269. številka Ljibljua, v četrtek 23 novembra 1905. XXXVffl. leto. *a»* sveoer, taunfti a»«aU* ta praanika, »ar valja po pošli arajanaa aa avatro-ogrske taista aa m lata la K, aa a*« lata ta K, aa oatri lata i K 60 a, aa aa aiaaaa S K tO k. Za LJubljano ■ a«£iij*ojeia oa dan aa «a MK, aa aai lata 12 K, aa ,*atrt lata i K, aa aa »aaae 1 K. Kdar kadi aaai aaaj, plača aa vaa lata tt K, aa aal late 11 K, aa Satrt lata 6 K (0 h, aa aa zaaaaa 1 K 90 h. — Za tuja dažala talika vac, kolikor aaaia poŠtama. . «uačb» .ws btadabaa t^Ujatve aaraeatna ■* aa aaira. — Za oznanila aa plačajo ad aotaraatoaaa aatlt-vrsta aa 11 k, Sa aa aa aaaanUa tlaka ankrat, pa 10 h, oa ta dvakrat, ia pa 8 k, da aa tlaka trikrat ali vačkrat. — Daptal aa fetoič fraokavati. — Kakapifi aa aa vracaja. — Urednlalvo fia upravntitvo Jo v Kaaflavik allaak It. ft, ta aiaar aradniltva a L aadatraaja, ipravaklrt« pa v pritličja. — Dsravništvi naj aa aiagavaujt pošiljati naročnina, raklamaai a. aananila, t J. aaaiiaJatratfvaa arvart. ,Si€»'?«mskl STarod" telefon št. 34. Posamezne Številke po lO h. »Narodna tiskarna11 telefon St. 85. -H':: Katoliški shodna Dunaju Naša ljuba Avstrija, ki tiči do ušes v klerikalnem blatu in katere predstavite! j i se niti kibniti ne upajo, ako nimajo v to potrebnega dovoljenja klerikalne gospode, je še vedno premalo katoliška. Treba jo je še globlje potisniti pod klerikalno igo, da bi bila slepo orodje t rokah klerikalizma in poslušna služabnica rimske kurije. To svrho imajo takozvani katoliški shodi, ki jih leto za letom prirejajo brumni naši klerikalci brez razlike narodnosti na Dunaju z vztrajnostjo, ki bi bila vredna boljše in plemenitejše stvari. Proti katoliškim shodom, ki bi se bavili z zgolj verskimi zadevami in na katerih bi se razpravljalo o vprašanjih, tikajočih se zgolj notranjih institucij katoliške eerkve, bi nihče ne ugovarjal. Toda tem katoliškim shodom, ki so prišli pri nas v navado, so vera in verske zadeve samo pretveza strankar-sko-političnih aspiracij, ki teže za tem, da bi pridobile klerikalstvi zopet nazaj ono moČ v državi, ki jo je nekdaj imelo in ki je klerikalce usposobljevala, da bo a železno pestjo pobili na tla vsako svobodno gibanje in vdušili v kali vsak svobodnejši polet Človeškega duha. Pod tem znamenjem se je v nedeljo pričel tudi letošnji katoliški shod na Dunaju. Avstrijski episkopat s svojimi ro-bovi-duhovniki, omejeni tercijali in ter-eijalke iz takozvanih višjih krogov in preživelo, dekadentno, napol pervezno plemstvo, to je ona kohorta, ki brusi sedaj sa katoliškem shodu na Dunaju bridke svoje meče, da navali na svobodne pridobitve, ki so so jih izvoje-vali avstrijski narodi po stoletni težki borbi s klerikalnim pozojem. In nad to kohorto plove zli duh Jezuitov, teh zakletih sovragov vsake svobode in napredka. Ta naval rimskih robov bi pač ne povzročal nikomur sivih las, ako bi ne našel navdušenih pospeševateljev in podpornikov žal v onih krogih, ki imajo danes odločilni vpliv v državi v rokah. Po zaslugi dotičnih faktorjev se je klerikalcem že posrečilo, da so ustvarili v državi svojo sovlado, katere naravnost pogubno delovanje in moreč vpliv se že Čuti ne samo v politični upravi in v šolstvu, marveč celo v judikaturi, s pomočjo katere se celo teptajo v državnih temeljnih zakonih zajamčene državljanske pravice. Na letošnjem katoliškem shodu na Dunaju je bila predmet razpravam in ljutim napadom zlasti naša novodobna šola, ki je, odkar je bila oživo-tvorjena, najhujši trn v peti bojevitemu klerikalizmu. Klerikalna gospoda si je pač v svesti, da vzgojuje naša šola samostojno misleče induviduve krepkega zna-Čaja, ki se ne dajo vladati tako, kakor svoje dni, ko so šole skrbele samo za veronauk in učile samo slepo, pasjo pokorščino duhovščini. Omika in pros-sveta, samostojno mišljenje in naziranje se je jelo polagoma, a vendar nevzdržno Širiti tudi med najširšimi narodnimi masami, ki so bili doslej najkrep-kejša in najzanesljivejša opora reak-cijonarstva. Že se svita v glavah tudi te dosedaj indolentne, mrtve ljudske mase. Klerikalizem čuti, da se mu majo tla pod nogami, in ve prav dobro, da je k temu mnogo pripomogla naša novodobna šola. Zato ga navdaja besno sovraštvo do te koristne institucije, za to ji je napovedal boj na nož, borbo na življenje in smrt. Toda na katoliškem shodu [na Dunaju niso napovedali brezobzirnega boja samo novodobni šoli, marveč so započeli borbo do iztrebljenja tudi proti onim, ki oznanjajo in zagovarjajo svobodna načela in gore za vse obči svobodni napredek, za omiko in prosveto. Tudi ti morajo pasti in na njihovih truplih ima zgraditi črna interna-cijonala palače svojega gospostva. Toda to se ne bo nikdar posrečilo črnim gavranom. Njihova pšenica je sicer sedaj v cvetju, ker jo obseva solnce naklonjenosti odločilnih državnih faktorjev in ker se ljudska masa še ni docela zbudila iz mrtvila. A skoro napoči dan, ko bodo na rodi vstali kot en mož, se otresli onih črnih parasitov, ki sedaj snujejo načrte, kako bi ljudstvo še nadalje pridržali v sužnosti in odvisnosti, ter jih postavili pred vrata z njihovimi dosedanjimi protektorji vred. Deželni zbori. Gradec. 22. novembra. Včeraj se je nadaljevala rat prava o deželnem proračunu. Brez debate se je sprejelo porodilo o deželni ženski pripravnici v Maribora a potrebščino 30.240 K in pokritjem 10600 K, porodilo o deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru a potrebščino 78 193 K in pokritjem 30476 kron. Pri točki »Dobrna« je navedel dr. Hrasovec vtč pritožb o slabem stanja. Vrtnar mora sam vse kopališče oskrbovati in voditi in ni čudno, da aapeh vedno nazaduje. Deželni odbor bi moral napraviti red. Tem pritožbam se je pridružil tudi dr. Dečko in zahteval »boljšanje zveze s Cdljem. Wa«tian je interpeliral glede rekonstrukcije moške pripravnice v Mariboru. V današnji seji je odgovarjal namestnik na razne interpelacije, med drugimi tudi na interpelacijo poal. dr. Dedka zaradi izplačevanja državne podpore za zgradbo ceste ic Ljubnega v Luče. Potem se je nadaljevala debata o deželnem proračunu Proračun iakasoje potrebščin 26,997.786 K, pokritja 15 191.847 kron. Z davki in 12 milijonskim posojilom bo tedaj pokriti 11,805 939 K. — Pri razpravi glede pokritja se je vnela dolgotrajna debata. Poslanec dr. Ploj je poudarjal, kako potrebno je saniranje deželnih financ. Dokazoval je, da bi b-lo treba naložiti 20° „ naklado, ako si noče dežela s posojili pomagati iz zadrege. Kri-tikoval je deželni odbor, ki ni imel poguma, da bi bil prišel sam z zahtevo po zvišanju naklade na pivo. Ta naklada pa bo zadostovala le za eno leto, potem bo treba davkoplačevalce znova vznemirjati. Vlade so dandanes naglušne, zato mora deželni odbor aamojeno popraviti. — Odgovarjal je poslaneo dr. p). D e r-sehatta, ki je pozival dr. Pio »a, naj si da patentovati ako res pozna sredstvo za ozdravljenja deželnili financ. — Poal. dr. Ploj je odgovarjal, da kot zastopnik manjšine mu ni treba ai glave beliti o saniranju deželnih financ To je atvar večine. Deželni proračun je bil nato aprejet proti glasom Slovencev in socijalnih demo k r ato v. Deželnim uradnikom ae je dovolilo po 200 kron draginjske do-klade. Celovec, 22. novembra, V današnji seji ae je naročalo deželnemu odboru, da naproai inova vlado, da dovoli kak prispevek is sredstev za od ujm priiadete k proraČunanim stroškom v znesku 391000 K za popravo dež. ccBt in mostov, ki jih je razdjala povodenj I. 1903 — Dr. Pupovac je pri tej točki očital deželnemu zboru, da pritiska njegovo stranko ob steno, ko gre pri voiitvi v dež. odbor preko nje in da se ni pečala z vprašanjem o splošni, direktni in tajni volilni pravioi. Poal. Grafenauerje želel zvišanje pristojbin lovskih kari. Pri razpravi o dež. proračunu se je izkazalo potrebščin 4 207 270 K, pokritja pa le 680.887 K, torej primanjkljaja 3,526383 K Poslanci Weiss, Kat s, Drey-borst in \Vieser so se pritoževali na dež. šolski avet, češ. da kateketi pri krščanskem nauku v šoli širijo Blovenščino in izpodrivajo nemščino. — Posl. Grafenauer je ostro pri jemal sedanji šolski zistem splošno in posebno v jezikovnem ociru na utrakvističnih šolah in zahteval šestletno Soloobvesnost z obligatno dveletno nedeljsko šolo. Deželni šolski nadzornik Paila je prisna), da so na koroških s lah marsikake pomanjkljivosti in da bo treba preoej »boljšati razmere. Dunaj, 22. novembra. V današnji seji se je Bklenilo, vieti po so jila v največjem znesku 15 mili* jonov kron sa pokritje dosdaj sklenjenih železmčmh stavb. Brno, 22 novembra. Dež. zbor je tudi v drugem in tretjem branju sprejel lakonski načrt glede ureditve rabe obeh dež. jezikov pri avtonom: nih oblastvih na Moravskem. Glavna tendenca načrta je popolnoma enaka vrednost in opravičenost obeh narodnosti v deželi. Parlamentarne zadeve. Lvov, 22. novembra. Danes se vrši seja parlamentarne komisije poljskega kluba, da se posvetuje o političnem položaju. Listi pozivajo ministra P i §1 a k a, naj pojasni svoje posredovanje glede volilne reforme ter pravijo, da je mogoče, da bo poljski klub primoran zapustiti državni zbor, kakor leta 1873. ali pa začeti z obstrukcijo, češ, da po novem volilnem redu dobi Galicija manj mandatov ter se tudi volilni okraji neugodueje sestavijo. Poljaki zahtevajo 120, dobe pa le 90 mandatov. Dunaj, 22. novembra. Permanentni obrtni odsek je sklican zopet na dan 27. t. m. Vlada je že baje sestavila dogovorno z zastopniki vseh strank načrt za volilne ref o rmo. Ministrstvo notranjih zadev izdeluje sedaj razdelitev. Število poslancev ostane, kakor je dosedaj, 425. Kriza na Ogrskem. Budapešta, 22. novembra. Bogati magnati v ogrski opoziciji nameravajo najeti večmilijonsko posojilo, da iz dohodkov dobe odškodnino komitati, katerim je vlada odtegnila dotacijo. Prihodnjo soboto se vrši skupna ministrska konferenca. Srbsko posojilo. Belgrad, 22. novembra. Pogodba glede srbskega posojila se je včeraj v Bruselju podpisala. Srbija dobi 40 milijonov v gotovini, 30 milijonov pa v opciji po 41,%. Napetost med Bolgarijo in Turčijo. Sonja, 