Znanstvene razprave 
~-------------------------
GDK: 181.45: 111: (497.12) 
Podnebne spremembe in slovenski gozdovi 
Climate Change and Slovene Forests 
Pnmož SIMONGIČ, Andrej KOBLER, N1ke KRAJNC , Mirko MEDVED, N1ko TORELLI , Robert 
ROBEK* 
Izvleček: 
Simončič, P., Kobler, A., Krajnc, N., Medved, M., Torelli, N., Robek, R.: Podnebne spremembe in slovenski gozdovi. 
Gozdarski vestnik, št. 4/2001. V slovenščini, cit. lit. 68. Prevod v angleščino: Eva Naglič. 
Prispevek obravnava pregled novejših spoznanj na področju povezav med podnebnimi spremembami, gozdom in 
gozdarstvom. Predstavljene so prognoze dolgoročnih posledic naraščanja koncentracij toplogrednih plinov (TGP) v ozračju 
na rast drevja in razvoj gozdov, mednarodni programi zmanjševanja emisij TGP, ki zadevajo gozdarstvo, in opisane so 
vloge slovenskih gozdov z vidika podnebnih sprememb. Sprejete mednarodne obveznosti Slovenije pri zmanjševanju 
emisij TGP zadevajo gozdarstvo preko obsega in stanja gozdov ter preko lesa in lesnih izdelkov. Uveljavljanje vlog gozdov 
in lesa pri zmanjševanju emisij TGP v Sloveniji bomo dosegli tako, da krepimo ekološko stabilnost gozdov, povečujemo 
rabo lesa, spodbujamo učinkovite rabe manj kakovostnega lesa in lesnih ostankov v energetske namene, opredelimo 
rabe kmetijskih površin v zarašča nju ter uveljavimo vloge gozdov v strategijah in programih zmanjševanja emisij TGP. Za 
uveljavitev vlog potrebujemo gozdarsko strategijo, ki mora biti podprta s programom raziskovalnega in strokovnega dela 
ter povezana z energetiko, lesnopredelovalno industrijo, kmetijstvom in varstvom okolja. 
Ključne besede: podnebne spremembe, gozd, gozdarstvo, lesna biomasa, lesni izdelki, Slovenija. 
Abstract: 
Simončič, P., Kobler, A., Krajnc, N., Medved, M., Torelli, N., Robek, R.: Climate Change and Slovene Forests. Gozdarski 
vestnik, No. 4/2001. ln Slovene, lit. quot. 68. Translated into English by Eva Naglič. 
This article deals with a re view of the newest understandings in the area of connections among cl imate change, forests 
and forestry. Presented here are the prognoses for long-term consequences of the increasing greenhouse gases (GHG) 
concentrations in the atmosphere on a tree growth and forest developments, furthermore, the international programs of 
decreasing GHG emissions concerning forestry and finally, roles of Slovene forests are described in a view of climate 
change. Ratified international obligations of Slovenia towards the decreasing of GHG emissions are related to the forestry 
through a range and condition of forests as well as through the wood and wood products. We shall to put the forest and 
wood rol es into force by strengthening the ecological stability of forests, increasing use of wood, encourage effective us es 
of low quality wood and wood residues for energy purposes, define use of abandoned agriculturalland and put forward 
forest role in the strategies and programs of GHG emission decrease. To put the roles into an effect a forestry strategy 
is needed, which should be supported by a research program and expert work and, furthermore, related to power, wood 
industry, agriculture, and protection of the environment. 
Key words: climate change, forest, forestry, wood biomass, wood product, Slovenia. 
