprememba upravičena. Pogosto se srečujemo z napačnim pojmovanjem, ko se podjetništvo enači samo z novimi podjetji oz. z malim gospodarstvom. Podjetništvo je kreativna filozofija, ki jo je treba vpeljati v vse subjekte ekonomije, še posebej pa v obstoječa podjetja. Preveč kruto in drago bi bilo, če bi najprej moralo vse propasti, da bi nastala nova podjetja. Podjetniško vodenje je proces, ki spremlja in vzpodbuja iskanje priložnosti in pomaga ljudem, da uspejo. Zakaj povezava trženje—podjetništvo? — ker je marketing osnovni mehanizem odnosa podjetja do negotovosti v stalno spreminjajočem okolju, — ker marketing išče, spremlja in spreminja priložnosti, — ker je rezultat podjetja vedno pogojen z dogajanjem na trgu, — ker mora stalno spreminjati in prilagajati svoje pristope in delovanje trgu, — ker je najbližji potrošniku, — ker mora predvidevati dogajanja na trgu in tržne reakcije. Duro HARAMIJA Po žegnanju na velikonočno soboto — Foto: F. Jurač Takih čistih studencev je danes le še malo — Foto: M. Čarf 6 i v I H A R N I K Računalništvo je relativno nova dejavnost, ki zahteva določena posebna znanja, ki si jih večina naših delavcev med rednim šolanjem ni pridobila. Uvajanje računalnika v poslovanje je zahtevna naloga, pri kateri morajo uspešno sodelovati delavci različnih strok (računalništva, tehnologi, inženirji in dr.). Ekonomski učinki uvajanja računalnika v proizvodnjo bodo ob dobro zasnovanem in timskem delu. Odločili smo se za organizacijo internega izobraževanja iz računalništva, ki sem ga vodil Bojan Pogorevc. Glede na naše potrebe in želje smo na seminarju obdelali teme: — splošne osnovne računalništva — strojna oprema — programska oprema — poslovni mikroračunalniški sistemi — procesni mikroračunalniški sistemi — uvajanje mikroračunalnika v poslovanje — osnove uporabe operacijskega sistema DOS — osnove dela z osebnim računalnikom PC-AT (osnovni programski paketi za pisanje tekstov »Sidekick«, programi za delo s tabelami »Lotus«, »Quattro« in večnamenski programski paket »FrameWork«) — osnove uporabe operacijskega sistema RSX 11M/M- plus — osnove uporabe editorja — programskega paketa za pisanje na več uporabniškem računalniku (PDP 11/73) »KED«. Glede na velik interes smo seminar organizirali v treh skupinah po 30 učnih ur za vsako skupino. Seminarja so se udeležili delavci vseh sektorjev (iz proizvodnje 13, iz vzdrževanja 7, iz splošno-kadrovskega sektorja 5, iz sektorja za RTKK 8). Med udeleženci so bili tudi vodstveni in vodilni delavci. Vsak udeleženec je prejel gradivo za seminar. Seminar je potekal ob veliki zavzetosti vseh prisotnih, ki so, mislim, pridobili potrebna osnovna znanja za lažje in bolj uspešno delo na računalniku in znanja, ki so tako potrebna ob uvajanju informacijskega sistema podprtega z računalnikom. Bojan Pogorevc varstvo pred požari v Varstvo pri delu in Lesni v letu 1989 V letu 1989 smo po TOZD lesne industrije poučevali delavce iz varstva pri delu in varstva pred požari v TOZD Blagovni promet, Nova oprema, TO Podvelka, TP Prevalje, TIP Otiški vrh, skupaj 613 delavcev. Izobraževanje in preizkus znanja je organizirala in izvedla služba varstva pri delu in varstva pred požari, sodeloval je zunanji sodelavec iz Celja. V tem obdobju je bilo na področju lesne industrije 181 nezgod na delu in na poti na delo. Od tega pa je bilo na poti na delo 16 nezgod. Težje poškodbe so bile 3. Zaradi nezgod na delu je bilo izgubljenih 4091 dni, oz. 32.782 ur. Iz analize nezgod je razvidno, da se je največ nezgod pripetilo na prstih rok. Vzrok nezgode je predvsem nepazljivost delavcev samih ter slaba poučenost delavcev ob premestitvah na druga dela in naloge. Iz analize nezgod je razvidno, da se je število nezgod povečalo prevsem na žagah. Nezgode so terjale tudi večje število izgubljenih delovnih dni, za 25,8 %. Iz tega lahko sklepamo, da so bile v tem letu težje nezgode kot leto poprej. Največ nezgod se je pripetilo ob ponedeljkih, najbolj pogoste nezgode so bile okrog 9. ure. Pred zaposlitvijo je bilo izvršenih 72 zdravniških pregledov, obdobnih zdravniških pregledov pa je bilo izvršenih 327. Ugotavljamo, da je obdobnih zdravniških pregledov glede na število zaposlenih in ogroženost, zelo malo, kar tudi slabo vpliva na zdravstveno stanje delavcev, zaposlenih na delovnih mestih s povečano nevarnostjo in na povečanje invalidnosti delavcev. Osebna zaščitna sredstva so se nabavljala na osnovi pravilnika o varstvu pri delu, uskladili smo dobave ter sklenili letno pogodbo s TUS PREVENT Slovenj Gradec in KONUS Celje. Ugotavljamo, da je bila zaradi pomanjkanja denarja nabava osebnih zaščitnih sredstev na nekaterih TOZD zelo zreducirana. V TIP Otiški vrh je prišlo do več požarov na sistemu sušenja in transporta iveri, v ostalih TOZD ni prišlo do večjih požarov. Na vsej TOZD lesne industrije so organizirana industrijska gasilska društva. Koordinirali smo delo IGD, v TOZD TP Pameče pa smo sodelovali pri izobraževanju izprašanih gasilcev. IGD so sorazmerno dobro opremljena in usposobljena. Z odhodom starejših gasilcev v pokoj je potrebno posebno skrbeti za včlanjevanje in usposabljanje mladih gasilcev. Za predstavnike IGD in pooblaščene osebe za varstvo pred požari smo organizirali strokovno ekskurzijo na sejem gasilske opreme v Kranj in ogled IGD ELAN v Begunjah. Usposobljenost naših gasilcev smo preverili na srečanju vseh društev v mesecu oktobru na Žagi Vuhred. V tem obdobju so bili opravljeni inšpekcijski pregledi Republiškega inšpektorata za delo in Medobčinske požarne inšpekcije. Službi varstva pri delu in varstva pred požari sta izvršili po vseh TOZD interne preglede ter z zapisniki izdali naloge za odpravo pomanjkljivosti. Precej težav imamo pri odpravi pomanjkljivosti, kar je delo služb vzdrževanja TOZD. IVD Maribor je izvršil periodične preglede strojev in naprav, pridobljene so bile javne listine za TOZD Žago Vuhred, Žago Otiški vrh, TIP Otiški vrh, TSP Radlje-Podvelka. Sodelovali smo tudi pri pripravi dokumentacije za nameravane investicije (TO Podvelka) in pridobili strokovno oceno o varnosti. Nočno delo žensk se iz leta v leto zmanjšuje, vendar je to še vedno nujno potrebno v TOZD TP Prevalje, TP Pameče, TSP Radlje-Podvelka ter Novi opremi, predvsem zaradi rokov pri izvozu. Vsi delavci podjetja so zavarovani pri Zavarovalnici TRIGLAV Maribor, imeli smo precej odškodninskih zahtevkov, ki smo jih razen par primerov rešili z interno komisijo. V letu 1989 je prišlo do spremembe zakonodaje in reorganiziranosti LESNE Slovenj Gradec. V skladu z novostmi bo potrebno urediti interne predpise — pravilnike. V skladu z zakonskimi predpisi so bile vodene vse evidence in poročila. V letu 89 se stanje varstva pri delu in varstva pred požari na področju nezgod pri delu in tehnoloških izboljšav ni dosti izboljšalo kakor tudi upoštevanje reda in discipline. Simon Rožej Mokra vaja na tekmovanju gasilskih desetin v Črni f VARNOST PRI DELU ) V GOZDARSTVU V LETU 1989 J Z analizo nesreč ter njihovih virov in vzro- skusili z raznimi varnostnimi ukrepi zmanjša-kov v preteklem obdobju smo ugotovili, kje ti. Delavce bomo z dodatnim izobraževanjem so kritične točke za nastanek nesreč. Najpo- usposobili in opremili tako, da bodo čimbolj gostejše vzroke za nastanek nesreč bomo po- prilagojeni danim delovnim razmeram. Analiza nesreč je prikazana v naslednji tabeli: Zap. TOZD Št. število nesreč skupaj št. izg. resnost pogostost št. TOK zap. na delu na poti dni nesreč nesreč 1. gozd. Črna 136 24 1 25 589 23,6 18,4 2. gozd. Radlje 133 25 — 25 276 11,0 18,8 3. gozd. Sl. Gr. 45 3 — 3 43 14,3 6,7 4. gozd. Misl. 54 9 — 9 170 18,9 16,7 368 61 1 62 1078 17,4 16,8 5. TOK Ravne 30 1 1 36 36,0 3,3 6. TOK Drav. 18 — — — — — 0,0 7. TOK Radlje 32 6 — 6 90 15,0 18,7 8. TOK Sl. Gr. 37 8 - 8 104 13,0 21,6 117 15 - 15 230 13,8 14,5 9. TOZD TIS 134 14 1 15 194 12,9 11,2 10. TOZD Gradnje 51 6 — 6 171 28,5 11,8 11. TOZD CLS 44 3 — 3 86 28,7 6,8 229 23 1 24 451 18,8 10,5 12. DSSS 103 1 - 1 7 7,0 0,1 SKUPAJ 817 100 2 102 1766 17,3 12,5 Število nesreč se je v primerjavi z letom gostnost nesreč povečala od 11,8 na 12,5%. 1988 povečalo od 101 na 102, torej se je po- Resnost nesreč pa seje v letu 1989 zmanjšala iz 18,3 na 17,3 dneva na eno nesrečo. Iz tabele je razvidno, da so bile najbolj pogoste nesreče na TOK g. Slovenj Gradec, najbolj resne nesreče pa so na TOZD CLS Otiški vrh. Edino na TOK gozd. Dravograd ni bilo nobene nesreče. Začetni in obdobni zdravstveni pregledi so potekali po programu za leto 1989. Najbolj pogosta obolenja so obolenja sluha in okvare hrbtenice. Za zmanjšanje okvar sluha bomo v letu 1990 uvozili iz Švedske posebne čepe, ki učinkovito zmanjšujejo ropot in jih delavci raje uporabljajo kot klasične glušnike. Za zmanjšanje okvar hrbtenice pa bomo v tem letu pričeli z uvajanjem nove tehnike dela pri delu z motorno žago. Nova tehnika dela zmanjšuje obremenitve hrbtenice in s tem predvidevamo, da se bodo zmanjšale okvare na hrbtenici. Veliko nesreč je bilo v preteklih letih zaradi urezov z motorno žago. V službi za varstvo pri delu smo s sodelovanjem proizvajalcev delovnih oblek izdelali prototip delovne obleke, katera ima v delovnih hlačah podlogo, ki preprečuje ureze z motorno žago. Zaščitne hlače bomo v letu 1990 preizkusili, od Zavoda za varstvo pri delu Maribor bomo zahtevali atest oz. strokovno mnenje in potem bomo vse delavce opremili z izboljšano delovno obleko. V decembru 1989. leta smo instalirali v male računalnike na TOZD in TOK gozdarstva računalniški program za varnost pri delu. Program je izdelal BIT-ING Velenje in je prilagojen za vodenje vseh evidenc in analiz s področja varstva pri delu. Z dobro evidenco in sprotnim spremljanjem nesreč in njihovih vzrokov bomo zmanjšali število nesreč in obolenj. ALOJZ KLEMENŠEK UPRAVLJANJE IN SINDIKAT Tretja seja delavskega sveta Lesne Dne 5. 