22. novembra. Napetost med Bolgarijo in Turčijo seje tako poostrila, da se je resno bati vojne. Obe armadi sta tudi že pripravljeni. Konflikt s Turčijo. Dunaj, 22. novembra. V diplomatičkih krogih se zatrjuje, da se je LISTEK. Slovensko - nemška meja na Štajerskem. Kulturno zgodovinski in narodopisni doneski. Nabral A. B. ? Dalje.) Da pa je bila pred sto leti takratna arvežka župnija vsaj južno Sakove*) Saggan) in Pesnice Še res slovenska, za to nam priča kronika arvežke župnije. Ta župnija je nastala leta 1785. Razen kat. občine „lJod gorou (Unter-berg) je spadala dotlej cela k Sv. Janžu ▼ Sakovski dolini (St. Johann im Sag-gauthale), daleč na severu Arveža. V zgodovini št. janžke župnije se pokaže prvikrat jezikovno vprašanje leta 1697. Ko je namreč 31. januarja istega leta tmrl tamošnji župnik Jan. Jak. Karbič (roj. v Tolminu okoli leta 1644.) je za to župnijo prosilo šest duhovnikov, ki 10 se vsi sklicevali na potrebno *) Prayilneje je menda Sagova, ker pozna narod se Bedaj glagol „sagati* (plamen *aga - - iriga) . znanje slovenščine, in sicer: 1. Tretja k Ulrik, ki je poprej sedem let v dveh sosednjih župnijah kaplano-val, pravi v svoji prošnji: „sintemaklen j der dritte Theil derPfahrr der windischen spra c h kiindig auf die zwei windischen Pfarren angrenzen als Leut-s c h a c h und Remschnig." — 2. Bernardin Martin, rojen Ljuto-meržan, piše v svoji prošnji: nQuod autem praesumptuosus ad Suam Celsi-tudinem confugiam, stimulum addidit, quod in praedieta paroehia n o b i 1 i s sit numerus eorum, qui Se lavo nico idiomate utuntur, ego vero ambas linguas Germani-cam et Sclavonicam apprime c a 1 1 e a m, sic in decurrente ocea-sione provisiones Babtismos & Copula tiones, quae saepissime eveniunt tales, faciliori couatu peragere valerem." V drugi prošnji piše: „...cum ambas linguas Germanicam et Sclavonicam optime calleam, quae etiam in hac paroehia necessaria est, nam q u a r t a pars Sclavonico idiomate uti-tur.u (Bernardin je bil že 4 leta kap- lan v Lučanah in je gotovo razmere prav dobro poznal.) 3. Stnbner Franjo pravi v svoji prošnji „beeder sprachen khundig". — 4. Wu-r i a n (Burjan) Jan. Sebast. piše: „ . . . firma spe alor ex co, quod ego sclavonicam lingnam calleam, cuius scientia in illa paroehia r e (j u i r i t u r, eum m a g n a i 11 i n o pars eadera utatur, quia germanicam i g n o r a t." — 5. Ferd. Leopold pl. Panmgart pravi: „. . . undt der erforderten w iin d is ch en Sprach k bii nd i g." — 6. M a ure r Jan. Krištof, rodom Nemec iz Celovca pa je bil že predestiniran od škofa za Karbiče-vega naslednika, dasi ni znal slovensko. To gotovo ni bilo neznano arhidiakonu Jos. Ernest baronu Rehlingu, ki je pri pošiljatvi imenika prosilcev v Solno-grad posebno priporočal Burjana ter zraven pisal: „Guet wiire es woll, \van hierzue ein Subjectum, so windisch und teutsch khnnte accomodiert wiirde" (1. febr. 1697). O Mauerju je pisal 9. jan.: „Obzwar zu dieser Pfar ver alleu prae(ten)dentes zu eonsiderie-ren, were herr Mairer, weilen er aber die \vintische sprach niht k h a n, also khunte ich vor ihn ( iiir ihn) nicht eiuraten." Baron Rehling je namreč pri sosednjih župnijah poizvedoval o razmerah, in vsi so mu so mu prizuali potrebo, da mora sv. janžki župnik biti zmožen slovenskega jezika in 15. februarja je bil imenovan — edini Nemec Manrer. Godilo se je že tedaj, kakor se dogaja glede Slovencev Še dandanes. Bila je tedaj sedanja arvežka župnija vsaj južno Sakove in Pesuice še slovenska. — Samostojno župnijo je j dobil Arvež v jožefinski dobi leta 1788. Do leta 1872. so bili vsi župniki Slovenci. Ko je bila leta 1826. župnija razpisana, bilo je 6 prosilcev, 4 Slovenci in dva Nemca. Patron (posestnik arveške graščine grof Schbnborn) je prezentiral zadnjega Nemca. Takoj je vprašal ordinarijat luČanskega dekana, ali je župniku v Ar vežu potrebno znanje slovenskega jezika ali ne. Provizor Lešnik je odgovoril: 1.) Slovencev, ki nemški ne znajo, je v župniji 22 3. 2.) Vseh slove*-skega pouka potrebnih bo v župniji okoli 280. 3.) Pride posebno v postu dosti Slovencev k spovedi. 4.) Slovenske sosednje župnije so preodda-Ijeue, da bi od ondot bila lahka pomoč v sili. o.) Sedauji kaplan Fabiani (Furlan^ je Nemcem in Slovencem nerazumljiv. 6.) Tudi Slovenci sosednjih nemških župnij prihajajo v Arvež k spovedi. (Potemtakem je bilo še tudi v tem Času v Št. Janža dokaj Slovencev, ker druge nemške sosednje župnikuje na severu ni, is-vzemši morda Ivnico.) 7.) Ko bi provizor ne znal slovensko, bi nikakor ne mogel opravljati svojih dolžnosti, kar sam sprevidi, isto pa velja tudi o Župniku. Končno je Še pristavil da je skoraj tretjina arvežkib prebivalcev Slovencev. — Med patronatom in ordinarijatom se je potem vnel dolgotrajni prepir, in dasiravno je prezentizani Nemec sporočil, da se Že uči slovensko in se bode kmalu toliko privadil, kolikor je potrebno — in to ni dosti že glede ustanovljene nemške šole — vendar je moral rezignirati in patron Slovenca prezentirati. — kDa^e pij a titan po svojem poslaniku obrnil na cesarja Franca Jožefa s prošnjo, naj se upošteva njegov težavni položaj ter se ms dovoli kratek rok, da odgovori na zahtevo velesil. Ministrstvo zunanjih zadev pa je prošnjo ©d-bilo, ker se demonstracija z brodovjem izvede vsled skupnega sklepa velesil. Tudi Rusija je zavrnila prošnjo za posredovanje. Sultanu potemtakem ne pomaga nadaljno zvijanje, temuČ bo moral zahteve velesil ali sprejeti ali odkloniti. Konec vstaje na Kreti. Kane a, 21. novembra. Tstaši so izročili 780 pušk in 23 shramb z municijo. Dogodki na Ruskem. Zbiranje čet v Kavkazu. Kakor se poroča iz Carigrada, je Turčija jako vznemirjena, ker je zvedela od svojega generalnega konzula v Tiflisu, da zbira Rusija čete v Kavkazu. Rusija sicer trdi, da rabi vojaštvo, da uduši nemire, a konzul trdi, da gredo v vojaških krogih vesti, da pride velik del mandžurske armade v Kavkaz, da prične vojno 8 Turčijo. Turčija je naročila svojemu poslaniku v Petrogradu, naj poskrbi za potrebno kontrolo v tem ozira. Deželni zbor kranjski. XI. seja, dne 23. novembra 1905. Predseduje deželni glav&r Detel« Vlado zastopata deželni predsednik S o h w a r z in okrajni glavar Haas. Došle peticije so sa odkazale pristojnim odsekom. Med njimi je tudi peticija postojnskega učiteljstva, ki jo je vložil pOBlaneo A r k o , aa 25» 0 doklado. O nujnem predloga glede do-klsd od krošnjarske pridobnine je poročal dr. Šusteršič. Sklenilo se je, da deželni odbor ne sme več pobirati teh doklad in kar jih je pobral, da jih mora vrniti. O prošnjah 15 učiteljev, naj se jim odpišejo preveč sprejete petletnice je poročal dr. Šusteršič Deželni šolski svet je 15 učiteljem predčasoma priznal 6 petletnice. Deželni odbor se je pritožil na upravno sodišče in je zmaga!. Zdaj se je sklenilo ".dpustiti prizadetim učiteljem povračilo teh petletnic, kar zn;ša skupaj 3400 K. Dr. Krek je dodatno predlagal, naj se učiteljem, ki so že k&j odplačali teh prejetih petletnic, dotične svote vrnejo. Tudi to je obveljalo. O predlogu, naj se vinogradnikom dovolijo brezobrestna posojila, je poročal grcf Margheri. Predlagal je, naj se pooblasti deželni odbor, da iz melioracijskega zakUda za obnovitev vinogradov v 1. 1906 izplača 40 000 K in da se z vlado dogovori o primernem državnem prispevku. Sprejeto O draginjskih dokladah deželnim uslužbencem je poročal Hribar. Sklenilo se je dovoliti od 1. decembra t. 1. 20% draginjsko doklado uradnikom nižjih razredov, ki imajo do 1600 K plače; 16% uradnikom, ki imajo od 1600 do 2000 K plače; od 2003—3200 K 10% » 8% uradnikom, ki imajo več kot 3200 K temeljne plače. O dovolitvi višjih kot 20% pri-klad aa cestne namene j* poročal dr. F e r j a n č i č. Sklenilo ae je, pooblastiti deželni odbor, đa onim okrajno cestnim odborom, ki bodo pravoredno pokazal', da s 20% priklado ne morejo i uhajati, dovoli a« 1. 1906 tudi višje vendar ne 50% presegajoče pri-klade na vse neposredne davka a dokladami vred, isimii osebno dohodnino. Prošnja vasi Radlek pri Blokah, da izdela deželni tehnik načrte aa vodovod se je po poročilu dr. Kreka izročila deželnemu odboru v svrho poizvedb in tehničnih priprav. Neka) je pri tej točki govoričil D r o b n i 6. Prošnja županstva v Borovnici, đa se gozd »Podsehojen las« izloči iz davčne občine Besuljsk in priklopi borovniški davčni občini, se je po poročilu dr. Kreka odstopila deželnemu odboru v svrho poizvedb in primernih predlogov O Ženski bolnioi v Novem mestu je poročal baron Apfaltrern. Pojasnivši raznaere je predlagal: Za zgradbo žeuske bolnice v Novem msstu se dovoli 55000 K; pisčo pri-marija v znesku letnih 1000 kron prevzame dežela. O prednostni zastavni pravici za vodovodno naklado v Ljubljani je poročal dr. Tavčar. Zakonski načrt je bil odobren. O prošnji občine Črni vrh, polit, okraj Ljubljana, za okrajno cesto od Polhovega gradca v Škofjo Loko je poročal Demšar. Sklenilo se je naročiti deželnemu odboru, da vse potrebno ukrene in v prihodnjem zasedanju svoje predloge predloži. Osobito pa naj odredi, da se brez odloga vsaj za progo Polhov gradeč do Črnega vrha takoj izdela načrt in vse potrebno izvrši ter v prihodnjem zasedanju dotični zakonski načrt predloži. O zagradbi hudournikov Sora in Račeva je poročal Demšar. Sprejel se je zakon, ki določa: Zgradba hudournikov Sore in Račeve v občini Žiri po projektu, ki ga je izdelal gospodarsko-tehniški oddelek, sekcija Beljak, se spoznava za podjetje, katero je izvršiti iz deželnih sredstev s pogojem, da k stroškom, proraČunjenim na 2G.000 K, pripomoreta državni melijoracijski zaklad v smislu državnega zakona z dne $0. junija 1884, drž. zak. št. 116, s petdesetimi odstotki, torej s 13.000 K, občina Žiri pa s tridesetimi odstotki, torej s 7800 kron. Ako bi stroški zagradbe ne dosegli zneska, proračunjenega na 26.000 kron, znižati je prispevke državnega melioracijskega zaklada, dežele in udeležencev razmerno temu, kar se prihrani. O nujnem predlogu za zgradbo okrajne ceste od Smihela na deželno cesto v Žužemberku je poročal Povš e. Sprejet