• dr. P. S., univ. dipl. inž. les., 
mag. A. K., univ. dipl. inž. gozd., 
mag. N. K., univ. dipl. inž. gozd., 
dr. M. M., univ. dipl. inž. gozd., 
prof. dr. dr. h. c. N. T., univ. dipl. 
inž. gozd., mag. R. R., univ. dipl. 
inž. gozd., Gozdarski inštitut Slo-
venije, Večna pot 2, Ljubljana, 
SLO 
184 
1 UVOD 
1 INTRODUCTION 
Pri preučevanju spreminjanja podnebja ter vpliva sprememb na naše 
okolje se srečujemo s številnimi novimi vprašanji, na katera še ne poznamo 
odgovora. Od sredine devetnajstega stoletja se zaradi človeških aktivnosti 
v ozračje sproščajo velike količine različnih plinov, ki nastajajo pri gorenju 
fosilnih goriv in požiganju gozdov (C0
2
), pri kmetijskih dejavnostih (CH
4 
in 
Np) ter v industrijski proizvodnji (CFC, HFC ter drugi plini, npr. žveplov 
heksafluorid, SF 6}. Ti plini, ki jih s skupnim imenom poimenujemo toplogredni 
plini (v nadaljevanju TGP), povzročajo segrevanje ozračja in klimatske 
spremembe globalnih razsežnosti. Različni računalniški klimatski modeli 
napovedujejo dvig globalne temperature v naslednjem stoletju za 1 do 
6,0°C (WATSON et al. 2001), kar naj bi povzročilo dvig morske gladine in 
ogrozilo obalna območja, ogrozilo obstoj nekaterih živalskih in rastlinskih 
vrst, povzročilo premik klimatskih con in s tem vplivalo na spremenjen režim 
GozdV 59 (2001) 4 
Simončič, P., Kobler, A., Krajnc. N .. Medved. M .. Torelli, N., Robek, R.: Podnebne spremembe in slovenski gozdovi 
padavin, ujm in sušnih obdobij , ogrozilo pridelavo hrane in prizadelo veliko 
število ljudi. Do zaznavnih negativnih posledic naj bi prišlo tudi, če bi danes 
zmanjšali emisije co2 za 30 %, s čimer bi se koncentracija co2 ustal ila 
na ravni podvojene naravne koncentracije, zato lahko rečemo, da bodo 
podnebne spremembe dale trajen pečat življenju na Zemlji v 21. stoletju. 
Ker problem podnebnih sprememb večplastna zadeva tudi gozdove 
(povečane koncentracije C02, večje temperature, spremenjen padavinski 
režim ... ), s tem pa tako rekoč vsakega izmed nas, želimo na podlagi 
novejše tuje in domače znanstvene literature podati pregled trenutnega 
stanja razumevanja povezav med gozdom, gozdarstvom in problematiko 
podnebnih sprememb ter opozoriti na potrebo po kompleksnejši obravnavi 
problematike v Sloveniji v prihodnosti. 
2 POSLEDICE PODNEBNIH SPREMEMB ZA GOZD 
2 CONSEQUENCES OF CLIMATE CHANGE FOR THE FOREST 
2.1 Ogljikov cikel in gozd 
2.1 Carbon cycle and forest 
Dinamika terestričnih ekosistemov je odvisna od interakcij številnih bio-
geokemičn ih ciklusov, še posebno od kroženja ogljika in vode, na katera 
vplivajo človekove aktivnosti. Kopenski ekosistemi, v katerih je ogljik (C) 
usklad iščen v živi biomasi, razkrajajoči se organski snovi in v tleh, imajo 
pomembno vlogo za globalni ciklus ogljika. Oglj ik se izmenjuje oziroma 
prehaja po naravni poti med sistemi in atmosfero s procesi fotosinteze, 
dihanja, razkraja in gorenja. Zaradi svoje prostorske razprostranjenosti so 
gozdovi globalno pomemben dejavnik pri krožen ju ogljika (preglednica 1 ). 
ZaloQe C (Gt C 1 Carbon stocks (Gt C) 
Bi om Površina 1 Area Vegetacija Tla Skupaj 
(109 ha) Vegetation S oil Total 
Tropski gozdovi 1,76 212 216 428 
Tropica/ forests 
Gozdovi zmernega pasu 1,04 59 100 159 
Forests of the tem pe rate z. 