3. 1990 se je že tretjič sestal delavski svet LESNE. Obravnaval je aktualno problematiko poslovanja DO LESNE glede prodaje, likvidnostne situacije, izplačila osebnih dohodkov in bila je podana tudi projekcija poslovanja za naslednje trimesečno obdobje. Za vlaganje v obratna sredstva družb se je LESNA odločila za izdajo obveznic. Tako je delavski svet sprejel sklep o začetku postopka priprave izdaje obveznic v višini 5,000.000 DEM. Delavski svet je bil informiran tudi o poteku razpisov prostih delovnih mest za vodilna in vodstvena dela in mesta za direktorja družb LESNE. 1. 3. 1990 je bil za gornja dela objavljen razpis po RADIU Slovenj Gradec, prav tako pa je razpis izšel tudi v marčevski številki glasila VIHARNIK. V časopisu VEČER pa so bila objavljena 6. 3. 1990 prosta dela in naloge glavnega direktorja LESNE in njegovega namestnika ter za direktorja za Marketing, finančno poslovanje in informatiko in za direktorja razvoja, investicij in financiranje. Osvojena so bila tudi stališča komisije za razpis del in nalog za vodilne delavce LESNE, med drugim tudi to, da morajo kandidati, ki se prijavljajo na odgovorna delovna mesta, obvezno predložiti tudi program oz. vizijo svojega dela ter, da naj bodo osebni dohodki za ta dela oblikovani skladno z OD vodilnih delavcev v Sloveniji. Sprejet je bil sklep, da razpisna komisija skupaj s člani kolegija LESNE poskuša najti ustrezni delovni team, s katerim bi v bodoče lahko uspešno vodil podjetje. Glede reorganizacije LESNE, predvsem pa Pl, je bil delavski svet seznanjen z doseda- njimi aktivnostmi. Sprejeta je bila sistemizacija delovnih mest za 136 delavcev, kar je zmanjšanje zaposlenih za 71 delavcev. Člani DS so bili seznanjeni tudi z vsebino novega zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, ki daje velik poudarek prav socialni varnosti delavcev. Delavcu, katerega delo ni več potrebno zaradi tehnoloških in drugih izboljšav, ne sme prenehati delovno razmerje, dokler se mu ne zagotovi ena izmed naslednjih pravic iz dela: L pravica do dela v drugi organizaciji oz. pri delodajalcu na podlagi sporazuma pristojnih organov na delovnem mestu, ki ustreza njegovemu znanju in možnosti oz. delovni zmožnosti, 2. pravica do prekvalifikacije ali dokvalifikacije za dela na delovnem mestu v isti ali drugi organizaciji oz. pri drugem delodajalcu, 3. pravica do dokupa delovne dobe, če mu za uveljavitev pravice do starostne pokojnine manjka do 5 let pokojninske dobe pod pogo- — 60 let starosti zavarovanca in 15 let delovne dobe in — 65 let starosti in 10 let delovne dobe ter — 55 let starosti zavarovanke in 15 let delovne dobe in — 60 let starosti in 10 let delovne dobe, 4. pravica do enkratnega nadomestila v obliki odpravnine v višini najmanj 24-kratne-ga zneska povprečnega osebnega dohodka delavca v organizaciji, ustvarjenega v tromesečju, ko delavec uveljavlja pravico do od- pravnine, če delavec pisno izjavi, da želi, da mu delovno razmerje preneha in da s temi sredstvi trajno rešuje svoje nadaljne delovno angažiranje pod pogoji in na način, ki jih določa zakon. Delavec, ki mu ni zagotovljena ena izmed naštetih pravic, ima pravico do denarnega nadomestila najmanj v višini zajamčenega osebnega dohodka, dokler ne nastanejo pogoji za uveljavitev te pravice, vendar najdalje dve leti. Invalidi in nosečnice ne morejo biti tehnološki višek. V zvezi s tem je delavski svet sprejel merila oz. kriterije za izbiro delavcev in sicer pri zaščiti delavcev ob ponovni izbiri bi upoštevali: — skupno delovno dobo — stalnost pri podjetju — socialno stanje — oddaljenost od delovnega mesta — delovna organizacija, kjer je zaposlen partner — število družinskih članov, ki jih vzdržuje — dodatni zaslužki, kot so privatna podjetja, obrtniki, kmetje. Na seji je bila imenovana 5-članska komisija za delitev premoženja med Poslovnim inženiringom, Trgovino in inženiringom ter vodstvom LESNE, prisotni pa so bili seznanjeni tudi z informacijo o izločitvi računalniške dejavnosti iz družbe TIP Otiški vrh. Računalniška dejavnost bo samostojna družba, zastopali pa jo bodo razen LESNE tudi zunanji partnerji oz. posamezniki, ki bodo vanjo vložili svoj delež. LJUBA SLANA 4. SEJA DELAVSKEGA SVETA LESNE Ena od bolj pomembnih sej v zadnjem obdobju je bila gotovo 4. seja delavskega sveta Lesne, kjer so delegati sprejeli sklepe o nekaterih bistvenih zadevah poslovanja podjetja. Ustanovili so družbo z omejeno odgovornostjo Lega; predlagali so, da se v družbo organizira tudi Nova oprema, imenovali so mandatarja za vodstvo podjetja, seznanjeni so bili o problemu viška delovne sile v Poslovnem inženiringu in s poročilom komisije o delitvi premoženja bivšega Blagovnega prometa, delovne skupnosti in interne banke, seznanili so se z rezultati poslovanja v prvem trimesečju in sprejeli cene za letovanje v poletni sezoni. Družba Lega je mešana družba Lesne in privatnika Gašperja iz Vuhreda. Lesna je s tem rešila perspektivo žage Vuhred in eksistenco 58 delavcev, ki so zaposleni na žagi. Delež, ki ga je v družbo vložil Gašper je večinski, zato ima večje kompetence pri upravljanju. Delavski svet je predlagal, da se tudi Nova oprema organizira v samostojno družbeno podjetje in se kot taka poveže s Tovarno usnja in Lesno. Težave v tej organizaciji so velike. Več različnih dejavnosti, ki jih opravlja, je eden izmed vzrokov za togost in neučinkovitost Nove opreme. Nujno je, da iz te organizacije nastane več podjetij. Pri obravnavi rezultatov poslovanja v prvih treh mesecih so bili delegati sezna- njeni z velikimi problemi, ki jih ima podjetje pri plačilih kupcev. V prvih treh mesecih je bilo poslovanje ugodno, tudi prodaja je še v marcu rasla, plačil pa ni bilo niti polovico. Denarni priliv prihaja edino še iz maloprodaje. Napovedi za april in maj so bistveno manj ugodne na področju prodaje, zato je pričakovati še slabše razmere. Rešitev je najti tržišče, ki ima denar, to je predvsem izvoz na zahod in ponuditi tržišču kvalitetno proizvodnjo. Pod točko 5 je delavski svet imenoval Mitjo Horvata za mandatarja za izbiro tima, ki bo v naslednjih letih vodil Lesno. V naslednji točki dnevnega reda pa so bili delegati seznanjeni o kadrovski problematiki v Poslovnem inženiringu. Prejšnji mesec so tu razpisali vsa delovna mesta. Na 90 delovnih mest so po tem razporedili 136 ljudi, 66 delavcev pa ni bilo razporejenih. Od teh jih bo 12 premeščenih na Novo opremo, nekaj je pripravnikov, nekaj delavk je na porodniškem dopustu, nekaj je takih, ki nadomeščajo odsotne delavce, nekaj pa je bolniških izostankov, 20 ljudi predstavlja popolni višek. Ti bodo zaenkrat ostali doma in bodo prejemali določeno denarno nadomestilo. Delavski svet pa je sprejel sklep, da bodo družbe Lesne, ki bodo na novo zaposlovale, najprej zaposlile te delavce, ki sedaj predstavljajo višek. I. R. Gozdarski zgibni traktor GT-70 — na sejmu v Kranju SINDIKAT O SEBI Na seji konference sindikata Gozdnega gospodarstva v mesecu maju se je razvila burna razprava o organiziranosti in povezovanju sindikalnih organizacij. Razprava je bila vseskozi prežeta z bojaznijo, da smo pretogi, da se prepočasi prilagajamo novim razmeram. Največ vročih besed pa so člani konference izrekli o delu in učinkovitosti Občinskih sindikalnih svetov in na osnovi sklepov sindikalnih organizacij tozdov Gozdnega gospodarstva sprejeli sklep, da sindikalne članarine zaposlenih delavcev v GG s 1. 5. 1990 ne bomo odvajali na Občinske sindikate, ampak bomo denar zadržali za določen čas na žiro računih sindikalnih blagajn tozdov. O kolektivnih pogodbah še nič novega, so ugotovili sindikalisti in hkrati zaskrbljeno razmišljali o položaju delavca v razmerah, ko so poslovodni delavci dobili veliko pooblastil v zvezi z zaposlovanjem in odpuščanjem, na drugi strani pa se sindikat, kot zaščitnik pravic delavcev obnaša takorekoč »po starem«. Delavci z dosedanjim delom občinskih sindikal- nih svetov niso bili zadovoljni, prav tako pa tudi ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE ni nudila tistega, kar so od nje pričakovali. V kritiki dosedanjega dela sindikata Slovenije so člani omenili tudi kongres, kjer so imeli gozdarji določena svoja stališča in predloge kandidatov za nova vodstva, pa so jih profesionalci preglasovali. V razpravi je sodeloval tudi predstavnik Občinskega sindikalnega sveta Slovenj Gradec in očital članom konference demagoško nastopanje in hkrati opozarjal, da mora sindikat delovati tako, da bo delavec čimbolj zaščiten. Kljub njegovem utemeljevanju, da je potrebno sindikat tudi teritorialno organizirati, je konferenca sprejela sklep o prenehanju financiranja Občinskih sindikalnih svetov iz članarine zaposlenih gozdarjev. Po tem je bilo veliko govora o panožnem sindikatu, od katerega gozdarji tudi največ pričakujejo. Ta pa bo brez profesionalnega kadra težko deloval, zato je konferenca GG dala pobudo, da republiški odbor sindikata za gozdarstvo zaposli strokovnega delavca. V tem trenutku pa je bistvena naloga sindikalistov Gozdnega gospodarstva, da nastopajo enotno organizirani v konferenco in vplivajo na vodstvo podjetja, da bo delovalo tako, da bomo lahko vsi »preživeli«, ne pa samo nekateri. Predloge za spremembe, ki jih pričakujemo po reorganizaciji gozdarstva bo treba