je bil predlog: Deželnemu odboru se naroča, da odredi presojo načrta po deželnem stavbnem uradu in po dogovoru z okrajnim cestnim odborom izdela dotični zakonski načrt za izvršitev te nujno potrebne ceste, katerega naj v prihodnjem zasedanju predloži deželnemu zboru v sklepanje. O prošnji županstva v Radomljah sa uvrstitev občinske ceste Rs domlje-Rova med okrajne ceste je poročal Povš o. Prošnja se je od stopila deželnemu odboru z naročilom, da potrebne poizvedbe o tej cestni progi dožene in na podlagi teh deželnemu zboru poroča toi primerne nasvete stavi. O prošnji občine Radomlje za uvrstitev občinske ceste Radomlje do državne ceste pri Viru med okrajne ceste je poročal Povš e. Prošnja se je odstopila deželnemu odboru v zaslišanje okrajnih eestnih odborov in nadaljno poslovanje. O nujnem predlogu poslancev v zadevi ceste Trebelno Nemška vas je poročal Povie. Predlog poslancev se je isročil deželnemu odbora s na-rodilom, da ukrene vse potrebno in sasliii okrajni aaatni odbor žažem-berlki in vse dožene, da aa sedanja obiinaka oaata is Trebelnega akoai Ormciko vsa v Lukovnik in Nemško vaa uvrsti med okrajne aesta ter da deželnemu sboru o tem v prihodnjem aasedsnju poroča. O preložitvi deželne aesta Litija-Plusksvs na progi med Litijo in Šmartnom je poročal Povše. Sklenilo se je: Dežalna aesta Litija-Piu-sksva ae preloži ns delni progi med Litijo in S marinom po projekta, ki gs je dala napraviti občins Šmartno, pri Čemer ae v novo Črto privzeta, 894 m dolga delna proga okrajne ceste Litija-Jablan'os-Moravče, ki se odcepi v Litiji od sedanja deželne ceste, isloči iz vrste okrajnih cest Ns 24000 K proračun jeni stroški se pokrijejo ns polovico ia deželnega in ha polovico iz litijskega okrajncceBt-nega zaklada. Dnevne vesti. V Ljubljani, 22. novembra. — Osebna west. Okr. glavar Ivsn Ž orli v Pasinu je imenovan glsvsrstvenim svetnikom pri okr. glavarstvu v Trstu. — Dež. kontrolor, g. Ivan Pogačnik, je bil v včerajšnji tajni seji dež. zbora imenovan dež. blagajnikom, kar je po neljubi pomoti izostalo ia včerajšnjega poročila v tej tajni seji. — Deželnozborska volitev. Volitev novega deželnega po slanca iz volilnega razreda kmetskih občin v volilnem okrsju Kočevje-Ribniea Velike Lašče namesto umrlega Primoža Pakiža se vrši dne 4. januarja 1906. — Terorizem. Za dan 28. t. m. je napovedana klerikalno-socialistična demonstracija. Kakor smo že dostikrat poudarjali, primarno vsaki stranki pravico, da svobodno demonstrira za svoje ideje, kadar hcče in kolikor se ji ljubi; terorizem in nssilstvo pa je, Če se drugi ljudje, ki ne pripadajo dotični demonstrujoČi stranki, silijo, da se morajo take demonstracije direktno sli indirektno udeležiti. Tak slučaj se pripravlja za dan 28. t. m. Štefe in Kristan hočeta, da mora meščanstvo povoličati klerikalno socialistično demonstracijo s tem, đa se zapro vse trgovine in delavnice. Vse delo mora počivati — ds tako meščanstvo iskaže socialistom in klerikalcem čast. Namen vsemu temu je očiten: Pokaže naj se moč združenih klerikalcev in socialistov, pokaže naj se, da mora meščanstvo zlasti pod klop, kadar tako uksžejo socialisti in klerikalci. Ker pa vedo združeni sooialisti in klerikalci, da bi to ne šlo lahko, razširjajo vznemirjajoče govorice, češ, delavci bodo vse pobili in razbili, če se jim meščanstvo ne pokori. S kakim terorizmom se dela, priča pismo, ki ga je pisala zveza pekovskih delavcev (krajna skupina Ljubljana) na zadrugo pekovskih mojstrov v Ljubljani. V tem pisma, ki zahteva, da mora 28 t m počivati vse delo, je doslovno rečeno: »Kateri go-apodov mojstrov ae bode nslsčč ali pa is dobičksželjnosti ustavljal tej skromni (!) sahtevi dela vat va, ae bode njegovo ime javno v listih objavilo, v »Slovencu« in »Rdečem Pra-porju«. In rsvno tako nismo odgovorni, če bi pred katero delavnico radi tega nastal kak izgred, ker delavstvo bode gotovo razburjeno.« Tu ae naravnost grozi a poaivom na bojkotiranje in s izgredi. Če to ni najhujši terorizem — v tem slučaju ishsjs od korporacije! — potem ne vemo, kaj naj se če tako imenuje. Pekovska zsdrugs ae je seveda ustra-čila teh groženj in je hitro ugodila tej sshtevi. Mnogo drugih obrtnikov ps je, ki veliko preveč težko izhsjsjo, ds bi mogli tski sahtevi ugoditi in mnogo je tudi delavcev, ki bi rsdi delali vzlio Štefa-Kristsnovi postavi in poklicana obla-stva imajo dolžnost, da varujejo take delavce in take obrtnike s vso ener-iijo pred klerikalno-socialističnim terorizmom. — Dekan Arko v Idriji in socialni demola. rat je. T nedeljo so sklicali socialni demokratje v Idriji shod, na katerem sta govorila Ariton Kristan in Iv. Štrena o volilni ref jrmi. Na shod je prišel tud: idrijski dež. poslanec, dtkan Ar ko, ki je bil izvoljen B pomodno socialno demokratskih glasov. Kristan je predlagal, da bi tudi rudarji v Idriji v torek 28 t. m. ustavili delo, kakor drugo delavstvo v Avstriji in da bi se naprosil občinski svet, nsj bi pozval vse trgovce in obrtnike, da bi ta dan zaprii svoje trgovine in de* lsvnioe. Kakor je znano, aastop«. tudi klerikalna stranka v Ljubljani in njen organ »Slovenec« stališče, da je delavstvu 28 t. m. ustaviti delo in da morajo ta dan tudi trgovci in obrtniki zapreti svoje lokale, Tudi dekan Ar ko je Član klerikalne stranke, ds, prišteva se celo med najuglednejše in najvplivnejše njene člane; a glejte čudo: ta dekan Arko, čigar organ »Slovenec« kar gori splošno stavko 28. t. m., je ns nedeljskem sbodu v Idriji nsstopil proti temu, ds bi se udeležilo idrijsko delavstvo splošne demonstracije ob priliki otvoritve parlamenta, nagUšajoč, da bi lahko to neugodno vplivalo na rtšitev prošnje idrijskega delavstva, ki se je dne 2. t. m. predložila poljedeljskemu ministrstvu. Ta gover je med delavstvom teveda povzročil silno nevoljo in ogorčenje; nastal je velikanski hrup in vrišč, is katerega so se slišali samo ogorčeni klici proti Arkotu. Jonsškemu klerikalnemu zastopniku idrijskega mesta je vsi«:d tega takoj upadlo srce, prosil je zopet za besedo in se izjavil sati\ da naj 28 t. m. tudi idrijsko delavstvo ustavi delo, vendsr pa naj pošlje deputacijo k rudniškemu ravnateljstvu, kateremu nsj pove, da so idrijski radarji prisiljeni, moralno primorani, 28. t. m. ustaviti dele, ker bo tudi vse drago avstrijsko delavstvo ta dan stavkalo idrijski rudarji bi aiaer radi delali, toda iz solidsrnosti z drugimi avstrijskimi delavci bo bili primorani, da aa pridružijo ta dan splošni stavki. — 3 tem avojim nastopom je Arko pokazal, da je dobro poučen v li-gvorijanaki morali. Tods ss tsko moralo, ki je mords »sdorovrs«, s ne »h o noro wa«, delsvstvo nioa« zmisls, sato je tudi poitenjaka Arkotu primerno posvetilo. Vstal je Kristsn, ki je med sploŠoim pritrjevanjem govoril približno takole: Idrijsko delavstvo odklanja ta nasvet s vso odločnostjo in ogorčenostjo, ker ga smatra kot nesramnost in podi os t. Konštatovati je treba, da je dekan kot namestnik božji zakrvi! velik greb, kskršnegs katoliška cerkev najoolj obsoja: on je hotel napraviti ii poštenih delavce? lažnike, on jih je hotel zapeljati, ds bi se lagali in hlinili, on katoliški duhovnik. Sram ga bodi! Srar o ta mu! — Po dvorani j«* kar sagrmelo in ogorčenih klice«: Sramota takemu božjemu namestnika, sram ga bilo, fej itd. je ksr deževalo na Arkota, ki jo je nato kakor polit psiČak urnih pet« odkuril s shoda. — L^p eksempel klerikalne moraie! V Ltubijani so z« splošno stavko 28. t. m, v Idriji so pa proti njej! To je tudi de s'ednost kajpak! In pst«, m se še vedno najdejo ljudje, ki verjamejo kier.-kai-nim žorg!erjem! — Ljubljana - Trst. Blago? ubogim na duhu, ker njih je nebe-iko kraljestvo! Pred nek&j dnevi tmo omenili, da ljubljanski žk«jf ni vedel, koliko župnij je v Ljubljani, njegovi katni stolici, ter je rekel, da samo štiti, dasi jih je pet, kakor tudi v Trstu. Ako sedaj vzamemo v poštev, da je Trst brez okolice približno £t -rikrat tako obljuden kakor Ljubljana 3 tisto okolico, kar jo spada pod ljubljanske župnije, vidimo, da ima Ljubljana ravno toliko fsia, ka-ker Trst, oziroma ima L:ub*j ■ valed man Šega števila prebiva tirikr*t toliko f*ra, keliaor bi j h moral imeti Trst, ako bi bil tr.be-bigotan, kakor Ljubljana. Pa še nekaj. V Trstu so cerkve večinoma prazne, dočim so v Ljubljani Ukore-koč vedno polne; &ko bi v Trstu ne zahajali Slovenci posebno pa Slovenke v cerkev in pa ono občinstvo, ki smatra cerkev za najbolj konce-den »r e n d e z v o u s«, b: p& še toliko Italijanov ne z^hojaro ne. ! ker jih je ssdaj ob getovih »elitnih« mača h. Dckaz temu je, da v Trata na sv. večer ni enih imenitnih polu-reč.;:h mač, ker so jih radi škandalov v cerkvi morali popustiti. Naravna posledica vstkega ve l;evanja pa je ta, da se vsiljivca ne ceni v -soko in se zanj malokdo briga, niti se ga ne vpošteva. R'*dii tega pa se tudi rimskokatoliška o. kr. mati-cerkev bore n)ilo br:g* sa Slovenca in jim ne da nik^kih koncesij, niti std- Na devinski skali Zgodovinska povest. (Dalje.) Jurjeva posvetovanja z njemu podložnimi plemenitaši niso še b.la končana s tem, da se je določil glavni nsčrt, po ksterem naj se sploh uravna vse postopanje. Treba se je bilo pomeniti tudi o posamičnostih in pri teh bo nastali večkrat prav živahni prepiri. Posebno vneto Be je razpravljalo o Jurjevem predloga, da naj se tadi mestjsnom, Če sestavijo vojno krdelo, prisnsv&jo iste časti in iste prednosti, kskor plememtašem. Nekateri plemenitaši se s to mislijo kar niso mogli sprijasnosti, ali naposled je vendar obveljal Jurjev nasvet. Sele pozno ponoči je bilo posvetovanje končano in možje so si segli v roke, da potrde sklenjene dogovore, ki jih je bil Komolja po Tomaževem naročilu natančno zapisal. »Torej, prijatelji — čim se zdani, zmpuatimo Čedad. Obvestite vsak svoje ljudi, naj bodo pripravljeni. In adaj, prijatelji, ki ste mi ostali zvesti, •prejmite mojo sahvalo. Bil sem če Otrok, ko ste mi s prisego obljubili zvestobo in pomoč v vseh slučsjih. Dsnes ssm mož. V tem slučsju, ko mi preti največja nevarnost, Vsm prisegam, da Vsm ostanem zvest do smrti in da Vam bom v vsakem siu-čaju v pomoč. Na svojo dušo in pri našem ftvehčarja Vam prisegam, da se nobenemu izmed Vas ne zgodi ne na življenju, ne na imetju najmanjša škoda, dokler bom jaz živel. Prisegam Vam: dokler mi ostane košček zemlje, ali le vinar denarja; dokler bom mogel držati meč in dokler bo le ena k&plja krvi v mojih žilah — dotlej Vam je vse to v vsakem trenutku na razpolaganje. In Bedaj povejte, če me hočete priznavati ne le za svojega vladarja, marveč tudi aa svojega prijatelja?« »Priznavamo Vas za vladarja in za prijatelja,« so oduševljeno odgovorili J ur j u zbrani plemenitaši in mahaje 8 klobuki in rožljaje a sabljami klicah: »Zv.stobo za zvestobo do smrti!« Po odhodu vitesov Bta ostala v biši urno Peter Strah in Tomaž Re-tinski. Ta dva ata prej le malo po- segala v pogovor med Jurjem in njegovimi plemenitaši. Peter Strah je imel navado, da je brezpogojno stal na strani devinskega vladarja in je vsled tega pritrdil vsakemu njegovemu nasvetu. Tomaž Retinski pa je molčal, ker je vedel, da preudari Juri v resnih stvareh vse natančno, da pa ga v takih slučajih tudi ni mogoče odvrniti od njegovih sklepov. Ko je bil Juri sam b Tomažem in b Petrom, je priznal, da je med dolgim pogovorom a plemenitaši le težko krotil in zaduševal svoja čuvBtva. »Ne moreta si misliti, kako hudo mi je večkrat bilo med tem rasgo-vorom,« je dejal Juri. »Včasih bi se bil najraje razjokal. Kaj morem psč za to, da mi v gotovih trenotkih postane srse tako mehko, kakor kakemu petnajstletnemu dekletu. Preveč hudega aem doživel na en dan.« »V boju in bitksh če nisi nikdar pokasal, da imaČ mehko srce,« je pripomnil Tomaž Retinski. »T boju in v bitki ve človek, pri čem da je; vsakdo je pripravljen, da bo premagan ali da obleži na bojišču. S to mislijo se sprijesai še predno vzame meč v roke. Življenje pa nanese toliko isnenadenj in presenečenj, na katera ni nihče priprav jen, da dostikrat na more ukrotiti svojega srca c Peter Strah je izpraznil svoj vrč in iprijel za svoj nuč, ki je stal ob zida. »Zdsj Jari, je vse končano in spravljeno v red; zdaj ni več časa, slušati na glasove srca; zdaj smo vsi vojščaki. Meč v roke in pogumno naprej, naj nam prinese boj že zmago ali smrt« »Ko bi bilo samo od boja odvisno vse, bi lahko veselega srca opasal svoj meč.« Nekako tiho in sanjavo, kakor bi mu dušo obhajale sle slutnje, je dostavil Juri: »Ne bojim se ne boja ne smrti, bojim se le izdajstva. Strup in bodala sta premagala že marsikoga, ki je srečno kiju boval neštetim sovražnikom.« Pogovor je pretrgal Komolja, ki je pričel naznanit, da je došel zdravnik Naten.« »Pokliči ga,« je velel Juri, in videč, kako je Tomaž Retinski sledil Komo.'ji z očmi, je š pet*»e d j : Komolja je hraber, kakor lev ;n vztrajen, kskor raravl,a; ko bi danes ležal ca smrtni pt stelji in bi moral komu kot ^vgiO poaledojo voijo poveriti kako maščevanje, nikomu* drugemu hi ga ne poveril, kakor Komolji.« Tomu ž je samo nagnil gla?o, a Juri je spoznal, ds je tudi bivši nje* gov varuh njegovih misli. Židfc Natana je Juri povabil, naj zapusti Čedad in nsj gre ž njim. Opozoril g& r*i kaka nevarnost dus preti v Čedada vsled tega, ker je prisostvoval v Katsrinini hiši grci nema usmrčenja krivoveres Oslefi-gsna. Žid se je nekaj časa prav prekanjeno branil, hoteč tako povišati plačilo, katero mu je Juri ponuja), naposled pa je dosegel svoj namen. Potem je Komolja pripeljal v aobo dragega Žids, kateremu je Jur sastavit različna posestva na Farlan* skem, ker si vsled ubega ključtrjs Grima, ai je bil odnesel ves Jnrjef denar, iu ni mogel na drug način preskrbeti denarja. Ko je bila tudi ta kupčija skle- Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 269, dne 23 novembra 1905. rib pravio, katere jim je morala dati gvoječasno, da jih je kaptivirala. Cerkev pozna sedaj samo šklavarje, ki ji morajo dajati leto za letom mnogo denarja, ki ne smejo imeti do nje nobene druge zahteve, kakor to, da jih proti plačilu v gotovini spravlja v sveta nebesa, kjer pa morajo zatajiti svcj materin jezik in govoriti »angelskega«, kdor se pa tega ne princi, pa mora molčati, Kakor božji vclek; in ker mati-cerkev S ovenaev ne ljubi, noče, da bi bili vseh nebeških dobrot deležni, da bi se vmešavali v nebeško polit ko, noče izdati slovensko - angelske slovnice, da bi si jo širši sloji nabavili in se že na tem svetu u&ili nebeški državni je sik, ki je tako potreben za nebesa, kakor pri nas nemščina sa državno službo. Privilegij in esenco tega je-z ka imajo seveda škofje in višje maziljene g!avet ki so bile spi h tako indiskretne, da so Slovencem povedale o tem jeziku, če ne bi tega še izvedli ne bili. Slovenci pa imamo sedaj eno zahtevo več in kdo ve v kakšne škripce bi prišel naš Anton, ako bi ga teroijalke prisilile, da bi moral izdtti nebeško uradno tajnost o angelski gramatiki, o kateri je namigaval že pokojni Slomšek in is ljubezni do svojega naroda prvi po-kasal najvažnejšo točko naših zahtev sa večno izveličanje. — Dosta-vek: Riomanjoem se angeljskega jezika ni trena učiti, ker oni nimajo sedaj ne angelcev, ne hudičev, nekateri o. kr. rimsko - katoliški duhovniki pravijo celo, da niti Bjga ni majo! — Šolska vest. G^sp. Josip Plenica r je nemeščen za suplenta v Kropi toliko časa, dokler ima učiteljica gdč. Antonija Okorn do pust. — Skušnjo učne usposobljenosti je napravil tudi g. Fran Jaklič, provizorični učitelj v Radovljici, kar je zadnjič v tozadevnem aašem poročilu pomotoma izostalo. — Kafco se bo učiteljstvo zahvalilo za draginjsko do-klado? P še se nam iz učiteljskih krogov; Novica, ki nam je udarila iz sobotne seje šolskega odseka na uho, bila je gotovo za vse učiteljstvo s malimi izjemami tak udarec, ki mora pustiti posledice za Beboj. Vpra iajmo se, zakaj tako delamo v doli? /lakaj žrtvujem pozimi polovico noči — šoli? Zakaj se trudim v šoli od jutra do večera, zakaj se posve tim deci med poukom tako, da hočem pustiti zdravje in dušo v šoli ? Sđna li plsčena za tak trud? Zakaj prebiram le pedagoške knjige? A:i bi se ne dobilo kratkoČasnejših knjig? Zakaj se še vedno pripravljam na pouk in izboljšujem svojo metodo? Aso so znali poučevati višje razrede prejšnji učitelji, ki so imeli malo ali skoro nič naobrazbe, bi znala jaz tembolj poučevati I. razred že radi teg«, ker sem morala aOsolvir&ti celo učiteljišče. CHgovor: Res, veliko preveč sem delale; a delala sem rade, ker bi se mi smilili otroci, ki bi izstopili iz pon. šole malo manj nevedni, nego so v Šolo prišli. Drugič sem delala t veseijtm zato, ko sem njena in je Ž d oaštel denar, |e dobil Komolja naročilo, đa za ta denar nakupi oroija in konj, da opresci svoje razbojnike in jih pripelje v Devin. »A pazi mi, da te prekanjeni židovski trgovoe ne prevari,« je zl-klieal Juri za odhajajočim Komolja. »Ne bojte se; saj nisem bil zastonj toliko Časa razbojnik«, je smeje se odgovoril Komolja in e ZL.di odšel. Komaj se je začelo daniti, še predno se je prikazala jutranja zarja, je Juri na Čelu svojih prijate jev cd jezdil is Čedada. Obraz njegov je bil jasen in jasen, skoro vesel je bil njegov pogled. L? enkrat se je stemnil, ko je prijezdil mimo h 8-Katarine loranove. Vsa okna ,-o bila zaprta, kakor đa v hiši nihče ne prebiva. Vihra se je instinktivno Ustavila pred hišo, k«mor je bila to-likrat prinesla svojega gospodarja, a Jari jo je jezno vzpodbodel z ostrogami, da je zdirjala na vso meč iz mesta in ven po ravnih poljanah. Vaa narava se je prebujala iz sna Juri pa je snel svoj klobuk in iz polnega grla zapel zahvalno pesem stvarniku. (Dalje prih.) čakala b !,sih časov in končno tndi Že iz lastnega nsgona. Boliše čase nsm je pojedel vedno lačni Šuster šič s svojimi nenasitnimi pristsši; t h Dimimo sedsj pričakovati. Lastni nagon lahko krotmo, v drugi točki p« lahko uatreŽemo katoliški stranki, ki hc Če Kaseti teličke, da jih lahko goni k volitvam. (S dai bo Jaklič največ storil v šoli. Pustni krofi menda ne bodo več padali po klopeh, kakor so nekdaj.) Vem, da tudi tati z nami mislite, ki boste oblsgo-darjeni z malo večjim koščkom kruha, ker vam je dobro znano, da istotako neoženjeni učitelii in učite hica zaslužimo priboljšek Z asti nam učiteljicam se godi velika krivica, ker ras hočejo popolnoma presreti, dasir»vno rikjer ne zaostajamo zs □ vitlji Pametno učiteljstvo pereče mre : »Pravica mora biti! Vsi zaslu l-\iv\ vsi im%mo tni in isto delo, z*to nai bi d»li vsem ali pa nikomur« Koliko časa nas bodo še slo rablja! To je preveč. Konec naj že bo enkrat temu, s nami se dela tiransko. Pomagajmo si sami, drog o«m ne bo nihče pomagal .. . Da bi glasovi < ž -njenih odmevali ravno tako, kaker govori moj mož: »Ako ne dajo tebi, ki se toliko trudiš kot jas, ako ne dajo drugim, katerim se nalaga isto delo kot meni, naj pojedo pri eni luimi še moj delež« — J a pa bod. m danes v z&hralo svojema možu eptetia par prav gorkih sim «k»b r-,ogav:c, skoravno imam ta razdelila 4. jubilarna darila po 20 K, pravico do daril imajo onemogli člani in vdove članov bolniške blagajne mojstrov. Prošnje sprejema načelnik gosp Fr Kraigher, Kongresni trg 5 do 23. novembrs. — Poštni in brzojavni uslužbenci v Ljubljani prirede dne 5 decembra Miklavžev večer v dvorani Puntigamske pivnice. Turjaški trg štev. 1. NatanČneji program sledi. — „leti". Pred nekaj tedni smo ožigosali zelo utrjeno navado nekaterih listov slovenskih, ki rabijo pri vsaki nepotrebni priložnosti besedo »isti«, kjer naravnost nasprotuje bistvu slovenščine. Naša notica je imela nekoliko uspeha, da so nekateri listi opustili ta grdi nemčisem. Odvaditi se ga ne moreta le »D o-m o v i n ac in »E d i n o s ta Človeku ■s kar gabi, ko čita v vsakem stavku nepotrebno odvečbesedo aistic. Nsj bi so naš jeiik čistil, ne pa da bi samovoljno negovali iiraževanja, ki jih noben pravi Slovenec ne rabi! — Ogenj. 