pripraviti takoj. Enoten sindikat v regiji bo pomenil tudi moč. Močan sindikat podjetja pa bo lahko bolj učinkovit kot nek občinski sindikat. Pristopne izjave, ki jih je pripravil Neodvisni sindikat Slovenije tako v Gozdnem Gospodarstvu Slovenj Gradec delavci ne bodo podpisovali vse dokler dileme, ki jih je konferenca nakazala, ne bodo razčiščene. Na koncu so bili člani konference sindikata seznanjeni še o regresu, ki bo letos izplačan po 20. juniju v prvem delu v višini 2000,00 din in v drugi polovici leta drugi del. Višina drugega dela pa bo znana, ko bodo sprejeta zakonska določila za izplačila osebnih prejemkov. Ida Robnik Pri Oskrdu V neprestanih spremembah, ki spremljajo naše življenje in delo, ima vendar vsakdo skritih v srcu nekaj lepih trenutkov, ki mu lajšajo tegobe in se zoperstavlja nestalnosti in minljivosti tega sveta. Tako sem v dvanajstih letih službe ljudem in za ljudi ugotovila, da so nekatere službene vezi prerasle svoje okvire in da so se spletle prijateljske vezi. In ko premišljujem, kje vse je tako, mi misel obstane tudi na kmetiji, ki jo bom danes opisala. Proti volji lastnikov bomo opisala to prijazno kmetijo, ker mislim, da bom tudi ostalim s tem nekaj dala oz, jih morda seznanila s kakšno novo resnico o življenju lastnika pa mi bosta gotovo odpustila. Kmetija leži v Libeliški gori, ne preveč in ne premalo oddaljena od doline. Prijazna lesena hiška stoji na mestu, ki popotnika skoraj primora, da se ustavi in pogleda, kako živijo prebivalci te domačije. Soliden hlev blizu stanovanjske hiše priča o umnem in naprednem gospodarjenju, čeprav brez vsake »baharije«. To, kar daje čar tej kmetiji, pa sta človeka, ki živita v njej. Gospodar in gospodinja sta srednjih let. Kar pa me pri njiju najbolj privlači, je to, da se jima nikoli in nikdar ne mudi in ju še ni zajela panična mrzlica sodobnega sveta. Popotnika sprejmeta veselo in se mu posvetita popolnoma. Gospodar s svojim smislom za humor vzdržuje veselo razpoloženje celo dopoldne ali pa kar cel dan, če je treba. In mimogrede se ujameš v to razpoloženje in tudi tebi se nikamor več ne mudi in ko z njegove kmetije zreš v dolino, se začudeno sprašuješ, ali si to res ti, ali je čar brezčasnosti res samo začasen in bo jutri tvoj delavnik spet enak stotini prejšnjih — brezglavi in paničen in nezadovoljen. Seveda postrežeta tudi z zemeljskimi dobrotami, ki so prav tako okusno pripravljene kot drugod — toda nekaj je v teh ljudeh, da se spremeniš tudi po človeški plati. Zato velikokrat premišljujem o njiju. Zavidam jima njuno življenje. Lahko rečem, da sta po načinu življenja pravi vzgled vsem nam. Zadovoljna sta namreč s tem, kar sta in kar imata. Zato je prav vseeno, ali sije sonce ali*lije dež, ko prideš k Oskrdu, tam kmalu napolni stene njune hiške smeh in veselje. Želim jima, da bi tudi v nov dom, ki ga bosta zgradila s pomočjo »ta mladih« prenesla to toplino. Tako še enkrat spoznavam, da kmetijo držijo gor ljudje. Danes izjemoma ne bom pisala o drugih njunih dosežkih, saj pravijo, da se ne živi samo od kruha, tudi medsebojna pomoč in prijateljstvo nas drži pokonci. Želim jima še veliko zdravih in veselih dni! M. CIGLER ČAS MITINGOV IN RESNIC Temporis filia veritas Včasih so mi pravili ljudje resnica, mi kasneje dali ime pravica. Lopov vsak, mi danes drzno pljuva v lica, čeravno sem zatirana, prekleta se vrnem kot resnica in osveta. J. Š. KADROVSKE VESTI - SOCIALNA PROBLEMATIKA NOVA DELOVNOPRAVNA UREDITEV Priča smo velikim spremembam na področju gospodarstva in družbenega življenja. Kdo bi tega ne opazil, saj posegajo tudi v naše življenje in delo. Vse to se odraža v spremembah temeljnih zakonov, pravzaprav sprememba zakonodaje omogoča in dovoljuje te korenite spremembe v družbi. Pričelo se je s sprejemom zveznih ustavnih amandmajev, Zakona o podjetjih. Zakona o tujih vlaganjih in drugih. Tem je nujno sledil drugi krog sprememb zakonodaje, ki konkretneje omogoča izvajanje gospodarske reforme, cilj vseh pa je uveljavitev tržnih zakonitosti in novih družbeno-ekonomskih odnosov. V ta drugi krog spada tudi nova delovnopravna zakonodaja. V Skupščini SFRJ je bil sprejet Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, ki je začel veljati 14. 10. 1989 (v nadaljevanju zvezni zakon). S tem so prenehale veljati določbe Zakona o združenem delu, ki so urejali medsebojna razmerja delavcev v združenem delu in varstvo njihovih pravic. Ta zakon naj bi zagotovil enotno ureditev temeljnih pravic iz delovnega razmerja, ki jih je treba zaradi enakopravnosti delavcev v vsej Jugoslaviji urediti enotno. Bistvena novost oz. razlika od prej je ta, da je oblikovan enoten sistem urejanje delovnih razmerij za vse oblike organiziranega dela, ne glede na lastnino in da je delovno razmerje enakopraven odnos dveh partnerjev: delavcev in organizacij oz. delodajalcev. Zakonodajalec je v zvezni zakon vgradil obe v bistvu nasprotujoči funkciji: podjetniško in delavsko varovalno. Podjetništvo je vgrajeno z določili, ki omo- gočajo boljšo organizacijo dela, učinkovitejše izkoriščanje delovnih naprav in delovnega časa, bolj vestno in odgovorno delo, odpravo monopola do delovnega mesta, konkurenco sposobnosti in znanja, večjo mobilnost pri razporejanju delavcev, vse to pa z razširitvijo pooblastil poslovodnih delavcev. Delavsko varovalna funkcija pa se kaže predvsem v določilih, ki opredeljujejo vsebinsko novo vlogo sindikata in sindikalnega poverjenika ter določbe, ki zagotavljajo socialno varnost presežnim delavcem. Razmerje med obema vidikoma je enakovredno, poudarek pa je še vedno na varstvu delavcev, kar je cilj delovnopravne zakonodaje tudi v svetu. V Sloveniji je Skupščina sprejela dne 29. 3. 1990 republiški zakon o delovnih razmerjih, veljati pa je začel 24. 4. 1990. Taje kot dopolnitev in konkretizacija zveznega zakona uvedel nove inštitute, kot so pogodba o zaposlitvi, kolektivne pogodbe, fleksibilnejše oblike delovnega razmerja, krepitev vloge sindikata ter sindikalnega poverjenika, konkurenčna prepoved in varstvo delavcev, katerih delo postane nepotrebno. Ocenimo ga lahko kot modernega, ki sledi tovrstni evropski zakonodaji. Nadaljnji pravni vir so kolektivne pogodbe. Doslej smo pri nas poznali kolektivne pogodbe le za urejanje delovnih razmerij delavcev pri obrtnikih in tujih predstavništvih, odslej pa bo to obvezni del delovnopravne ureditve. Kolektivna pogodba je dvostranski akt, s katerim se urejajo pravice in obveznosti delodajalcev in delojemalcev v zvezi z delom. Kolektivno pogodbo sklepajo predstavniki delodajalcev (gospodarska zbornica in Združenja delodajalcev) in predstavniki delojemalcev (organizacije sindikata). Kolektivne pogodbe bodo sklenjene na več nivojih: generalna, po dejavnostih, na nivoju podjetij. Kolektivne pogodbe morajo bili sklenjene v roku 3 mesecev od uveljavitve republiškega zakona. Kot vire delovnopravne zakonodaje bodo še v bodoče ostali splošni akti podjetij in organizacij. Seveda bo vsebina in oblika teh bistveno drugačna od dosedanjih. Z njimi bomo urejali tiste zadeve, ki niso urejene z zveznim in republiškim zakonom in ki ne bodo urejene s kolektivnimi pogodbami, le-teh pa bo verjetno bolj malo. V organizacijah moramo uskladiti svoje splošne akte v roku 6 mesecev od uveljavitve republiškega zakona. Do sklenitve kolektivnih pogodb in uskladitve splošnih aktov pa še lahko uporabljamo veljavne splošne akte t. j. naš pravilnik o delovnih razmerjih, če ni v nasprotju z določbami zakona. Zaokrožitev delovnopravne ureditve torej lahko pričakujemo šele po 1.7. 1990, ko bomo vsi delavci v Sloveniji sklenili pogodbe o zaposlitvi in ko bodo sprejeti še drugi zakoni, ki vsebinsko posegajo v to področje. To so zlasti zakon o zaposlovanju, zavarovanju in drugih pravicah za čas brezposelnosti, zakon o varstvu pri delu, pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Že na začetku sem omenila, da ta vprašanja bistveno zadevajo vsakega izmed nas, v tem sestavku pa niste našli konkretnih odgovorov na vaša vprašanja. Mislim, da je bil tak uvod kljub temu potreben, v naslednjih številkah Viharnika pa bom poskušala konkretno in bolj poljudno obdelati vsa poglavja iz republiškega zakona o delovnih razmerjih. Franica PORI Magnolija v cvetu — Foto: M. Čarf Ida in Gustl r~ \ Naši jubilanti MESECA MAJA PRAZNUJEJO 10 let delovne dobe 1. Lilijana STEVANOVIČ, TP Prevalje 2. Olga ČREŠNIK, TSP Radlje-Podvelka 20 let delovne dobe 1. Ivan MARTINI, Gozdarstvo Radlje 2. Jelka KRIŽOVNIK-KNAP, CLS Otiški vrh 3. Drago ROŽEJ, Žaga Otiški vrh 4. Ana ZIDAR, TIP Otiški vrh 5. Vida MAROŠEK, Poslovni inženiring Lesna 30 let delovne dobe 1. Jože KOTNIK, Gozdarstvo Črna 2. Jože OBRETAN, Transport in servisi 35 let delovne dobe 1. Marko URH, Gozdarstvo Radlje 2. Anton RUBIN, TP Pameče 3. Anton MARTON, TP Prevalje 4. Cvetko PRAZNIC, TSP Radlje-Podvelka Grenki spomini na mladost 40 let delovne dobe 1. Rado TURJAK, Žaga Mislinja Nad zaselkom razpotegnjene vasice Spodnje Gortine je v strmi breg prislonjena skromna bajtica in v njej je prijokal 22. 8. 