16. t. m. je pogorel posestniku Ivanu Petriču v Borovnici hlev a vsem gospodarskim orodjem, ki je bilo tam spravljeno. Škode je 6000 K, zavarovalnina znsša le 2400 K. Zažgali so najbrž hlapci vsled neprevidnosti. — Šišensko šolstvo. Piše se nam iz Š Sfce: Spodnja in Gornja £<ška imata nesnosne šolske rasmere, ki vpijejo po saniranju. Vsled pre obilice otrok in premajhnega šolskega poslopja ima zdaj I in II razred le po dve uri na dan pouka, ki nikakor ne more zaznamovati tistih uspehov, ki bi na otroke ugodno vplivali, slasti če se še pomisli, da je n pr. v prvem razredu 114 otrok! Svet in prostor za novo šolo je že zdavnaj do ločen in tudi občinski odbor je imel že ogled in se potrebno dogovoril z dotičnim gospodarjem, a od takrat spi vsa stvar, prav kakor bi ne bila nujno potrebna Prisadeti starši vprs Samo torej vljudno merodsjne osebe, kdsj 8 3 odpravijo te kričeče šolske razmere, ki jih občutimo tako mi starši kakor tndi naši otroci. Tako oujna in potrebna sadova bi sa ne smela prav n»č veš zavlačevati! — Misijon v Logatcu. Piše se nam is L gttos: Pretekli teden se je vršil pri nas potrebni misijon in je bil končsn v nedeljo. »Misijonarji« so si stekli največjih ssslug na prižnici, kjer so skušali ljudem vbiti v glavo, da jih pobere vrag, če se ne odpovedo svojim star m prirojenim navadsm, ksterih ne smatra nlbše ia greh in ki greh tudi biti ne morejo. Dragi kraj, kjer so se duše reševale, je bila pa spovedniea. Logašani smo bili doslej vajeni, da smo dobivali odvezo sa svoje pregrehe, a pretekli teden je bil kritičnega snašaja aa vsakega, kdor se je podvrgel strogim spovednikom, med katerimi se je slasti odlikoval kapucin ii Škofje Loke. Ta dolgo bradeo šestim mladeničem ni hotel dati odvese in se iaraail, da tako hudobnih ljudi v eeli Avetriji ni, kot so v Logatcu. To niso kristjani! Se . eelo eerkovnik it Dolenjega Logatca ni dobil milosti pri njem, ampak ga je strogi dušni oše napodil a »suho«. Zdaj ko je minul misijon, raztegme farovška knhariea svoja široka usts in klepeče v svet, kdo se po njeni vednosti ni udeležil svete spovedi. Zlesti je vzela v svoje okrilje nekega gostilničarja in stegovala toliko časa svoj strupeni jez k, da mu je odjedla nekaj zaslužka. Pri vsem tem se pa moramo suditi, da se js vršil v L -gatou misijon, ko nista bila niti žup nik niti kaplan zadovoljna z njim. Kako pa spoštuieme pri nas škof«, se vidi is t ga, da, ko se je pripeljal is Cerknice od birmovanja k nam in nasnanil svoj prihod, sta župnik in kaplan odšlo od doma in je škcf ia stonj čakal ns mu v farovžu. — Iz Vipave se nam piše: Pretečeno nedeljo znralo se je v go stilniških prostorih tukajšnjega župana Antona Hrovatina mnogo županov in še več vinogradnikov vipavskega sodnega okraja, kojim je deželni potovalni učitelj g Fr. G o rubac obrazložil pomen in potrebo vinskih semnjev. Po dokončanem pre davanju sklenilo se je z ozirom ns krčmarje in vinske trgovoe, da se v ponedeljek v 4 dan grudna t. 1. na običajen Frančiškov semenj priredi v Postojni tudi velik vinski semenj. Pri tem predavanju navzočni vinogradniki so nam porok, da se postavi na vinski semenj mnogo vrst dobrega in tudi finega vina. — Vin ski trgovci in oŠtirji! Pridite v Postojno. Prilika se Vam nudi, napraviti dobro kupčijo, osobito ker oene ne bodo orettrane. — Pretep. V soboto zvečer so zapustili fantje Franc Brglez. Prsno Boh in Frane Predalič is Zgornje Slivnice gostilno Josipa HabiČa v Lipoglavu. Na potu so se jeli prepirati. Boh je potegnil žepni nož in Brgleza sunil ž nj na pod pleča in v roko, da ni mog*-l ganiti ž njo. — Županstvo Griže pri Celju nam z ozirom na dopis v st 244 poroča, da ni nikdar dopiso valo komisarju okrajnega zastopa nemški, marveč iikljuSno le slovenski. — Sodniaz v Brežicah ne zna slovenska! Pred bodntm pristavom O s w a 111 s eh e m v Brežicah se je v petek vršila razprava radi tatvine divjačine. Obtoženec je baje pojedel sajoi, ki so ga pai prinesli domov. »Jajoa ste edli?« vpraša Oawa-titseh obtoženca. Ker ne dobi odgovora, ponovi še enkrat svoje vprašanje, da vse posili smeh in da obtoženec odvrne: »Gospod, jaz sem jedel zajoa!« O watitsch tudi ne ve kaj je »brca«. Povemo mu: Brca je, če pošiljajo iz Gradca Slovencem uradnike, ki ne rasumejo slovenski, ki pa vkljub svoji omejenosti delsjo propagando za nemčurske ideje. Naj bi se šel Oiwatitsoh rajše učit slovenščine, nego pi da postane »turn-wartt brežiškega »torti feraj na«. — „šoštanjska narodna godba11 priredi dne 25 t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma« v Celju veliki koncert. Na sporedu so velike skladbe Parmove, Iv. pl. ZaiČevs, Koruoove, Meverbeerove, Supćjeve itd. Ud. — Ta iz samih mladih izborno izurjenih, večinoma doslužoih vojakov-godcev obstoječa godba proizvajala bode 15 točk obsegajoči spored z godali na pihala in na lok. Zato ne zamudi noben rodoljub iz Celja in bližnje ter daljne okolice udeležiti se tega umetniškega užitks! — Drugi dan v nedeljo pa priredi ista godba velik koncert z nekoliko ispremenjenim, jsko bogatim sporedom v veliki dvorani »Narodnega doma« v Mariboru. Na ta koncert se prijazno opozarjajo čast. rodoljubi iz Maribora in dežele s prošnjo, da se ga v mnogobrojnem številu uleležr! Vstopnina za oba koncerta razvidna je iz dotičnih lepakov, mir. vabil — Vsenemški Junaki pred sodiščem. 1. septembra so mari bornki Vaencmoi prasnovali zm3go pri Sudanu Kakcr je pri Sedanu tekla kri, tako so si vsenemški junski tndi zdaj hoteli »puščati«. Agrent Maks Gollob je oddal med splošno rabuko in pretep3tn strel is samokresa. Obravnava se je vršila 18 t m in je bil Gsllob oprcšSen hudodelstva po skušene težke telesne poškodbe, pač pa obsojen na 3 tedne zapora za radi prekoračenja varnosti življenja. Gillnb je eden najzagrisenejših vse-nemških agentov in se zatorej ni saditi, da se je ndeležil slavnostnega praznovanja bitke prt Sedana in skušal pokasati svojo plemenitost s streli. — Maščevanje. Vrtnarju Kleinsohusterju v Mariboru bo nesnani slikovc* neko preteklo noč požagali okoli 150 vrtnic, starih od 3 do 10 let. Škode je okoli 600 K. Maribor, najbolj nemčursko gnezdo, ima, kot kažejo slasti zadnji mesec«, primeroma največ lopovov v svoji ■redi. — Vsled opeklin je umrla enoletna Helena Krajne iz Goric pri Mariboru. Igrala se je na ognjišču in prevrgla samovar ter zlila na-se vrelo vodo po vsem životu. — Vlak Je povozil železniškega Čuvaja Ivana S upnika is Ribn ee na Štajerskem in mu odtrgal nogo, da je vsled iskrvavljenja umrl v bolnici — Akad.-tetin, društvo »Triglav" V Gradcu ima v soooto (25 nov) r b 8 uri zvečer v svojih prostorih III redno zborovsnje. — Ponesrečen divji lovec. Neki 20 "tui mladenič is ViZoioSae gore na Koroškem je šel pred par dnevi streljat v gozd. Ko je obesil puško na neko drevo s oevjo navzdol, sprožila se je puška in krogla te sadela lovskega tatu v stegno, a tako nesrečno, da je drugo jutro umrl. Umrli je bil zaradi lovske tat vine lani od sodišča kaiaovan, a ga ta kazen ni izmodrils. — Umrl je v G >rici poštni rfi-cijal L Schwsrz stsr 35 let. Bil je je (etičen. Pokojnik je bil doma iz Kranja. — »Dijaškega podpornega dru&tva" v Trstu r*-im oncui cbor bode v soboto dne 25. novembra ob pol 9 uri zvečer v reatavrs-c;jski dvorani hotela »Balkan« IL nadstropje. — Iredentovska nesramnost. Kakor p r,ca »Sjle«, si je neki konzorcij, ki ga list noče ime novati, svoj tas pridobil veliko sveta v bližini Žtvelj pri Trstu Ta svet je pa vea močvirnat. Svet je bil zdaj že dvakrat prodan, vselej seveda dražje in tretja kupčija se je izvršila ravno kar. C»na tega sveta je izredno visoka, tako da ae je bati občutne is-gube. A kaj je Btoril konzorcij, v katerem sta tudi prvi in drugi posestnik tegs Bveta? Na vlsdo pritiska z vsemi silami in ji naravnost ukazuje, naj zida železnično progo pO v. na močvirnatem svetu in naj napravi porao', s katerim bo ta proga v zvezi z morjem. Na ta način, tako trdi konzorcij, se bode promet in industrija Trata zelo povzdignila. Duša tegs konzorcija je kavalir A rte Hi, večkrstni milijonar, ki ima zveze z vlado in ga ta precej rads vidi pri seb \ skorsvno ji je snsno, ds je mogočen zaščitnik iredentizma. Ta Ar-telli bi rad spravil is vlade par milijonov, ki naj bi jih plačali davkoplačevalci za sasutje obširnega močvirja, ko vlada vendar Uhko dobi drugod lepih prostorov ss povadigo premets in industrije ter ji ni treds sititi in pasti nenasitnih iredentovskih skopuhov, ki jim je le mar iaaeaavanje in izžemanje avstrijskih državljanov. — A neto van a Italijanka Pred nekaj tedni je v Poreda Divala pevska družba, ki je vssk večer pela v nekem hotelu in med katero je bila tudi neka 19 etna Viljem ma Rosa z is Rima StirnsJBt dni je vsak večer pela neko politično peaem, v kateri je slavila laškega kralja in franooskegs prezideota. Vsled tega so jo zsprli, a na intervenc j 3 laškega konzulata zopet izpustili. Pevka je odšla nato v Trst. Tu SO jo ps are-tovsli vsled telegrafi Sne rekvisisije okrožnega sodišča v Rovinju, ser so dvignili proti njej obtožbo zaradi hujskanja in sovražnosti proti drugi narodnosti in avstrijskim državljanom. — Navihanka. 36 letna Marija Pačić is Šioemka je v Trstu hodila okrog dobrih l.uii in jim pravila, da so jo pred par dnevi napadli roparji in ji vseli ves densr in vred-n sne stvari. Ženska je s tem mar-s komu omeČtla srce iu denarnico. Policja je pa zvedela o tem precej nenavadnem beračenju in je Pučt-ćevo, ker ni mogla dokazati, da so ie res roparji napadli, zaprla in jo odpošlje po odronu v njen kraj. — Skozi okno je padel v Trstu 4 m p i leta Josip Micbel is prtega n»datrop;a in ee toliko pcŠkodoval, da je čez eno uro umrl. — Izpred tržaškega porotnega sodisea. 13. avgusta 1.1. je bil Hermangild Tribusson iz Šempasa pri Gorici 8 svojim bratom in še dvema dragima tovarišema v neki gostilni v Trstu, kjer so izpili šest litrov piva, a ko je bilo čas plačati, so jo mislili skrivaj popihati. Krčmar je pa zapazil njih namero in jih prijel. Pivci so skočili nanj in ga začeli pre-tegati. Krčmarju je prišel pomagat neki Anton C a 11 e r, katerega se je pred vsem lotil Ilerm. Tribusson in ga z nožem obdelal, da je kmalu na to umrl. Tribusson je bil včeraj zaradi uboja obsojen na 7 let težke ječe. — Veliko ponarejanje moke. Iz Budimpešte se nam poroča, da sta ondi dva velika parna mlina mešala moko z Žvepleno kislino, da bi dobila moka svetlejšo barvo. Tudi ječmen sc obdeluje v teh mlinih, se barva in meša z mastnikom. Baje je že več oseb zbolelo, ker so jedle kruh in moč-nate jedi, pripravljene iz moke teh mlinov. Tudi mekinje in drugi izdelki za živino so pomešam z raznimi strupenimi snovmi, ker bo tudi živali zbo lele za zauživanjem teb izdelkov. Uvedla Bt je kazenska preiskava proti posestnikom teh parnih mlinov. — Pokradla ie pretočeni me ■ee v Rudniku Ani Msrtinčevi neke dozdevna Ans Traunlg baje a Koroškega za 59 K obleke in denarje ter potem neznano kam pobegnila. Navedenka je okoli 18 do 20 let atara, majhna, šibka, bledega obrasa, plavih las, sivih oči in širokega nosa. — Kolo je ukradel v Mah-rovem zavodu v zadorb 8 dneh neki nesnani tat. Kolo je »S yria«, model 1859 in ima tovarniško štev. 68.199 ter je vredno 120 K. — Tatvina* Pekovskemu pomočniku Antonu Podoboikarju je bilo včeraj na Poljanski eosti štev. 25 is ssklenjenegs kovčegs, katerega ie imel v spalni sobi, ukradenega 12 K denarja in dva zlata prstana, vredna 22 kron — Sam se je zglasil danes zjutraj pri mestni pono ji pekovski pomočnik Ivan Dobrin, ki je pred kratkim pobegnil izpod pohoijskega nadzors*va v TVti*u. — Aretovan je bil danes ponoči blapto Anton Bučar iz Vnaj narjev, ker je v neki g .stilni na Poljanski cesti tako razgrajal in javno moralo tako ž»hl, da so ga morali dejati pod kl.uč. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 10 Slovencev in 7 Hr vatov, nazaj je pa prišlo 20 Hrvatov in Slovencev. V 11-b je Šlo 25 v Inomost 19, v Meran pa 20 Hrvatov. Is Nemčije je prišlo 200 H; vatov in Črnogorcev — Izgubljene reči. Hlapec Anton Vihovšek je izgubil srt-brno uro z verižico, vredno 16 K. — Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer v hotelu »Ilirija« (Kolodvorske ulice) društveni koncert za člane, fea četek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačno 40 vin. — Domači „srame I" bode koccertotal danes zvečsr v kavarni »Prešeren«. Začetek ob 9 u i Vstopnina prosta. — Jutri zvečer se vrši koroert v hotelu pri »Južnem kolodvoru«. Začetek ob 8 uri. Vstopnina prosta. * Najnovejše novice. Telefonsko zvezo med Budimpešto in Belgradom so otvorili predvčerajšnjim. — Včeraj so prebili od severne strani predor Bosruck. — Protivojaške agitacije v Italiji. 03 priliki vstopa vojaških novinoev v Italiji k vojake m so poskusili revolucionarji novo proti-vojaško agitacijo in delili razne revolucionarne listke. — V Livornu so prijelitri anarhiste. — Ponesrečen parni k. Kakor se poroča iz Vladivostoka, je 30 milj severno od rta Menčikova pone srečila neka ladja, ki je najbrž parnik »Surabav «. * Kako se postane milijonar. »Postati večkratni milijonar je popolnoma lahko«, je rekel Jony Gould. Ni treba storiti druzega, kakor spraviti skupaj prvi milijon, drugi milijoni pridejo že sami. A ravno prvi milijon skupaj spraviti ni tako lahko. Najbogatejši milijonar, kar jih živi na svetu je John Rocke-fel'er. Trudil se je celih 20 let za 400.000 dolarjev in zopet je preteklo še prtcej let, da je imel skupaj 1 milijon. Potem se mu je seveda premoženje naglo pomnoževalo. Včasih je v nekaterih letih »zaslužil« več kakor v začetku v 25 letih. O naraščaju njegovega premoženja govore sledeče številke: L^ta 1855. je imel prihranjen h le par desetakov, I* ta 1865 že 5000 dol., 1870 leta 50000. 1875 leta 1 mil'joo, 1885 leta 50 mm onov, 1890. leta 100 milijonov, 1900 lete 280 milijonov, a danea ima ž« 400 m 1 jc nov dolarjev. Posebno srečno leto je im-i 1900. V ti m letu je zaslužil 150 milijonov dolarjev * Sramežljive ženske. V nekem ameriškem mestu je doDilo žensko društvo sa zborovanje dvorano ondotne knjižnice, kjer stoji ob straneh več umetnih kipov grških boginj in bogov. Pogled na te kla sične lepote je tsko žalil sramežljivost Članic, da so pokrile kipe s svojimi rutami, predpasniki in krili, ki so jih mogle pcgrešsti. Ako bi bilo še več nespodobnih kipov, slekle bi si bile breadvo «no Še ostalo obleko. Seveda se vpraša, ali bi se potem pokazale tako klasične lepote, kakor bo pokriti kipi. * O brkah. Z? v starodavnih časih je veljal oni, ki je nosi dolge lase in brado ter brke, za prostega, svobodnega meža, dočim ao bili sužnji primorani, obriti in ostriženi hoditi. Nekak ostanek tistih časov se lahko označi še dandsnašujs na vada, da služsbniki pri visoki go spodi ne nosijo nobenih brk. Brke so smatrali vsi narodi kot kras mola, kot njegov ponos. Največja sramota pa je bils, ako si je svoboden mož dal odrezati brke. Kdor je to storil, so ga kasnovali s smrtjo. Dandanes so pa ljudje, katerim se ne zdi gršegs, kot polna moška brada in košate brke, akoravno je nastop moškega še enkrat večjega efekta, če ima lepe brke in lepo brado. * Zakaj zvone mrliču 1 Po vseh kristjanskih deželah se nshsja obiČsj, ds zvone, kadar kdo umrje — seveds, sko kdo zanj plača. Ia vendsr je ta običaj barbarskega is vora. V starih časih so zvonili z zvonovi, ksdar je kdo umrl, da so pregnali hude duhove, ki so letali pO zraku * Carjeva prisega. Ruska u tava je ih Norce* nekaj neprebav ijivega. rl\ 1 ko so pisali o ruskem barbarstvu in nžzadnjaštvu, zlaj jim ie pa ustava zaprla sapo. Vendar nekaj je treba ziniti in nemški listi so zinili. Raski ear je dal Bioer ostavo, a ne izgovori nikoli besede »tonstitucija« sli »ustava«, ker )e svojemu očetu Aleksandru III prisegel na evangtltj, da se n klar ne odpove avtokraoiji. In ker se je car tej odpovedal, jahajo nemški listi na njegovi »prisegi«, ki je sdaj prelom 1 ena. Pro$t3 jim! Grenko pa je in mora biti za nemštvo, ko vidi in občuti, da nima več vpliva na slo vanski živeli, aar je tolike časa imelo. Zato tolika jeza in peneče sovra štvo! * Knjiga o cesarju Viljemu II« V ParitU lada v kratkem Grans Garteret zbirko vseh mogoiih karikatur o cesarju Viljemu. Ilostšm-oije bodo baje zgodovinski dokumenti, ker bodo vsi dogodki izza njegovegs vladanja priobfieni v du hoviti, zsamthovalni in 6irovi obliki. Izdajatelj je naslovil na nemškega oes&rjs odprto pisano, ki naj bo ob enem za predgovor knjigi, in o katerem prosi cesarja, naj v svoji dr žavi ne prepove razpr:d«j*nja te knjige, temuč jo naj spre.ma kot laskavo in pohvalco delo, ker ravno te karikature iz celega sveta dokazujejo, kako veliko vlego igra cesar V.ljem II. * Sveto pismo na Turškem.. Vsled prodaje amerišatga in angleškega biblijskega društva je dovolila turška vlada kolport&žo sv pisma po TorŠkena. Kil&orterji morajo položiti k&voijo. Vendar si je porta pridržala pravico, da lahko zabrani kolportažo, kjer in kadar se ji to potrebno zdi. * Prememba koledarja v Rusiji. Kakor poroča »N ovoje Vremja« se v Rusiji resno dela na to, da se spremeni dosedanji ju lijski koledar in se uvede gregorij-ski, po katerem računajo vse pro-svetijene države. Da se to omogoč', hočejo skrajšati februar za 13 d mi, tako da bomo imeli 1. msroa 1906 z Rusi isti štetje. * Pejemanje divjih zveri v Indiji. Ker krvoločae zvčri v Lidiji vsako leto raztrgajo zelo mnogo i.udi. je vlada izdala zadnja leta stroge naredba sa pokončavsnje zveri. In te n&redbe so imele lepe uspehe, zakaj lani so zverir.e usmr t le 2157 oseb, dočim je bilo leta 1903 še 2749 človeških žrtev. Ako se bo pokončavanje zveri tako na* daljevalo, bodo seveda sčasoma nekatere kategorije popolnoma iztreb-ijene, predvsem tiger in la^uar. * Kaj se vse godi v Či-kagi. Neki Itkaiki list priončnje sle deči zanimiv saznanek dogodkov, ki se gode v mestu ob Miš gaoskem jezeru: Vsakih petnajst minut umre en človek, rodi se pa vsakih osem minut in sedemindvajset sekund. Vsakih sedemdeset ur se prigodi umor, samomor pa vlakih osemnajst ur. Nesreča, pri katerih je treba zdravniške pomoči, se prigodi vsake štiri minute. Večja nesreča vsakih pet ur. N*Bilni .od a strelnim orož jtm se zgodi vsakih štiriindvajset minut, rop vsase tri ure. K*ljenje miru, ki vzbua splošno pozornost, vsakih šest sekund, tatvina vsakih dvajset minut. Vsakih aed«m minui in trideset sekund se izvrši aretscja. Gori vsako uro. Aretacija zaradi pijanosti se izvrši v 1 pred leti pri neki železniški neareči prizadet Zdravn k mu je potrdil, da )e dobil pri tem poškodoe. Nato je poslanec tožil železniško družbo za cdškod mno 250000 ir. V utemeljevanja je pisal: »Vdted nesreče sem duševno tako pretresen, da ne morem več misliti. Da sem vkljnb tema še po »lanec, zahvaliti se moram le usmiljenju svejh volilcftv. Tudi govorov ne morem več st stavljat;; sestaviti mi jih mera; o drugi in jaz j'h t mo memorirana.« S d«6će mu je priznalo 72.000 lir odškodnine. Revež nas živo spominja na — posi. Piei-f e rj a. * Maksim Gorki proti antisemitizmu. Napačno se je poručalo v 8?ec, da ima novi list Maksi na G-ritega antisemitični program. Gjrki je temveč priobčil v prvi številki svojega 1 sta »R^volu cijonnaja Rnn*>|4« oster člane S: proti preganj&nju Ž dov ter p>še: »Grozna nas istvs, storjen* Ž dom, so sramota cele Rusije ter vzbujajo ogorčenje pri vseh ljudeh civilizovanega sveta. Ljudje, ki se imenu ejo kristjane ter verujejo v božjo ljubeaen2 ubijajo Člane t stega naroda, is k&terega je izšel Jezus Krist. Sramota in pro sletstvo na laze Kajne. Kd>r ima istro človeštra v sebi, naj priskoči nesrečnežem na pomoč. Z« pra?eg\ in popolnega človeka ni Ž dov, ne kristjanov, temuš vsi smo bratje ia ljudje « * Poezija okrožnega časopisa« V »Belzig^r KreisDl^ttc« je b lo Čitati nedavno sledeče: »Z našim živinskim sem&Gm dne 1 novembra emo se poslovili od upanja, da bi doživeli Še lepe jesenske dni. Vkljub temu imamo še lepe dni itd. N«j bi nam ostali. Tako se vsdiga mše upanje enako svinjskim cenam, ki so ravno na tem semnju zeio p -skočile, da je bilo treba sa prase plačati po 30 mark« * Tudi v Ameriki cvete bizantimzem. Ko se je predsednik Rvk s vel* vračal na ladji »Vir-ginija«, izročili ao mu l.-*po okrašeno lopato s prošajo, naj vrŽ9 ž njo premoga pod kotel. Predsednik je ustregel prošnji, nakar so lopato razrezaii na kose ter jih razdelili med kurjače za spomin, kotel pa so krstili v Rooseveltov kotel. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Kriva prisega. Juri Ha b j a n, posestnik iz Rantovš, je na hodniku sodišču v Škofji Loki svojega pastirja Lovrenca Dolina rja nagovarjal, da naj pri glavni razpravi, ki se je imela vršiti isti dan proti njemu zaradi lovske tatvine, vedoma po krivem priča, ter ga tudi pripravil do tega, da je fant iz strahu pred svojim gospodarjem lažojivo izpovedal. Habjau je bil obsojen na tri mesece ječe. Dolinar je bil oproščen. Denar je kradel. Jožef Luter š e k, delavec, je v večkratnih ugrab-kih iz nezaklenjene sobe posestnika in branjevca Janeza Sušnika na Količeveoi vzel gotovine okoli 133 K, katere sta z delavcem Blažom Judežem skupaj zapravila. Luteršek je bil obsojen na tri mesece ječe, Judež pa na tri tedne strogega zapora Hud zidar. Mati j a Ure m o vi č, zidar, je v delavski baraki na HruŠici vrgel proti Milanu Perpiču kuhinjski nož, ki je priletel tik Perpičeve glave v zid. Uremovič je bil jezen, ker ga je Perpič posvaril zaradi nepoštenega govorjenja. Pri isti priliki, kakor tudi preje, mu je zagrozil, da ne bo šel živ s Hrušice, če bo Šel Živ od tod, bo Šel v Reko za njim ter ga vrgel v morje. Obsojen je bil na 6 tednov težke ječe. Z nožem. France MikuŠ mizarski vajenec iz Rakitne, je neki večer v Vižmarjih mizarska pomočnika Franceta Tometa in Damjana BonČarjJ suuil z nožem v trebuh in ju težko p« škodoval. Mikuš je bil jezen, ker gaji Bončar napadel z bikovo žilo, Topa tepel s palico. MikuŠ je bil obsoj< na 8 mesecev težke ječe. Star tat. Že večkrat zaradi taj vine kaznovani Pavel Omejc Drage je vzel Jerneju BradaŠki iz zt klenjeoe hiše denarnico z vsebino naj manj 14 K, 20 K vredno uro z ver žico in 1 Krajco. Ko se je nahaja Omejc v preiskovalnem zaporu, je s k: šal pobegniti iz zapora na ta način, je z železnim drogom postelje preb zid, a so ga prijeli pravočasno in potegni; nazaj v zapor. Omejc je bil obsojen 15 mesecev težke ječe. poročite. Gorica 23. novembra V nočoi seji je dež. zbor razpravlji o volilni reformi. Predlog q svetuje splošno in enako v lilno pravico za državni deželni zbor. Sklenilo sa je glasno, pozvati vlado, naj pre; 1: ži drž zboru zakon o uve< splošne in enake volilne prav in naročiti dež odboru, da izdej rja isti načelni podlagi zakonsi načrt za dež zbor. Dunaj 23. novembra V dt zboru so krščanski scejjalisti osi interpelirali vlado zaradi socij: nodemokratične demonstraci ki je napovedana na dan 2 8 m. Namestnik Kielmansegg daoes odgovoril. Zatrjeval je, se ni treba prav ničesar bati, so se poskrbele še veliko ve: varnostne odredbe, kakor za take demonstracija Pri držav železnicah in v državnih za v se bo normalno delalo ka! druge dni. Dunaj 2o. novembra. Mini stvo je že pred 14 dnevi nare vsem dež. vladam, da mori strogo skrbeti za red dne 28. t in brezobzirno zatreti vsak izgri Industrijalci so se zmenili, puste 28. t. m. delavce iti dem strirat, Če jih je volja, a da kemu odtegnejo plačilo za ta Bud mpešta 23 noveml Iz vladnih krogov se potrjuje n da je nastal med hrvatskim nom Pejacsevicsem in ogrskim trgovinskim minisl V 6 roso m konflikt. Mmisti svet se je izrekel preti Pejai viesu, vsled česar utegne ta stopiti. Atene 23. novembra. h% ki se udeleže pomorske da stracije proti Turčiji, so dosp Pirej. Pariz 23. novembra. Iz P; grada se poroča, da se je novih stavk. Na nekaterih m železnicah še vedno ni redi prometa. sir/eno in iekch m al 3i napraolja i& M belo in nežn Dobi sa povsod. Učinek presenetljiv. Ob pričctks| hoda skoro nezmotljiv ttspcj* i L. LUSER-jev obiiž za tuii j Priznano najboljša srsdstvo proti j HI Jim očesom, žuljem Itd. Glavna zaloga1 p I o L DunaJ-Meidlifl*] Doblvs ss v vash Zdravilski konjak lajaneeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiškiai nadzorstvom. Destllerlja Camis l M Trst-Barkovlje. '/< staklenica 1i*—, Vi iti-kianlca I 2*60. — U prodaj i •ollSfl tifsvtaaa. 97 Umrli so v Ljubljani; Dae 17. novembra: Antonija Hren, posest-aica, 82 let, Krakovske ulice 15, ostarelost. — Peter Kepe, mizarjev sin, 2 dni, Hranilniska ;esta 8, življenska slabost. Dne 18. novembra: Pavel Kepe, mizarjev .in, 3 dni, Hranilniska cesta 8, živtfenska slabost. — Barbara Strehar, mesarjeva vdova, *0 let, Cigaletove ulice 4, ostarelost V deželni bolnici: Dae 17. novembra: Ivan Šuštar, gostač, let ostarelost V h iralnici: Dae 17. novembra: Uršula Zupan, mestna »boga, 79 let, ostarelost. Dne 18. novembra: Jožef Ogrizek, gostae, j9 let, Dementia cerebri. Dne 19. novembra: Katarina Nemec, kaj-Sarjeva hči, 37 let, jetika. V vojaški bolnici: Dae 17. novembra: Andrej Slišani, c. kr. pešec. 2l let, črevesni legar. .iOeditna banke" v LJufacjani, Trada! karzi d«rj. bo?2- 21 novembra f £05. ' . majeva renta , - . . . IV, srebrna rsnta . . - * , *vafcr. kronska rsn-a I , B zlata p , . ogrska kronska s . . . - zlata „ . . , 4' posojiio dežele KranJ-k* . . spojilo meeta Spnet , , „ &adax . I*/,' t boi.-cert. žel, ?» ^ . , . P;Ac:ogokcji t -**ftskc ^ontao..... piska že«, tedr. d/. . , . , 3^«»-^Tu:«aTJ i . . . . oroinu tovr. draina . . ^'Nf ilaHkerne diužba Vatama t to. #jr.r: . , . - - K -ranki........ B curka......• • W!eigBS . . >V&8 • ( • • . i « i c HabiJi........ 9985 100-05 99 70 99-90 99 85 100*06 US'40 118 60 95 15 95 65 113 70 113 90 99-5C 101"- 100*60 101*60 100- ~ 1C0 60 93 7S 99-75 10048 10805 ic ■•*>(• 10C-— 10C-— 12ž 25 100- — 101- 60 100- - 1 o- — 101 45 107 05 10150 i I 1*3 i:Q 30 100 50 i 2 100- -317 25 10170 192 20 300-50 161*65 303 — 30S-— ?6V— '09 — '48 -5 482- -%4 -98 — 70" — 54 75 35 25 *4 - 78*— 540 — 123 2i Y aaiamerni tugi obveščamo sorodnike, prijatelje in sočutne znance, da nam je kruta smrt iztrgala našo preblago in ljubljeno sestro, oziroma svakinjo in teto, gospodičao UiMorijo Praprotnlk učiteljico dekliike šole t Kranju. KeSena je bila danes ob */a8. zvečer dolgega mučnega trpljenja, previđena s svetotajstvi. Pagreb preblage pokojnice bo v petek, 24. t. m. ob 4*/4 uri popoldne iz Gradiških ulic, nova mestna hiša, aa pokopališče k Sv. Krištofu. Bodi ljubljeni pokojnici blag in trajea spomin ! »74* V Ljubljani, 22. novembra 1905.^1 t Žalujoči ostali. Danes, u četrtek, 23. novembra tO co KONCERT .Društvene godbe' v hotelu „ILIRIJA". Vstop za nečlana 40 v. Člani prosti. | Začetek ob 8. zaečer. Gostilna 375^ .Cejetthofr Komensketd ulice st. 36. Prijatelj! stoj in se nikar ne mudi aru pak v to gostilno se potrudi, ker tu so cene čudovito mile, jedi, pijače kar presenetljive. Na brano tam se tudi abonira, soboto vsako vso noč godba svira v nedeljo pa do polnoči je ples, zatorej glej, da boš ti tudi vmes. Potrtega srca javljamo vsem Borodnikom, pitjateliom in znancem Zaloatno vest, da je nas ljubljeni o£e, oairoma stari ofie, brat, stric in tast, gospod B743 8 Jtaton Černivec danes v sredo, dne 22. novembra t L ob aU\0. uri dopoldne, po dolgi mučni bolezni previden s svetimi zakramenti, v H4. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki dragega rajnkega prenesejo se k večnemu počitku v petek, dne 24 novembra ob 4. uri popoldne iz hi&e Žalosti, Poljanska cesta Stev. 7, na pokopališče k Sv. Krištofa Nepozu-bnega rajnkega priporočamo v blag spomin in molitev. Venci se hvaležno odklanjajo. Ljubljana, 22. novembra 1906. Žalujoča rodbina Grošel. Brez veakega drugega obvestila. Koncesija za gostilno se odda 8 1. majem 1906 v najem. Naslov pove upravništvo „Slov. Narodau. ponudba. Nadučitelj, star 27 let, bi se rad poročil z ljubeznjivo mladenko v starosti do 25 let, ki je primerno izobražena in ima nekaj premoženja. Ponudbe, če mogoče s sliko, ki se takoj vrne, na upravnižtvo ^Slovenskega Narodau pod „Predpust I906H. 3371 fs *t;6 oO 4*7 S I .37 »U47 — 6 2—j 673 -78 -tO 783 oO «47-—! >48 — m« —j 6*3- I *M — 535- — 11657 —ii647 — i I 533 — ; 288 - -j 290 — 6S5 — B»7 1 34 19 3 S3-49 ^398 11-38 i9l6 23b7 S4'06 117'V ) 95-85 163-50 5*4'if6 Žitne cer»e v Budimpešti* Daa 2*. novembra »'^rpsMiijni. '■ »a?*?. %» april 1P06 , . - 100 - 3ž 9 april . . . . m <**n«a n maj 19o« . . Ovea . april ...... v. -Neizpremenjeno mo m 100 „ 100 . J712 14*14 13 70 1426 lefeoroiogičao poročilo. S si O 2 ^ istanje :pazo x vanja metra v sna ^ 19. zv. 23 7. 2 j. «. pop. 739 1 736 4 7d4 4 6 2 Vatravi Kat 70 1-8 41 hI sever aL jvzhod al. j vzhod de2 dež oblaftno Srednja ¥Čjr^ifinj|B temperatura 6 5#, Minutu. 21". — PaoaviOA v sam 30 4 33 grencica wpmv2aprav repre^e^fa^}'gre^čicV, ^V. medic.odd.splošne bolnice naj)unai(j.) Hotel „pri južnem Kolodvoru". Jutri, v petek, dae 24. novembra „šromel-sodbe 3755 Za£etek ob 8. uri. Vstopnina prosta. K mnogobrojni udeležbi vabi mm m m - Alfred Seml prej računski natakar na juž. kolodvoru. do Kr. dvor. dobavitelj Dunaj. ca Razsvetljevali« predmeti za električno luč, plin, petrolej, 1 špirit in olje. Prenosljive peči f za i kuhanje in kurjenje. :; :: - J Tvornice: DunuL HL Erdbersstrasse 23. MIlan, Via Tazzoll.:::::: in stanovanje z 1 sobo, kuhinjo in pripadki se odda za februar 1906. — Takoj pa se odda mesarija ali prodajata. Kje, — pove npravnifitvo „Slov. Naroda". 3588-1 Želi se kupiti srednje velika blagajna rajši večja nego manjša, nova ali rabljena, ki je varna pred ogujem in tatovi ter se še dobro zapira. Prosi se naznaniti najnižjo ceno pod „Blagajna" poste restante, Ljubljana, glavna pošta. * 3700 -3 V večjem trgu na Dolenjskem, blizo velike železniške postaje, se daje takoj v najem dobro idoča stara trp™. Naslov pove upravništvo „SIov. Narodau. 3720—3 Notar v Kozjem sprejme 8745—1 oziroma solldtatorja. Na nobeni mizi bi ne smelo manjkati 8 S (leinllt 1SS9) prirodni pridelek prve vrste iz kleti ekscelence pok. škofa dr. J. J. Stross-maverja, ki jo prodaja D. Relchsmano sin o Djakooem (Slavonija). .i /44 ■ 1 Poštni zavoj z 2 litri franko K 6'—. Dvorski trs št, 3 3747 pod „Narodno kavarno". Od nedelje, 19. novembra do vštete sobote, 25. novembra 1905: litra in Ševeraa Itak V.' V,' v/ v ■ Prepričajte se! Najboljši in najnovejših vrst gepeljni in motori za bencin, ifilatilfiice in siamorez icef trombe, cevi, kliuie in žage dobite v skladišču Fran Zemana v LJubljani, Poljanska cesta ftev. 24. Mestno županstvo v Črnomlju razpisuje službo občinskega tajnika z letno plačo 800 kron. Prošnje opremljene z izpričevali v izvirnikih, se imajo predložiti do I. decembra t. I. Nastop službe 1. januarja 1906. 