1921 na svet AVGUST HELBEL. Kratek utrinek iz njegovega življenja želim predstaviti našim bralcem. V tej bajtici s krpo strme zemlje življenje petim otrokom ni bilo lahko, ker so zgodaj zgubili mater in oče se je moral znajti v teh težkih časih, kakor je vedel in znal. Kolikor so pridelali doma premalo živeža, so si morali z odsluženjem skupaj z očetom iskati drugje na dninah za golo preživetje. Bil je Gusti tudi za hlapca pri sosedu Labautnu. ročila, ko je njej bilo 17 let in sem ji moral še eno leto dokupiti, da sva se smela poročiti«. No, v teh 43 letih se je tudi Gustiju življenje na bolje obrnilo, dobil je pridno in skrbno gospodinjo, ter mater sinu in trem hčerkam, katerim sta podarila življenje ter jim privzgojila marljivost in poštenje. Vse tri so si ustvarile družine z domovi, Jožica je kmetica. Kljub temu, da je cesta pri Pušpanovi bajti, kot se po domače reče, razpolovila še tisto krpo obdelovalne zemlje na dvoje, je s seboj prinesla tudi možnost, da si je družina s prihranki, kjer je prej stala stara razmajana bajta, zgradila lep in prijeten domek, kakor tudi hlev s skednjem ter vse kar zraven spada in se kljub strmini lepo spaja z okolico. V spomin sva še enkrat obšla kraje, kjer si je Gustl nabiral delovna leta. Pri koroški kmetijski zadrugi je sekal obmejni pas v Koprivni. Po tem pet let pri Tehnogradnji. Od tam pa seje pridružil gozdno gojitveni skupini TOK Radljetkjer so ga leta 1974 invalidsko upokojili. Ze pred očetovo upokojitvijo se je tam zaposlil tudi sin Stanko, ki si pri gojitveni skupini nabira delovna leta. Kljub temu, da sem videl, da mu noge ne služijo več dobro, sem ga vprašal, kaj si v tem času najbolj želita: »Da bi bil mir pri nas v deželi in v svetu.« Jaz pa skupaj z vsemi, ki ju poznamo, pristavljam željo, da bi zdrava in čila dočakala jubilej zlate poroke. Ludvik Mori V najlepši njegovi mladosti je kot mnogo drugih tudi Gustija potegnila druga svetovna vojna v svoj vrtinec, kjer je doživljal strahote ter pogosto zrl smrti v oči. To so grenki spomini. Dvakrat je bil ranjen, enkrat v roko, enkrat v nogo, ko pa se je za silo ozdravil, pa zopet na fronto, kjer so jih ujeli Rusi. Tudi v ujetništvu so doživljali zelo hude čase. Več kot dva meseca so dobili samo enkrat na dan malo čorbe in deset dek kruha. Tu so ujetniki umirali od lakote, da so vsak dan odpeljali od 35—40 mrtvih na pokopališče, le srečnemu naključju in preselitvi se gre zahvaliti, da seje kljub zrahljanemu zdravju avgusta 1945 srečno vrnil domov. Da bi pregnal grenke spomine, sem ga povprašal, kdaj in kje je našel svojo ženičko. »Veš, prva povojna leta je težko bilo najti primerno redno zaposlitev. Prijatelj mi je priskrbel v koroških gozdovih sezonsko delo, kjer smo delali skupinsko ter prenočevali po kmečkih domovih in bajtah, tako smo prenočevali tudi pri Zeljšnikovi bajti, in kar kmalu sem opazil, da se okoli mene rada smuka ljubko dekle, mlada Idika, za katero se je kar hitro vnelo moje ljubezni žejno srce. In tudi gospodinjo sem zelo potreboval, saj sva bila sama z ostarelim očetom. Po enoletnem poznanstvu sva se sredi septembra leta 1947 po- GOZDARJI SO KEGLJALI Kolegi iz TOK Gozdarstvo Ravne so organizirali tekmovanje v kegljanju za delavce Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec. V soboto, 21. aprila se je na kegljišču na Ravnah pomerilo 8 moških ekip, tekmovanja pa se je udeležilo tudi pet žensk iz delovne skupnosti, ki so skupaj podrle 561 kegljev. Moške ekipe so dosegle rezultate: mesto TOZD, TOK št. kegljev L TOK Gozdarstvo Ravne—Prevalje 1470 2. Transport in servisi Pameče 1425 3. TOK Gozdarstvo Radlje 1397 4. TOK Gozdarstvo Slovenj Gradec 1361 5. TOZD Gozdarstvo Radlje 1219 6. DSSS Slovenj Gradec 1177 7. TOZD Gozdarstvo Črna 709 8. TOZD Gozdarstvo 526 Mislinja Nekaj najboljših posameznih rezultatov: ženske 1. Betka SABERČNIK 188 DSSS 2. Ljuba ČEH-LESKOVEC 166 DSSS 3. Betka KUHELNIK 153 DSSS 4. Mojca ŠMON 151 DSSS 5. Marija HICTALER 91 DSSS moški 1. Franc KLEMENC 422 TIS Pameče 2. Jože JEROMEL 397 TOK Slovenj Gradec 3. Edi KOPMAJER 385 TOK Ravne - Prevalje 4. Erik GREBENC 385 TOK Radlje 5. Dušan LESKOVEC 358 TOK Slovenj Gradec Peter Gregor Opomba: Za naziv športnika leta ne bomo upoštevali rezultatov namiznega tenisa. P. G. ALI SE ZAVEDAMO KAKO SMO BOGATI? V vseh mirnih, normalnih časih, se ljudje v razvitih državah ne borijo samo za golo preživetje, ampak si želijo še kaj več: svoj urejen dom, sodobne pripomočke za lažji vsakdanjik in tudi tisto, kar sodi k oddihu in rekreaciji. Poleg vsega tega pa bi rad vsak še naložen denar, po možnosti v trdni valuti. Kdo si ne želi biti gospodarsko neodvisen in imeti več kot za sproti? Temu se iz verskih razlogov zavestno odpoveduje le peščica ljudi, te pa imamo za čudake. V nenehni borbi za obstoj je vsak človek primoran si prizadevati, da ima kaj več kot tisto, kar mora vsak dan dati v usta. Pri tem je med ljudmi prava tekma, eni uspejo bolj, drugi manj: dočim so nekateri prilično dobro situirani, se morajo mnogi zadovoljiti s tem da imajo za sproti, tretji sloj pa že ima toliko, da ga lahko obsodimo za bogatega. Pod besedo bogastvo pojmujemo predvsem denar, blago in drugo dobroimetje. Do bogastva vodijo razne poti. Da kdo najde to pot, mora imeti res izredno srečo, saj je razširjeno splošno mnenje, da samo s poštenim delom svojih rok še nihče ni obogatel. Bogastvo da dediščina, uspešna konjunkturna trgovina, če si sposoben in podjeten, zadetek na loteriji in še kaj (morebiti tudi kaj nepoštenega)- Poleg bogastva lahko človek z lahkoto dobi tudi tisto nečedno lastnost, ki se ji pravi: pohlep. Znano je namreč, da čim več nekdo kaj ima, tem več si želi in če treba, pri tem ne izbira sredstev. Izgubi pa drugo, prav lepo čednost: zadovoljstvo! Drži trditev, da je denar sveta vladar, kako pa osrečuje, je drugo vprašanje, na katerega bi si razočarano odgovoril marsikateri, ki ima kaj pod palcem. Moj oče je vedel povedati preprosto, toda zelo poučno zgodbico: Neki siromak se je preživljal z izdelovanjem in prodajo brezovih metel. Z nekaj krajcarji izkupička je bil zelo zadovoljen, domov grede si je žvižgal in pel. Tega ni mogel razumeti bogataš, mimo katerega je vodila pot zadovoljnega kramarja. Nekoč ga ustavi in vpraša, čemu je tako vesel. »Poglejte, to sem dobil!« in pokaže krajcarje. To je dalo bogatašu misliti, predstavljal si je, kako bi bil ta šele srečen, če bi imel veliko denarja. Odločil se je in mu dal piskrček cekinov z namenom, da ga bo osrečil. Toda dosegel je ravno nasprotno. Od takrat siromaka ni videl več zadovoljnega, ni ga več čul žvižgati in peti. Spet ga ustavi in vpraša za vzrok spremembe. »Porabil sem nekaj cekinov in zdaj me jezi, ker piskrček ni več poln«. Pravno varnost lastnine jamči vsakemu državljanu družba, v kateri živi. To jamstvo pa odpade takrat, če svoje imetje izgubimo po svoji krivdi, se pravi, če ga lahkomiselno zapravljamo, nesmotrno vlagamo, skratka, če ne znamo z njim gospodariti. Še tako velik kup denarja hitro skopni. Imetje se nam lahko izniči, četudi ga ne zapravljamo po nepotrebnem in lahkomiselno. To lahko pride polagoma, ali kar preko noči. Takrat namreč, če izgubimo drugo bogastvo, katerega se nismo zavedali, oziroma ga nismo znali ceniti vse dotlej, ko smo ga izgubili. Šele takrat se zavemo, kako smo bili bogati! Zdravje! Kaj je bolezen ve zdravnik, kaj je zdravje ve bolnik. Ta stara ljudska reče-nica ki se lepo rima, pove veliko resnico. Zdravje zna pravilno vrednotiti le bolnik, zdravi pa se s tem vprašanjem neradi ukvarjamo. Samo kadar smo v stiku z bolnikom se trudimo, da izrečemo prizadeto nekaj tolažilnih besed, ki jih pa sami kaj hitro pozabimo. Sodobna medicina je nesluteno napredovala. Uspešno zdravi in preprečuje bolezni, nekatere je že zatrla, spet druge drži močno na vajetih. Toda podoba je, kot da hoče narava obdržati svoje ravnovesje. Človeku je uspelo da je zatrl oziroma omejil nekatere zelo hude in smrtne bolezni, toda pojavile so se nove, doslej neznane hude, celo neozdravljive bolezni. Ko po bolezni ozdravimo, hitro na vse pozabimo. Tega pa ne moremo takrat, če je bolezen pustila za seboj posledice. Te so lahko manjše ali večje, nekatere lahko pustijo trajno invalidnost. »Bog nam daj zdravje!« »Bog vam daj zdravje!«, »Če nam Bog zdravje da!«. Taki in podobni izreki so med našim ljudstvom v navadi že od pamtive-ka; podedovali smo jih in jih radi izgovarjamo v skrbi za svoje zdravje, večkrat iz navade in podzavestno. Iz šolske čitanke vem še za to zgodbico: Sosed pride vprašat soseda, če bosta gnala konja na sej m. »Če Bog zdravje da«, mu je ta odgovoril. »Jaz pa bom gnal konja na sejm če da Bog zdravje ali ne,« mu je ta rekel ošabno. Drugo jutro pa mu je prišel povedat, da konja ne bo gnal na sejm, ker mu je ponoči crknil. Bolezen pride hitro, odide pa zelo počasi. Pravijo da pride kot povodenj, odteka pa po kapljicah. Primerjamo jo lahko tudi z ravnanjem sovjetske vojske, ki je preko noči zasedla nekaj vzhodnoevropskih in ent> azijsko državo, zdaj pa že leta tečejo pogajanja, kdaj bodo ti vojaki odšli tja, odkoder so prišli! Huda je invalidnost, če izgubiš roko ali nogo, če izgubiš katero izmed čutil, dvakrat huda je izguba razuma. Težka invalidnost je delna ali popolna ohro- melost, ki jo povzroči poškodovana hrbtenica. Pravijo da ima človek težave s hrbtenico že od takrat, odkar hodi pokonci. S tem se je namreč vsa teža telesa prenesla na hrbtenico, s težiščem na spodnji del, ki mu po domače pravimo križ. »Križ me boli«, križ me martra,« rad potoži prenekateri in se pri tem podzavestno prime tam, kjer hrbet svoje lepo ime izgubi. Z bolno hrbtenico je težko delati in se držati pokonci, komur pa hrbtenica odpove, je priklenjen na invalidski voziček. Do tega ne pride samo v predhodni bolezni, lahko se to pripeti v hipu: koliko jih ohromi pri delovni ali pri prometni nesreči, pri padcu, nekateri so nastradali celo pri kopanju z mrzlo vodo! Ljudje v najboljših letih, celo rosno mladi! + + + Na te nič kaj vesele misli sem prišel lansko jesen, ko sem po dolgih letih srečal znanca iz mladih let. Tudi on je namreč eden tistih, s katerimi se je usoda tako kruto poigrala. To je Beno Stakne, po domače Pukl iz Javorja. Znana mi je bila nesreča ki ga je zadela, toda njegova živa pripoved me je tako ganila da sem sklenil, to vnesti na papir z namenom, da to izve tudi širša javnost. Dolgo sem čakal na priložnost, da ga bom mogel obiskati, ta pa se mi je ponudila zadnjo februarsko nedeljo, ki je bila tudi pustna. Bil je zelo topel, sončen in brezvetrn dan in, če bi bilo vse prav, bi moralo ta čas biti snega saj do kolena, če že ne do riti. Bilo pa je kopno do najvišjih vrhov okoliških gora, na strmo, proti soncu nagnjeno stran Javorja pa je »zimsko« sonce tako grelo, da je vznemirjalo zimsko spanje narave. Popki na grmičevju so komaj vzdržali, da se niso veliko prezgodaj odprli, tudi travnat svet je komaj zadrževal kali. Izreden, nepozaben februarski dan! V Javorje sem se zapeljal po zgornji cesti, pri Klavžu sem najel mladega gospodarja za spremljevalca in se podala v breg proti Pukl novi domačiji, ki jo loči samo ozek pas lesa. Pred seboj sva imela skoraj celoten grunt, ki ima gotovo več kot 30 % naklona, toda polje je čisto in gladko. Cesta se iz grabna vije po serpentinah, potem pa se pošev zarije v polje. Cimprovje stoji ob cesti na zgornji strani, po vrsti so bajta, kašta, hiša in hlev. Same nove ali obnovljene stavbe. Na dvorišču te že prvi bežen pogled prepriča, da tu gospodarijo pridne, reda in čistoče vajene roke. Vse čisto in pospravljeno. To omenjam zato, da vsaj malo opravičim Javorce, ki jim je pred leti storila krivico ekipa TV Ljubljana s posnetkom kratkega dokumentarca v neki razdrapani javorski hiši, saj je s tem ustvarila vtis zaostalosti tega gorskega kraja! KOROŠKA KMETIJSKA ZADRUGA, n. sub. o SLOVENJ GRADEC KOROŠKA ZADRUŽNA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA, n. sub. o SLOVENJ GRADEC PRILOGA PRILOGA ZA KMETIJSTVO izhaja mesečno. Prilogo izdaja KKZ Slovenj Gradec in KZ HKS Slovenj Gradec in je sestavni del Viharnika. Ureja uredniški odbor. Glavna urednika Rok Gorenšek in Jože Krevh. Naslov: KKZ Slovenj Gradec, Celjska cesta 7, Uredništvo priloge za kmetijstvo, telefon (0602) 42-341 Tisk: GZP Mariborski tisk, Tržaška cesta 14, 62000 Maribor, 1990. LETO Vlil - ŠTEVILKA 5 MAJ 1990 POŠTNINA PLAČANA Na silo in protizakonito odvzeta zemlja vrnjena In končno je zmagala pravica... Bilo je natanko 29. avgusta 1945. leta, ko je okrajna zaplembna komisija v Prevaljah z odločbo opr. št. 156/45 zaplenila kmetijo in odvzela vse premoženje danes že pokojnemu kmetu Ivanu Plešivčniku iz Podkraja 19 pri Prevaljah. Gre torej za kmetijo Žerjavlje in takratni gospodar Ivan Plešivčnik je bil napreden kmet izpod Uršlje gore. Za zaplembo kmetije in premoženja se je takratna zaplembna komisija sklicevala na prvi in drugi odstavek prvega člena odloka Avnoja z dne 21. novembra 1944. o prehodu sovražnikovega premoženja v državno last. Takratna okrajna komisija je bila pristojna, da odloča o zaplembi premoženja, ki je bilo last nemškega rajha ali nemškega državljana. Po tem odloku, ki je bil spremenjen z zakonom 31. julija 1946, so državna lastnina vsa premoženja nemškega rajha in njegovih državljanov, vse premoženje nemških oseb ne glede na državljanstvo (izjeme so bile osebe, ki so se udeležile NOB) in premoženje vojnih zločincev. Za osebe nemške narodnosti so šteli tudi ljudi, ki so bili kot Nemci izseljeni decembra 1945. Kmetija Žerjavlje last Plešivčnikovih in tudi pokojni Ivan Plešivčnik ni bil nemški državljan in tako omenjena komisija o tem nikakor ne bi smela odločati, o tem bi lahko odločilo le pristojno sodišče. Odločba, s katero7 je okrajna zaplembna komisija zaplenila Plešivčnikovo premoženje pa se ne sklicuje na nobeno sodbo sodišča, iz potrdil poverjeništva za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora v Slovenj Gradcu pa je razvidno, da Ivan Plešivčnik ni bil obsojen na izgubo narodne časti, državljanskih in drugih pravic in, da v času okupacije ni bil pod orožjem ali v službi okupatorjev in njihovih pomagačev. Iz spisov okrožnega sodišča v Mariboru pa lahko razberemo, da je Plešivčnik sicer bil v priporu, vendar je sodišče postopek ustavilo, ker je javni tožilec leta 1949 umaknil zahtevo, saj za njegovo pridržanje ni bilo pravnih razlogov. In s tem je bila pokojnemu Ivanu Plešivčniku storjena velika krivica, za katero pa ni dočakal dneva, ko bo zmagala pravica. Skoraj 45 dolgih let so Plešivčnikovi vendar mislili na to, da bo njihova kmetija po krivici preteklosti tudi vrnjena. Pokojni Ivan Plešiv- čnik, takratni gospodar Žerjavlove kmetije, tega srečnega trenutka ni dočakal, dočakal pa ga je njegov sin Alojz Plešivčnik, ki se je dolgih 45 let boril in odpiral vrata vse do Beograda ter dokazoval, da je bila zemlja in premoženje krivično odvzeto. In slednjič na dan je prišla pravica. O tem, da se Plešivčnikovim vrne zemlja, pa so razpravljali tudi na seji skupščine občine Ravne na Koroškem, ki je sprejela sklep, da je odločba okrajne zaplembne komisije Prevalje iz leta 1945 nična. Jože Pratneker, predsednik Skupščine občine Ravne na Koroškem ob tej neprijetni dediščini okrajne zaplembne komisije pravi: »Z odločbo občine Ravne na Koroškem je bilo Plešivčnikovo posestvo takrat oddano v opravljanje takratni kmetijski zadrugi Prevalje. Leta Jože Pratneker, predsednik Skupščine občine Ravne na Koroškem: Naša občina je skušala popraviti krivico Žerjavlovi kmetiji...« 1968 je zadruga posestvo z najemno pogodbo dala v najem sinu nekdanjega lastnika Alojzu Plešivčniku. Tako je Alojz Plešivčnik vse do danes na posestvu gospodaril kot najemnik, bil je napreden, čeprav ni bil lastnik in je posestvo usmerjal v tržno proizvodnjo. Pred nekaj leti je celo kupil nekaj zemljišč nazaj. Že pred tremi leti je prevaljska kmetijska zadruga naslovila na takratni Izvršni svet vlogo, da je treba sprožiti aktivnosti za vrnitev posestva potomcem bivšega lastnika. Zadeva se je vlekla dve leti, strokovne službe na 'republiki in na občini so vso dokumentacijo temeljito preverile in prišle do spoznanja, da je bil postopek takratne komisije nepravilen in da dejansko obstaja možnost, da postane ta odločba nična. Tako so vsi trije zbori naše občine na seji soglasno sprejeli sklep, da se odločba okrajne zaplembne komisije iz leta 1945 izreče za nično in, da se posestvo vrne bivšim lastnikom. S tem je naša občina popravila krivico, ki se je zgodila družini Plešivčnik. Mogoče povem še to, da je občina pred par leti oddala z agrarno reformo v lastništvo nekaj zemlje tega posestva, tu gre za okoli 1,7 ha zemljišča. Mi smo se s temi potomci bivšega lastnika dogovorili in tudi izjavo so podpisali, da Marko Plešivčnik: »Na kmetiji, ko veš, da je tvoja, bom še z večjim veseljem delal. ..« Plešivčnikori, Markova žena Mojca, mama Marija in oče Alojz ,\a Žerjarlori kmetiji raste nor hlev do tega zemljišča ne bodo zahtevali vrnitev oz. odškodnine . . .<< Storjena krivica ne more biti nikoli pozabljena, tako misli in meni Alojz Plešivčnik, sin pokojnega Ivana Plešivčnika. Potem pa pravi: »Leta 1945, ko se je na naši kmetiji zgodila ta krivica, sem jaz bil še otrok. Star sem bil osem let. Tega dne pa se spominjam tako živo, kot da bi bilo to včeraj, ali pa pred dvema dnevoma, ko smo zvedeli, da smo dobili vrnjeno to krivično odvzeto posestvo. Ta dan je bil tako hud, ko so nam prinesli tisto odločbo, da moramo .takoj sprazniti hišo, plačati vse premičnine in celo tisto, kar smo peljali s seboj. Sestre so bile stare 10, 11 in 12 let. Najbolj sramotno pa je bilo to, da so sestram šteli celo kombineže, katere so imele oblečene. To so delali sami sosedje. Morali smo pozabiti na to krivico, ki nam je bila storjena pa vendar ostali smo zvesti dobri državljani, jaz osebno sem odslužil vojake in vse sestre so ostale doma in nihče ni mislil, da bi pobegnil čez mejo. Zdaj sem pa vesel in ponosen, da se nam je ta krivica odpravila in pokazala pravica. Predvsem lahko rečem, da je veliko pomagal sedanji župan naše občine Jože Pratneker. Če se on ne bi trudil, ne bi bilo nič iz tega. — Ko ste iskali pravico za vrnitev posestva, ali ste sploh kdaj pomislili, da vam bo vrnjeno imetje? »Jaz sem vedno živel v tem prepričanju, da nam bo posestvo vrnjeno, ker je oče vedno govoril, da je nedolžen. Dvaindvajset let že gospodarim na svoji zemlji kot najemnik, 45 let pa smo se borili, da bi dobili to posestvo nazaj in vendar vidim, da je zmagala resnica in pravica . . .