37^6-1 Pozor pred ponaredbsrni! Zdolai boječa etiketa, beseda M\\\y m pa znamka solnce so oblastveno varovane. F. A. Sarga sin i drug, Beč. Ck Kralj. fiTflrsb iatafljia. IV^ Alleegasse 24 ttikets i riječ ^ ..MILlY' rnkonom zaštićena. ^ , Za.ttni nj. - >..., 560 Gramma. I. Vrat Svata avijaca pra*tf>em je ziton ..MW-LVU I ms*, •um z\Qom .SU»C£*. 4 Ces. avstrijske ^ državne železnioe. C kr. ravnateljstvo dri. ielezciee v Beljaku. Veljaven od dne 1. oktobra 1905. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju*, kol PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ort M m panoti oaobcl f&k v Trbiž, Beij&k, Celovec, Mali Glodnitz, Franzensfecte, Inomost, Mosakovo. Ljubno, čem Iiinc, Badejetica, Piten, Marijioe vare, Heb, Francovt tare, Prago, Lipsko. čez Amatetten na Ihinaj. — Ob 11. ori 44 m dopoldne oaobir vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mali Glod-aitz, I^abna, Selathal, bolaograd, Bad Gastein, Zeli ob jezera, loomost, Bregeoc, Curich, Za-nevs, Pariz, čez Airstetten na Douaj. — Ob 3. ari 58 m popoldne 3&obnj Tlak f Trbiž. Šmohoi*, Beljak, Celovec, Franmensfeste, Inomost, Monakovo, Ljnhno, eez Klein Reifling v Steyr sme, BndcJkl, Plzen, Marijine vara Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (v Prago direktni ros I. in H. raar.). Lipsko aa Danaj čas Amstetten. — Ob 10. ari ponoči oeobo> 7iak v Trbiž, Beljak, Fransensfeste, Inomost, MonakoTO (Trst-Monakovo direktni voz L in D razreda). — PROGA NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osobni vlaki. Ob 7. ari 17 m Egutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 ari 5 m pop. isto tako Ob 7. ari a m svecer v Novo mesto, Kočevje. — P&IHOĐ V LJUBLJANO jni. kol PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. ari 23 m zjatraj osobni vlak ■ Dunaja 6ea Amstetten, Monakovo (Monakovo-Trst direkt. vos 1., II. raz.). Inomost. Franzensfeste Čolnograd Line, Stevr (l£l Ans8ee, Ljnbno, Celovec, Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža — Ob 11, ari 10 m dopoldne osobni vlak s Danaja Ces Amstetten, Lipsko, Prago fiz Prage direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marij ne vare, Plzen Bndejevic«, Line, Steyr. Pariš Ženeva, Čarih, Bregens, Inomost, Zeli ob jezera, Bad-Gaatein, Solnograd, Ljubno. Celovec, Šmohor Pontabel. — Ob 4. ar 29 m popoldne oaeboi vlak s Danaja, Ljabna, Selsthala, Beljaka Celovca, Malega G15daitza, Monakovega Inomosta Fransenifesta, Pontabla. — Ob 8. ari 06 m zvečer osobni vlak a Danaja, Liabna, Beljaka Maraaa! Malega Glodnica, Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Solnograda cez Klain^ Reiflirg iz Steyra Linca, Bndejevic, Pisma, Marijinih varov, Heba, Francovvih varov Pr«*i" Lipakega. - PROGA Ji NOVEGA MESTA IN KOĆEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. ari 44 m m^utraj osobni vlak Iz Novega mesta in KoCavja, ob i. ari 32 m popoldne is Straže Toplic Nove« mesta, Kočevja in ob 8. ari 35 m sveder istofako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž' kol V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ni 28 sa ajntraj, ob t. ari 5 m popoldne, ob 7. mri 10 m zvečer. — Ob 10. ari 45 m ponoć' samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobra _ prt. HOD V LJUBLJANO dr*, kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. ari 4* m »jutra, ob 10. on 69 m dopoldne, ob 6. ari 10 m sveder Ob 9. ari 66 m ponoči sam ob ^edeljah, in praznikih in le v oktobra. — Sredn}eevropakJ čas le aa 2 min. pred krajevnim časom v Linbli i. gjTg Sprejoina ravaiovanja Človeškega življenja po nnTaznovrettiejRih kombinacijah pod tako ogodrumi oogoji, ko nobena dr.iga zavarovalnica. Zlasti je ngodno zavarovanje na doživetje in smrt s zm&njšujočum se vplaCili. Vaak CXsn i^ria po preteka petih lat pravico do dividecde. Raz. fondi: 31,865.386-80 K. Izplačana odškodnine In kapltalije: 82,737.159-57 X. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ ▼si«siUs»bI ■lofauHko • narodne ssprssv/ss. B—136 VsS PS|SSnfls daj«: r* f (O TJIIT Crenefolni ufttop v Ljubljani, šegav pisarn^ ao v lastaaj banšnaj hiši »a»ia*ss>«4aBvaW«fta nUeasi štev. ISa Zavaruje poslopja in premičnine proti poftarnim Škodam po najnižih cenah Škode ceninje takoj in najknlantneje Oživa najboljši aloves, koder posluje Dovoljuje is tatega dobiCka izdatne podpore v narodne m občnokoristne namene. 85817^617954 5 Kemik absolvent višje obrtne šole, z l1 letno prakso v tvornici eterskib olj iščejnesta. Prijazne ponndbe . na naslov: J. Vokal, Češka TFebova, Čechy. . Pod prav ugodnimi pogoji se proda stroj za sodavico in steklenico. Kje — pove upravništvo nSlov. Naroda". 3703 3 PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE. N/UF1NEJSE nT- Ua*m*£mm leti \U2. INdFISOV IN QRBOV >w p BR/1T/I EBERLl - Telefon «. 154. - ^/ Pristni dobri brinjevec MRVE ZA UMETNIKE Dfifl SCHOBimM A KO. V DflSSELDOftfU riNE OUIMTE BARVE ZA v •STUDI JE, OfeJL SCHOeriFELBfl A KO. V DOSSCLOOm •Mišrca K) «aj - MECUfl, APARATE, BARVE in PREDLOGE ZA ŽQflLNO 5LIKANJE SLIKARSKI PAPIR FLflTNO, ĆOritE IN VSE 5RUQC rOTKCBŠtlMC VELIKO IZBIRO 3019-14 se dobi pri LSEBENIKUvSp.Šiški. LESENIH IZDELKOV ZA VŽIGAnjE IN POSUKAMJE VRATA ederl TOVflRfIR OLJNATIH BARV, LAKOV IM FMIEŽEV MIKLOŠIČEVA CESTA 6 LJUBLJANA. ČOPIČI. — BRONCE. — KARBOLINEJ. — LIM. Stanovanje na Kongresnem trgu si. 13, v I. nadstropju, obstoječe iz 4 sob 8 pritiklinami, se odda za noveaabereki ali febmvarski termin. 1443 - 34 S&Več se izve pri bišnikn istotam ali v pisarni ravnateljstva užitninskega zakupa, Dunajska cesta št. 31. Mirti uši se sprejmejo pod jako ugodnimi pogoji v stalno stavbno delo s stroji in prostoročno. Sprejme se tudi delovodja, ki se razume pri strojih. Plača po dogovoru. J h. k o t» Homovc P mehanično mizarstvo 3881 o v Cerknici pri Rakeku. lekarnarja Piccouja v Ljubljani 3720— li 8amo z varstveno znamko npišoČ angel' jr o. 1x1 of on ki so priznano najboljši in tudi vrlo primerni božična darila. Išče se pod jako ugodnimi pogoji v Aparate od K 45 — naprej tudi na obroke, prodaja RUDOLF VVEBER nrar v Ljubljani na Dunajski cesti 20 nasproti kavarni „Evropa" jtfove slov. plošče za gramofon moški gln*o*l: »Naprej zastava Slave", — „U boj", — „Slovenske pesmi", --rAl' me bo5 kaj rada imela", — „Zagorski zvonovi" — „Kje so moje rožice". Tu m h ura nje : „Sokolska koračnica", — „Liepa naša domovina". dobro izurjen pri mizarskih strojih, ki si zna sam napraviti potrebno orodje za stroje. Nezmožni naj se ne oglašajo. Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 3463 £0 5 kron in već zaslužka na dan! Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi. Družba pletilnih strojev za domače delavce 3477 12 TIION. M. WHITTICK Ar Co. Praga, Petrskć namesti 7 156. Trst. Viaa Campanile 13-156. Varuj ženo! Ustanovljeno 1862 Najstarejša tvornica c. Icr. dvorni Telefon 584. peči in ognjišč mašinlst Najcenejša in največja domala eksportna tvrdka. ER a z p o š i 1 j a n j e švicarskih ur na vse kraje aveta. ■ 3493 11 H. SUTTNER v Kranju priporoča svojo izbornoz alogo najfinejših, natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk: Šathausen, Ornega, Roskopf, ;Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnlne, kakor nakraski, verižice, uhani, prstan«, obeski itd. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. Dokaz, da je moje blago fino in ceno je to. da zares ira razpo- Št. £02. Nikelnasta an-ker remont „Roskopf*, trpežno kolege gl. 2 4-5 enaka iz pravega srebra gl 3-95, ista s 3 moč. srebr. pokrovi gl. 6.50. jam po vsem svetu in imam tudi odjemalce urarje in zlatarje glavnih mest. Ravno je izšel najnovejši veliki cenik, kateri Be pošlje t zastonj in poštnine prosto. " Moške urr2)7Tara7nB^iiko8ti! Št. F>0?». Prava srebrna cilinder remont , trpežno kolesje in z močnimi pokrovi gl. 4 85, ista z dobrim anker-kolesjem gl. 5 95. Za vsako rodovi no važno riustrovano knjigo o premnogem blagoslova z otroki raz-1 joiilja s prepisi več tisoče* zahvalnih pisem tajno m> ©O H V avstr znairkah' ,'ospa A. kAUPA * 1 Berolin S W. 2*0. liindenstraBso 60. RUDOLF GrEB URTH, Dunaj VII. Kalserstrasse 71, na voglu Burggasse. 2773-24 Specialni katalogi gratis in franko. NOVO! Jvan Cankar: GOSPA JUDIT. To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimaio tem bolj, ker nekako že v povesti sami, Se bolj pa v predgovora Cankar reagira na znano kritiko o svojem delu „Hisa Marije Pomočnice4' in brani svoje umetniško BtaliSče. Izza Prešernovo .,Nove pisanje" ni bila pozneje več napisana nobena boljša in ostrejša satira. Da se je pokazal Cankar iznova tndi mojstra v slogu in jeziku, ni treba poudarjati. Knjiga je izSJa v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem listu. 23—132 Cena: broS. 2 K ; po posti 2 K 10 v.; eleg. vez. 3 K 20 v.; po pošti 3 K 30 v. Založništvo t. Schvetttner v Ljubljani Prešernove ulice St. 3. Zaloga ognjišč, štedilnikov in strojnih ognjišč za vsako porabo. Vse vrste peči tudi 8 trajnim gorenjem. „Goriško vinarsko društvo" (registrovana zadruga z omejeno zavezo) = tt G-orici = ima v svojih zalogah in prodaja naravna in pristna q|hq iac Brd, z Vipavskega in s Krasa, Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. — Vzorce vin pošilja na zahtevo. u.v : Cene zmerne, postrežba točna in reelna. Sedež društva: Gorica, ulica Barzelini štev. zz. brAzav h Brazav Francovim žganjem če si hoćete ohraniti kite voljne, mišice močne, kožo pa svežo. -Drgnenje z Brazav Francovim žganjem truplo osveži in odstrani izmučenost. Pri kupovanju pazite na ime Brazav, ki le samo jamči za pristnost in učinek Francovega žganja. Naprodaj povsod. 4*0- i bdajatoij in odgovorni vodnik: Dr. Ivan Taviar. Lastnina in tiak .Marodno nakanu*.