« Žerjavlova kmetija, ki meri 41 hektarov, od tega je 21 hektarov gozda, je izredno lepa in na njej je vse mogoče obdelati s stroji, ki pa jih na kmetiji ne manjka. Ko so na Žerjavlovi kmetiji gospodarili Plešivčnikovi celih 22 let kot najemniki, niso bili nikoli deležni kakšnih kreditov, le občina jim je pred leti dala nekaj nepovratnih sredstev za gradnjo sodobnega gospodarskega poslopja, v katerem imajo že sedaj preko 28 glav živine. Na Plešivčnikovi kmetiji oz. na Žerjavlovi bo sedaj gospodaril 25-letni vnuk Marko Plešivčnik: »Kot nasled- nik Žerjavlove kmetije, na katero smo čakali dolga leta, se mislim posvetiti zlasti živinoreji, zlasti prireji mleka. Vsekakor pa sedaj, ko vidim, da je posestvo naše, bomo v hlev postavili še nekaj živine, tako da bomo imeli v hlevu preko 30 glav. Načrtujeva pa z očetom tudi konjerejo, ki bi jo povezali pozneje tudi s turizmom. Veste, hudo je bilo, ko smo bili na lastni kmetiji podnajemniki. Vseskozi sem se spraševal, zakaj ni naše, če ni nobeden nič kriv. Očeta sem vseskozi spraševal, kdaj bo naše in kdaj bom dobil kmetijo. Mislim, da bom na kmetiji z veseljem zagospodaril, saj bo sedaj tržni višek kmetije mnogo večji. Ko smo imeli pred leti v hlevu 10 krav, smo oddali takrat več kot 41 tisoč litrov mleka, sedaj pa se lahko to število potroji,« pravi mlad in napreden Marko Plešivčnik, ki je končal tudi kmetijsko šolo. Čeprav pokojni Ivan Plešivčnik ni dočakal trenutka, da bi dokazal krivico, ki mu je bila storjena, so to dočakali njegovi otroci in vnuki. F. Jurač PREDSTAVLJAMO VAM EDIJA POTOČNIKA, dipl. veterinarja, vodja delovne enote Prevalje, Koroškega Veterinarskega zavoda Po skoraj dveh letih, odkar uspešno vodi Prevaljsko enoto Koroškega Veterinarskega zavoda, kamor je bil po zadostitvi vseh zato potrebnih formalnosti izbran in postavljen na splošno željo kmetov in svojih sodelavcev veterinarjev, je res že skrajni čas, da ga širše predstavimo tudi v »Prilogi za kmetijstvo« Viharnika. Njegovi kolegi so ga za to mesto izbrali, ne le zaradi njegovega znanja in strokovne usposobljenosti, pač pa predvsem zaradi njegovih pristnih, človeških lastnosti in kvalitet, tako v odnosu do strank, kot tudi do svojih sodelavcev. Edi Potočnik je kmečki sin, ki bo nasledil tudi kmetijo. Rodil se je pri Kome-su na Zagradu pri Prevaljah. 23. maja letos bo star 35 let. Je poročen. Žena Tanja, s katero imata 4 leta starega sinka Gregija je Najevnikova, s Plata nad Meži- Doma pri Komesu, sta še Edijeva mama Marija in oče Matevž. Posestvo, ki ga skupno obdelujejo, meri 10 ha. Redijo pa poleg svinj in kokoši za domačo porabo tudi 14 glav govedi. Dela je zmeraj dovolj in Edi izkoristi vsak trenutek, kadar je prost, to pa je zaradi njegove službe zelo poredko, zato, da pomaga pri delu na domačiji. Na Prevaljski enoti Koroškega Veterinarskega zavoda, se je Edi zaposlil takoj po diplomi leta 1981. Pred dvema letoma pa je po definitivnem odhodu prejšnjega vodje enote magistra, gospoda Rudija Čretnika v pokoj prevzel njegove dolžnosti. Sodeč po Edijevem delu in priljubljenosti, ki jo uživa med ljudmi, tako pri kmetih, kot pri svojih sodelavcih, bo delo Prevaljske enote Koroškega veterinarskega zavoda tudi naprej uspešno in kar najbolj koristno za nadaljnji razvoj in vse- Edi Potočnik stranski napredek živinoreje, poleg lesa, poglavitnega vira dohodkov kmetijstva na našem koroškem koncu domovine. Prepričan sem, da se s takšnimi, domačimi ljudmi na takšnih delovnih mestih, nam tudi v bodoče ni treba bati, kako bo šlo naprej, pa četudi v Evropo. Rok Gorenšek Konferenca ravnateljev kmetijskih šol V petek, 20. aprila, je bila v Slovenj Gradcu konferenca ravnateljev kmetijskih šol Slovenije, katere se je udeležilo 21 ravnateljev in dekanov srednjih in višjih šol ter Biotehniške fakultete v Ljubljani. Pokrovitelja tega pomembnega sestanka (vsako leto je v drugi regiji) sta bila KKZ Slovenj Gradec in Tovarna usnja Slovenj Gradec, potekal pa je v sejni sobi LB, Koroška banka, d. d. Slovenj Gradec. Po predstavitvi obeh delovnih organizacij, ki sta jo opravila Edi Korat, dipl. ped., in Jože Konečnik, dipl. ing., sta s konferenco pričela predsednik in tajnik skupnosti kmetijskih in živilskih šol Slovenije Jože Pučko in Friderik Degen. Glavna tema posveta je bila izobraževanje v kmetijsko-živil-ski stroki od osnovne šole do fakultete, ki jo je pripravil in posredoval dr. Jože Osterc. Poleg te pa so prisotni obravnavali še udeležbo na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni, izhajanje biltena »Naše kmetijske šole« ter udeležbo na strokovni ekskurziji v Avstrijo in Slovaško. Kot marsikaj doslej, na gospodarskem in političnem področju, tudi v šolstvu ni bilo vse v najlepšem redu, so ugotavljali udeleženci. Predvsem zato, ker je družba s politiko omejevanja znanja želela narediti kmeta odvisnega in poslušnega. Vzela mu je potrebno vero v poklic in osovražila kmetijsko delo. Medtem ko se v razvitih državah zahteva od naslednika na V_____________________________________________________________________ kmetiji najprej kmetijsko in šele nato kakšno drugo znanje (npr. mehanik), je bilo pri nas ravno obratno. Zato bi morali najprej začeti popravljati stanje pri vračanju vere v poklic. Poseben poudarek je bil na posvetu dan šolskim posestvom, ki so jim bila ponekod odvzeta, saj je znanost dokazala, da ljudje največ pomnijo, če poleg pridobivanja teoretičnega znanja tudi praktično delajo. Z vračanjem vere v kmečki poklic bi morali začeti že v osnovni šoli s splošnimi ali specialnimi krožki, saj se je ponekod prav tu delala največja škoda s parolo »če se ne boš učil, boš pa kmet«. Kmetijska šola prav tako ne bi smela biti odtujena terenu in bi morala biti njen del ter z njim tesno povezana. Tu pa bi morala sodelovati še pospeševalna služba pri zadružni organizaciji, saj naj bi kmetijski pospeševalec kmetijo obravnaval celovito ter prispeval s svojim znanjem pri vključevanju dopolnilnih dejavnosti. Kako naj bi izgledalo kmetijsko šolstvo organizacijsko, pa seveda v tem sestavku ni možno obravnavati, ker je snov preobsežna. Po konferenci so si udeležnci ogledali še razstavo Huga Wolfa, zaključili pa v prijetnem vzdušju pri »Lampretu« v Podgorju. Jože KONEČNIK PAŠNIK PLEŠIVEC Vedno bolj draga krmila nas silijo, da usmerjamo našo govedorejo na domače vire krme. Urejena paša spada gotovo med najcenejše vire domače krme. Posebno pomembno je uvajanje intenzivnejše paše na hribovskih zemljiščih povsod tam, kjer nam težke strmejše lege otežujejo uporabo mehanizacije. Tako kot vsako leto tudi letos organiziramo na pašniku Plešivec celodnevno nadzorovano pašo. Pašnik se razprostira na pobočju Uršlje gore na nekdanjih treh kmetijah »JELEN«, »LORENCI« in »ŠISERNIK«. Zajetih je 109 ha, od tega je aktivnih 64 ha pašnikov. Pašnik leži na visoki nadmorski višini, saj je pri Jelenu 1076 m, kjer so najnižje ležeče čredinke, medtem ko je vrh pašnika pri Šiserniku na 1255 m nadmorske višine. Kljub relativni visoki nadmorski višini se pašna sezona prične v prvi polovici maja in traja do konca septemba. KAKO SMO VOLILI Nov zakon o volitvah v skupščine se bistveno razlikuje od dosedanjih volilnih zakonov. Po 45 letih enostrankarskega sistema zakon določa v svojem 41. in 55. členu, da lahko kandidate za vse funkcije predlagajo vse politične stranke, katere imajo na področju republike Slovenije najmanj 500 članov. Čeprav se je Slovenska kmečka zveza, ki deluje že skoraj dve leti, smatrala za stanovsko organizacijo, se je upravni odbor te zveze za koroško regijo takoj vključil v predvolilno aktivnost s tem, da je skupno izbral kandidate za poslanska mesta v republiški skupščini za volilno enoto, ki je pokrivala regijsko področje. Za družbe- Mesec april je bil mesec volilnih opravi! — Foto: J. Krevh 1984 — 106 glav 1987 — 128 glav 1985 — 125 glav 1988 — 119 glav 1986 — 116 glav 1989 — 90 glav Za leto 1990 je prijavljenih 116 glav plemen- skih telic. Pašnina bo znašala 600,00 din po glavi. V pašnino je zajeto zavarovanje telic, osebni dohodek za pastirja, nabava materiala za popravilo ograj, izdelava napajalnih korit in solnic, nabava mineralnih gnojil in plačilo dela za delovne akcije na pašniku. Velika zainteresiranost pri urejanju pašnika se kaže tudi v tem, da člani pašne skupnosti neposredno delajo pri čiščenju, gnojenju, urejanju napajališč in ograj. Samo po sebi se razume, da pri teh skupnih opravilih zelo radi sodelujejo mladi iz kmetij, ki so včlanjeni v pašno skupnost. Za mlade je to »šola« organiziranega skupnega sodelovanja, za starejše pa obnova tradicij v skupnem delu in medsebojni pomoči, v novi preobleki, za vse skupaj pa vzoren gospodarski napredek s cenejšo rejo. Ljuba Krajnc nopolitični zbor republiške skupščine so bili izbrani kandidati: Grabner Alojz, kmet iz Prevalj, mag. Verčkovnik Milan, Veterinarski zavod Slov. Gradec in Modic Tone, ing. gozd., TOK — gozdarstvo Radlje ob Dravi. Na podlagi skupno prejetih glasov za kmečko zvezo je mandat dobil Grabner Alojz, ki je bil prvi na listi ne glede na število prejetih glasov. Za zbor združenega dela za področje kmetijstva in gozdarstva s sedežem volilne enote v Radljah ob Dravi, ki zajema področje Maribor, Pesnica, Ruše, Slovenska Bistrica in koroška regija je bil med štirimi kandidati izvoljen Dretnik Ivan-Ajnžik. Za vsa delegatska mesta v zbor občin republiške skupščine in v vse tri zbore občinske skupščine so kandidate zbirali pododbori vsak na svojem področju. Najbolj aktiven pri volitvah je bil verjetno pododbor v Slovenj Gradcu, ki se je sestal kar na šestih sejah in organiziral zbore kmetov po posameznih krajevnih skupnostih. Za zbor občin republiške skupščine je bil kandidat Tovšak Mirko, direktor TZO LEDINA, ki je v prvem krogu volitev vodil v drugem krogu pa ga je za 2 % prehitel kandidat ZSMS. V zborih občinske skupščine občine Slovenj Gradec pa ima kmečka zveza devet poslanskih mest in je poleg stranke demokratične prenove najmočnejša stranka v skupščini. V občini Ravne na Koroškem je bilo od kandidatov kmečke zveze izvoljenih v zbore občinske skupščine pet delegatov, v občini Dravograd pa ima kmečka zveza štiri poslanska mesta. Iz prikaza volilnih izidov vidimo, da je Slovenska kmečka zveza dosegla zelo dobre uspehe, za kar smo dolžni vsem volilcem, ki so se opredelili za kmečko zvezo izreči zahvalo za zaupanje. Obveza kmečke zveze in njenih delegatov je, da se bodo v teh kritičnih časih v skupščinskih klopeh vedno zavzemali za najboljše rešitve in skrbeli, da bodo na odgovornih mestih strokovnjaki ne glede na njihovo strankarsko oziroma politično pripadnost. Slavko Slemnik Zgodovina pašnika se je začela po letu 1956. Z organizirano intenzivno celodnevno nadzorovano pašo se je začela leta 1982. Od tega leta dalje se je začel pašnik intenzivno izkoriščati, saj se je postavila ograja na celotnem pašniku, urejati so se začeli vodni viri in napajališča. Leta 1987 se je izvršil priklop na električno omrežje, tako da je celoten pašnik ograjen z električnim pastirjem. Prav tako se je pričelo načrtno gnojenje vseh površin. Rezultat načrtnega dela je razviden iz sestava bogate travne ruše, ki se lahko primerja z nižinskimi pašniki, kar je tudi razvidno iz prirastka plemenskih telic. Pravi rezultat paše oziroma prirastka se pokaže pri telicah katere se pasejo dve leti zapored, saj se v prvem letu telice privajajo na pašo in klimatsko podnebje. Število plemenskih telic na pašniku Plešivec je po letih bilo naslednje: Čeprav je Mihevovo posestvo na Preškem vrhu v Kotljah veliko, vendarle ni bilo za vse Mihevove otroke dovolj prostora in kruha pri hiši. Zgodaj si je morala večina poiskati delo in zaslužek drugod. To je doletelo tudi naši Mihevovo, Šerbinekovo Roziko, ki je po 36 letihŠepavi Anzi« To ime se gaje držalo vse življenje. Lezel je že v 24. leto. Bil je močan, poslušal in ubogal je starše. Ni se družil z vaškimi fanti, kajti kjer se je pojavil, že so začeli vzklikati za njim >Šepavi Anzi< gre. To ga je močno prizadelo. Da pa bi jih pretepal, pa tudi ni hotel. Oče ga je začel nagovarjati, naj se oženi. Anzi mu je vedno mrko odgovoril, da je zanj o poroki razmišljati težko, ker je šepav. In po navadi se je po takih pogovorih v hiši vnel prepir. Neko nedeljo se je mimo hiše pripeljal sosed Ažman. Povabil je očeta in Anzija, naj se kaj oglasita in pristavil: »Bo pa Anzi kaj povedal naši Liziki, saj sta bila sošolca.« Ko se je Ažman odpeljal, je oče začel razmišljati, da bi iz te moke še lahko bilo kaj kruha. Lizika je pridno dekle. Doma gotovo ne bo ostala, saj bo grunt prevzel njen brat Jure, ona pa se bo kam priženila. »Veš kaj, Anzi,« je dejal oče, »v svate bova šla, mogoče se bo pa kdaj Lizika vrtela okrog našega štedilnika.« Anzi- ju se je prikradla žalost na lica. Rekel je očetu, da pojdeta k sosedu na obisk, vendar pa na ženske ne misli. Oče se je nasršil: »Ja kaj pa misliš, za koga pa vsa leta garamo«. Anzi pa je odvrnil: »O, saj je dosti žlahte, bosta že dala komu grunt, jaz pa bom ostal pri hiši kot hišna >fantoraobiral< pri oknu. Nekako mu je bilo nerodno sleči perilo. »No, kaj se obiraš«, gaje nagovorila Lizika. »Pridi že enkrat pod odejo, da me boš pogrel. Zebe me,« se je pomuzala. Anzi je zlezel k njej kar v perilu. »Presneto si štorast« je rekla, »kaj se ne boš k meni stisnil, saj je najina poročna noč.« Anzi je nekaj zagodrnjal, se obrnil na drugo stran in zasmrčal. Lizika je bila žalostna. K vragu je šla poročna noč. Toliko je pričakovala, sedaj pa nič. »Mu bom že pokazala«, je razmišljala. Sunila ga je, Anzi pa se je kot klada zvalil na pod, da sta slišala starša v sosednji sobi. Mislila sta, da se ljubita. Mater je postalo strah, da bi Anzi z Liziko preveč grobo ravnal, zato je hotela iti pogledat. Oče jo je zadržal z besedami: »Da veš, še nikoli ni miš crknila pod kopo. Tudi Lizika pod njem ne bo izdihnila.« Lizika pa je jokala. Tako si ni predstavljala poročne noči. Tiho je sklenila, da bo očetu vse povedala, kakšnega štorastega sina ji je prihlinil. Zjutraj je prišla Lizika objokana v kuhinjo. Mati ji je sočutno dejala: »Moja Lizika, si prestala? Veš, meni se je tudi tako godilo na mojo poročno noč. Moj stari je bil tudi malce nasilen«. Lizika pa je odvrnila: »Kaj nasilen, kar pojdite ga pogledat. Spi na podu kot pijanec. Tam prestaja svojo poročno noč«. Materi je bilo nerodno. Ko je to zvedel oče, mu je rekel: »Sram te bodi, menda res ne veš, zakaj so na svetu ženske. Sram me je, da si tako nepoučen.« Anzi pa nazaj: »Saj sem vam pravil, da mi ni za babe. Zakaj ste me pa silili v zakon.« Oče pa spet: »Menda te bom moral jaz še to učiti, od kod pridejo otroci? Nocoj vaju bom naučil. Bom že požrl to sramoto. Lizike nisi vreden, tako se napravljaš.« Zvečer je oče poklical Liziko in ji dejal, da je Anzi še nedolžen in da bo že on uredil, da bo vse v redu. Anziju pa: »Sedaj bo prišlo tisto, kar še ne veš. Naučil te bom, kako pridejo otroci na svet. Pojdita z Liziko v svojo spalno sobo. Ona ti bo vse obrazložila, ti pa jo ubogaj«. Anzi je ponižno šel za Liziko v sobo, kjer sta se po vseh človeških in božjih predpisih napravila za seks. Oče je v drugi sobi rekel: »Jaz bom odpiral in zapiral vrata, ti boš pa delal to, kar ti bo ukazala Lizika«. In začelo seje. Oče je odpiral in zapiral, Anzi pa je užival neko rajsko sladkost. Ni vedel, kaj se z njim godi. Ko je prišlo do vrhunca, je na vso moč zakričal: »Oče, zaprite vrata, meni bo križ zlomilo«. In tako je prestal. To je ponavljal pozneje vsak večer brez očeta. Čez leto je Lizika povila sina. Dobro so gospodarili na domačiji, vendar je imela Lizika »več besede« pri hiši, kot Anzi. Viktor Levovnik r SPOŠTOVANI! Pri nas doma Viharnik z zanimanjem beremo vsi, saj v njem najdemo veliko zanimivega. Da pa ste odločno pustili ime Viharniku, je treba pozdraviti. Takšno ime mu tudi pripada, saj tudi čez ta časopis pogosto veje vihar. Kar pomnim, je vel že v gozdu skozi veje smrek in jih ruval s koreninami ter jih lomil pri samem vrhu. Lomil in divjal pa je tudi v vseh koncih delovne organizacije. Upogibal in lomil je delavca, da se mu je le-ta težko upiral. Zato mislim, da mu naj ime Viharnik ostane tudi naprej, saj je resničen, trd in doživet. Viharno burjo smo spremljali tudi mi, ki smo že upokojeni, ki smo dolga leta delali v nepopisnih pogojih za kos kruha, pa še ta se je rezal bolj mačehovsko. Da pa v tovarni pohištva na nas upokojene člane ne pozabijo že nekaj let, smo pa veseli, saj si v takšnem viharnem času, ki veje po vseh delovnih organizacijah, nismo mislili, da še sploh mislijo na nas. Zelo veseli smo bili ob izteku leta 1989 prisrčnega vabila v Tovarno pohištva Pameče. V velikem številu smo se odzvali vabilu. Lepo, prisrčno smo bili sprejeti, po ogledu proizvodnih dvoran smo bili deležni tudi dobrega kosila v tej lepi in prostorni jedilnici, denarne nagrade, koledarja. Bili smo še pose- V___________________________________________________ bej presenečeni, saj vsega tega nismo pričakovali. Ob taktih prijetne glasbe smo za nekaj ur pozabili na viharje, ki nas čakajo za vsakim vogalom. Za 8. marec tudi letos niso pozabili na upokojene žene, kar je za vzgled tudi drugim delovnim organizacijam. Zavedamo se, da so morali člani te tovarne biti pridni, vztrajni in se odreči marsikateri uri prostega časa, da so nam pripravili proslavo in lep sprejem. Ker zaradi bolezni nisem mogla prisostvovali prireditvi ob 8. marcu v TP Pameče, sem bila deležna darila in lepe čestitke na dom. Humana gesta, ki so jo izkazali vsi v tej tovarni je tudi, da niso pozabili na upokojeno ženo, mater, ki že nekaj tednov leži v slovenjegraški bolnišnici. Ta mati, žena, še leto dni po tem ni pozabila na obisk, na podarjeno cvetočo lončnico, ki ji še danes hvaležno cveti. Za trud, ki ga vlagate v ta humana dela, pa imate za plačilo naše vesele, hvaležne poglede in zahvalo. Želimo, da Tovarno pohištva Pameče še naprej vodijo z direktorjem na čelu tako pridni in zavedni delavci. V imenu upokojencev Tovarne pohištva Pameče zapisala Franja Aberšek Uspešen in razgiban zbor koroških ribičev Na svoji redni in že kar tradicionalni skupščini so se v Dravogradu zbrali člani Koroške ribiške družine, ki trenutno šteje preko 420 ribičev, kar pa prav gotovo ni tako majhna številka. Poleg velike večine članov sta se skupščine udeležila še Srečko Lipovnik, predsednik Zveze ribiških družin Maribor in Jože Kuhar član Ribiške zveze Slovenije. Uvodoma je predsednik koroških ribičev Albin Naglič spregovoril o aktivnostih članov v preteklem letu in hkrati poudaril, da so težavne družbene ter gospodarske razmere prizadele tudi ribiče. Te pa so pestila še šte- vilna onesnaženja in pogini rib, še zlasti v reki Meži, za katero pa tako že dolgo vemo, v kakšnem stanju je. Sicer pa so bili ribiči delavni in aktivni na številnih področjih, zaostajali pa niso niti pri tekmovalni dejavnosti, saj so ekipno dosegli 8. mesto v republiškem merilu, kar pa je prav tako pohvale vredno. Velika večina aktivnosti je bila osredotočena na same priprave za gradnjo lastnega ribiškega doma, ki je hkrati tudi nekajletna skrita in tiha želja večine ribičev. Tako bodo v letošnjem letu vsi člani obvezno opravili 12 ur prostovoljnega dela v ta namen. Morda naj omenimo, da so na sami skupščini zavzeli še nekoliko tesnejše sodelovanje z ribiško družino Radlje, kjer bo odslej prihajalo do izmenjave ribolova med ribiškimi revirji obeh družin v reki Dravi. Nekaterim najzaslužnejšim posameznikom so podelili še priznanja 1. in 2. stopnje Ribiške zveze Slovenije, ob zaključku skupščine pa je predsednik skupščine Dravograd Franc Kanduč svečano položil temeljni kamen novega ribiškega doma, tako da so gradbena in ostala dela zanj tudi uradno stekla. Silvo JAŠ SREČANJE KRVODAJALCEV C N ČESTITKE VSEM Za prvi maj bi rad čestital vsem, ki z delom krajšajo si dolge dni, ne samo dneve, temne še noči, kaj je izmensko delo, dobro vem. Naj na ta dan pozabi delno se, na vse skrbi, ki danes jih imamo, ki jih premagat zdaleč še ne znamo, prihodnost v težke dneve vodi vse. Da dela je v tovarnah vedno manj, prav na ta praznik spomni naj se vsak, vsi pravijo, da nas jemlje vrag, v prihodnosti ne bo več lepih sanj. Zato čestitam prvi maj prav vsem, ne samo delavcem, ki delat znajo, in ne le kmetom, ki svoj trud poznajo, tudi brezposelnim čestitat smem. Krajevna organizacija Rdečega križa v Završah nad Mislinjo je izredno delavna. V program dela, ki so ga sprejeti, so med drugim zapisali skrb za zbiranje krvodajalccev. Vsako leto pa prirejajo tudi srečanje krvodajalcev in ostarelih krajanov. Naš posnetek je z lanskega srečanja. F. Jurač Zlatko ŠKRUBEJ J S KVALITETNEJŠO OPREMO DO BOLJŠEGA ZDRAVJA NAŠIH ŽENA Ultrazvok v sodobni medicini ni več nobena redkost. Povsod po svetu ga že s pridom uporabljajo. Uporabljamo ga tudi mi, vendar nimamo še dodatnih pripomočkov; v ginekologiji in porodništvu težko pogrešljive vaginalne sonde, ki bi nas popeljala k hitrejši in natančnejši diagnozi. V dispanzerju za žene uporabljamo ultrazvočni aparat že dobro leto dni. Poznajo ga predvsem nosečnice, saj so na ta način pregledane obvezno vse okoli 20. tedna nosečnosti. Z njim ugotavljamo razvoj ploda. Po potrebi gledamo plod večkrat, običajno pa še okrog 34. tedna nosečnosti. V zgodnji nosečnosti gledamo z ultrazvokom takrat, kadar žena krvavi in moramo ugotoviti, ali je plod še živ in gre le za grozeči splav, ali pa je plod že umrl, oziroma se ni razvil in sledi nujni splav. Na ta način ugotavljamo tudi grozdasto molo in izvenmaterni-čno nosečnost. V zgodnji nosečnosti uporabljamo ultrazvok tudi za določanje roka poroda, zlasti pri tistih ženah, ki imajo neredno perilo, ki so pozabile datum zadnje menstruacije ali pa imajo ob pregledu večjo maternico, kot ustreza višini nosečnosti. V tem času se tudi dvojčki oziroma večplodne nosečnosti laže ugotavljajo. Ultrazvočni aparat uporabljamo tudi pri ginekoloških bolnicah, saj z njimi preiskujemo notranje genitalne organe (vagina, maternico, jajcevode, jajčnike). Iščemo morebitne bule na jajčnikih, lego materničnega vložka (kontracepcijska sredstva) v maternici, dvojno ali dvo-rogo maternico itd. - X RDEČA PIKA Tiho tam na robu gozda je živela, nihče nikdar ji ni pogledal v lice. V rahlem vetru nežno je šumela in v njenih krošnjah pele so nam ptice. Stala je lepo vzravnano, veje je razpirala vse niže, a zjutraj čakala je vdano na nekoga, ki je stopal bliže. Rdečo piko je napravil, v korenino vsekal ji je rano, nato se je naprej odpravil, korak pospešil je v neznano. Drugo jutro oče vstal je že ob zori, oblekel se, nadel čelado, žalostno so završali bori, ko prestopil z žago je grmado. . . Le koraki so se slišali v daljavo, kasneje udarci po leseni keli... Nato je s treskom padla smreka v travo, ptiči z njenih krošenj so odleteli. Padla je! Zdaj več je ni. Ne bo nam v vetru več šumela. Zdaj le še njeno deblo tam leži, zakaj življenje ji je rdeča pika vzela. Zala GODEC V_______________________________________________________J Za to preiskavo mora imeti žena poln mehur, kar pomeni, da zjutraj ne sme na vodo in mora popiti še en liter tekočine pred preiskavo. Tako poln mehur namreč dvigne črevo iz male medenice, sicer nam zrak v črevesju odbije ultrazvočno valovanje in pregled ni mogoč. V svetu in tudi pri nas že pregledujejo žene s posebnim priključkom ultrazvočnega aparata, s tako imenovano vaginalno sondo, ki jo vstavimo v nožnico. Žene ne obremenjujemo z zadrževanjem urina in s pitjem večje količine vode. Pregledamo jo lahko takoj po ginekološkem pregledu, nosečnost v maternici in izven nje se hitreje ugotovi, prav tako tudi vsa patologija v zvezi z nosečnostjo. Še bolj nepogrešljiva je vaginalna sonda pri odkrivanju zgodnjega raka na jajčnikih. Rak jajčnikov se še vedno prekasno odkriva le s tipanjem, kar ima za posledico visoko umrljivost žena. 60—70 % raka na jajčnikih se odkrije v poznem stadiju, ko je petletno preživetje le še 20%, medtem, ko je petletno preživetje bolnic z rakom, odkritim v ranem stadiju, 80%. Zaradi naštetih prednosti čutimo, da je potrebno, da bi nabavili vaginalno sondo. Ta bi omogočila hitrejšo in natančnejšo diagnozo zgodnje nosečnosti v maternici in izven nje, predvsem pa bi lahko z njo hitreje odkrili eventualne tumorje ali ciste na jajčnikih. Vsaka sprememba na jajčniku še sicer ne pomeni rakasto obolenje, a o tem odločajo nadaljnje preiskave. Marija BOŽI KOV, dr. med. spec. ginekolog Gozdni požari so največji sovražniki naših zelenih gozdov. Malomarna igra z ognjem ali majhna neprevidnost pri požiganju lahko v nekaj minutah napravi neprecenljivo škodo. I\a sliki: gozdni požar pri Hudi luknji — Foto: F. Jurač Glasilo VIHARNIK izdaja delovna organizacija Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec in Lesna — lesno industrijsko podjetje Slov. Gradec. Ureja uredniški odbor: Ida ROBNIK, Andrej SERTEL, Hedvika JANŠE, Vida VRHNJAK, Danilo RANČ, Gorazd MLINŠEK. Glavni urednik: Andrej SERTEL, odgovorna urednica: Ida ROBNIK, lektorica: Majda KLEMENŠEK, tehnični urednik: Bruno ŽNIDERŠIČ. Naklada: 5600 izvodov. Tisk: GZP MARIBORSKI TISK Maribor, Tržaška cesta 14, 62000 Maribor, 1990. 22 ■ V I H A R N I K MAJSKA NAGRADNA KRIŽANKA Naš sodelavec Zdravko Korošec vam je spet pripravil križanko. Zbrali smo tudi nekaj zanimivih nagrad. Podelili bomo najmanj tri sadike iz naše drevesnice, dva reklamna izdelka iz Nove opreme ter en izdelek iz vzorčno učne delavnice. Rešitve (geslo) pošljite do 23. maja na naslov: Uredništvo VIHARNIKA, Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, Vorančev trg 2, 62380 Slovenj Gradec. Uredništvo SESTAV/. kOAcitC 2&KAVk.O msi\ Oomo/iNA SPaijEHMJ. BUUČUVH oaofcctV KT V 5PAW'J» EKSISTRM NEČESA 2.ITA DttOL tolSvvL. TlA*J»NA TONA y u PREMI E C. MARKoUtc ŽLAHTEN PLIN OTA LOS fcOLEZEN OVAC VAJODNO osvOfe. vOjSRA ČRTA N A 2EHIJLV. HMHEN duhal. Avto siovtiJ. POLITIK. 55 l 4 0 RŽ AV A v AF BLI \C| tS 59 ODW\tA»J. TUVA 5 JEVŠKO IME PLEVEL, imtcEK. P 8.1 ilT v/ 5 kt> JOilP bU.OZ 5? &NOj NA &VLA 9 PoŠKODbE. SVILENA TKANINA OLGA OMAN U6MJ. ZA OSMOftOOlT. Vf bi BOC.IS TOlVL SO T GRADITELJ TB.OJ- ko^jA Svic.pisAt. .VIA HALA* ČEŠ M SKUDAT- It N\l&OL . yu telonKO. Ijv&iov JE.M. IME fEL£2W. j emiM TlftOM PESNI*. ELEGIJ ZF-L. £ VELIKIMI L»ST ( 53 lO SLOVEN. H.IKA«. UN4R.D AOMviK. AlLEl. oo\na 3t 31 25 &HbVu zgrAvnik \(o IZ 2& IVAN LOTHC PLIN BREZ SAlvE JU 40 GRIL LEO PLIN tuenihg Snu r EU ■S9 0VIST. 0 E lov 54 L4 K ‘Sik G SRE 2 UK NfctiRAz.iT PoutlSlN MERA IDA CEO. prc dlog P0.L.D ViZoZEh. IMENI PASHC. PESEM Rt KlAoij iv£C LETOm»SKI ne 1] w A PASNANV \mE pv EH VoVEllNiVL. INDt^AN. DLEML v JuiMi AMfl.HU 19 M IZ OEiov SESTAVI]- Enote AL <5 15 OTHftK Z AJC VRST A vplC n A MAD Ag *-SkAujv H SAMoSTOj. TAkUC NA C MOTA 45 KEMIČNI ELEMENT 20 VULKAN NA MAvAJiH uAT KM N '1DELAV* P.i. a*2ČLtMe,A ZG 2T 45 KAZALNI ZAIMEK 21 CADE NAGLIC SHSU.AC 6E LGjjSKo MESTO c.E\/t a SlEDOiC-M. RASTLIN A DNEVA SS 51 MESTO V AVSTRlj* ib FV|b IGOR. To MESTO v Sl Av O N |j 1 ARAfcSU.1 2ftC&fC nalet DRvžfc,. PLAbT 56 Ig JAvoJL U At in") m yv wog. trlnEP 1 SPLIT ANGL • 2DCAVNI K J JO&L LOV. } Apok>s*a LUV.A ALVMiNI^ VRST A ?LEbA 26 19 TovAtt N A V Ht Rkl \ 51MIC A Goveda J AVA POT v SNtGO UPOR. gRE. Ali POT Oj L MimO J3 <5 Ione K JA KNji C-E i.luA V ITAL111 tjUCSKA JLVVbUKA ANDRRj ARNO L O vibi A 3€> ug L J 4 5 E T 3 1 IO H a 14 15 IG i> 14 <5 Zo IL Zi 1.4 15 ZG LT US io bi bL »i JU 35 bG JV ib jo 40 41 4L 43 L4 45 4b KT 41 vg SO Sl 5Z 5 b S4 5 S 5 G 5} 58. 6-3 UTRINKI Telesna bolečina kliče po duševni rešitvi! Sedanjost, prihodnost, preteklost so homogenizirani konglomerati neminljivosti. ZMAGO ČEH Alojz Ramšak iz Kozjaka pri Mislinji že od otroških let »fura« s konji. Foto: F. Jurač ZLATA PRAVILA Nihče ni tako na robu, da ne bi mogel več upati. Nič ni kaj bolj človeškega kot upanje. Lastni vesti ne pobegneš. Ti sebi med, meni pa pelin. Kdor med obeta, trnje spleta. Kdor z rokami med meša, prste liže. Dober med, vendar prstov ne snej. Kjer je med, je tudi muha. Bolje je žlica medu, kot lopata blata. Sladek je kot med. Na jeziku med, v srcu led. Redki so prijatelji v nadlogi. Ako hočeš veliko let šteti, moreš od mlado sti zmerno živeti. Pametnemu se z nekaj besed da veliko povedati. Spredaj z medom maže, zadaj fige kaže. Če dobi strd čebela, kmet dobro zrnje pridela. Čebela gospodarja ne pozna. Čebela je majhen ptiček, pa daje sladek dobiček. Kar si človek naprti, to nosi do smrti. Čebela, ki si naloži preveč medu, ne pride domu. Čebela iz roja huje piči. Ne piči vsaka čebela, ki okrog glave šum dela. Mnogo čebel jezdeca zmaga. Kdor si dosti sposoja, nima nikoli kaj vračati. Še čebele ne marajo vsakega človeka. Oddaljenost povečuje spoštovanje. Čebela zaleže toliko zaroda, kolikor ga more prerediti. Brez truda ni medu. Človeka ne sodi po imetju, temveč po srcu. Matevž ČARF AVSENIKI V SLOVENJ GRADCU Ob 60-letnici Slavka Avsenika bo 17. maja 1990. v športni hali v Slovenj Gradcu s pričetkom ob 19.30 koncert ansambla bratov Avsenik s pevci Jožico Kališnik, Jožico Svete in Alfijem Nipičem. Na koncertu bosta sodelovala tudi Franc Košir in Tone For-nezzi-Tof. Zaradi velikega zanimanja za koncert si lahko vstopnice zagotovite v predprodaji pri Mladinski knjigi v Slovenj Gradcu in na Ravnah na Koroškem. Prireditelj koncerta je Koroški radio Slovenj Gradec. Lovci slovenjgraškega lovskega bazena so v prostorih društva upokojencev tudi letos pripravili lovsko razstavo trofej lanskoletnega lovnega odstrela. Razstava je bila lepo in skrbno urejena — foto: F. Jurač Primoževo znamenje ob državni meji na BRANIKU, ki je bilo že skoraj v ruševinah, so na pobudo vernih planincev obnovili. Sedaj so ponosni nanj krajani in lastnik. Ludvik MOR!