Borealni gozdovi 1,37 88 471 559 
Borea/ forests 
Tropske savane 2,25 66 264 330 
Tropical savannahs 
Travniki zmernega pasu 1,25 9 295 304 
Grass/and of the temp. z. 
Puščave in savane 4,55 8 191 199 
Desserls and savannahs 
Tundra 1 Tundra 0,95 6 121 127 
Barja, močvirja 0,35 15 225 240 
Swamps, marshes 
Kmetijske površine 1,60 3 128 131 
Agricultural areas 
Skupaj 1 Total 15,12 466 2.011 2.477 
Vsi gozdni ekosistemi na Zemlji naj bi v tleh in vegetacij i vsebovali okoli 
1.150 Gt ogljika (WATSON et al. 2001 ), pri čemer je po Watsonu (2001) v 
gozdovih zmernega pasu približno 2-krat več ogljika v tleh kot v vegetaciji. Po 
podatkih TBFRA (2000) je v Slovenji v nadzemni masi gozda usklad iščeno 
88,9 t C ha-1. Na osnovi rezultatov popisa gozdnih tal na slovenski mreži 16 x 
16 km (l. 1995, n = 43) je v orgaAskem horizontu in v zgornji 20-centimetrski 
plasti mineralnega dela tal uskladiščeno še 71 t C ha-1 (URBANČIČ 1997). 
GozdV 59 (200 1) 4 
Preglednica 1: Globalne zaloge 
ogljika v nadzernni vegetaciji in 
v tleh do 1 m globine (WATSON 
et al. 2001) 
Table 1: Global carbon stock s in 
vegetation and soil carbon pools 
dawn to a depth of 1m (Watson 
et al. 2001) 
185 
Stmončtč, P., Kobler. A l<.rajnc, N. , Medved, M .• Torelh, N., Robek R.: Podnebne spremembe tn slovenski gozdovt 
Po Brownovi (1998) so emisije ter ponori C02 , ki nastaja pri razkroju in 
gorenju lesne biomase, v rastlinah pa se veže v zaporedju reakcij Calvino-
vega cikla, za svetovno raven uravnoteženi. Človekove aktivnosti lahko 
vplivajo na količine uskladiščenega ogljika v posameznih zbiralnikih (paolih) 
in na izmenjavo ogljika med njimi zaradi rabe in sprememb rabe tal ter 
razl ičnih načinov gospodarjenja z gozdovi. 
186 
Od leta 1850 do 1998 je v atmosfero v obliki C02 prešlo približno 270 Gt 
C zaradi gorenja fosilnih goriv in industrije (WATSON et al. 2001 ). Približno 
136 Gt C se je sprostilo zaradi spremenjene rabe tal, predvsem zaradi 
devastacije gozdnih ekosistemov. Takšne emisije so povzročile povečanje 
vsebnosti C02 v ozračju od približno 285 na 366 ppm (pribl. 28 %); 43% 
skupne emisije C02 se je ohranilo v atmosferi. Približno 230 Gt C se je 
uskladiščila v oceane oz. gozdove (WATSON et al. 2001 ). Ekosistemski 
modeli za kopenske ekosisteme kažejo, da bo dodatni sprejem atmosfer-
skega C0
2
, ki narašča zaradi posrednega učinka človekovih aktivnosti, v 
gozdnih ekosistemih ostal vsaj nekaj desetletij (WATSON et al. 2001 ). 
2.2 Možni vplivi podnebnih sprememb na gozdove 
2.2 Possible influences of climate change on the forests 
Prognoze dolgoročnih posledic naraščanja koncentracij TGP v ozračju 
napovedujejo spremembo razmer za rast drevja in razvoj gozdov. To potr-
jujejo različne študije primerov gozdnih ekosistemov v Evropi, čeprav so 
napovedi zelo negotove (SPIECKER 1999, MAKKONEN- SPIECKER 1 
KOTAR 1999). Ugotovljeno je bilo, da se je v zadnjih nekaj desetletjih 
pospešila rast evropskih gozdov, možen vzrok pa naj bi bile poleg načina 
gospodarjenja z gozdom in rabe tal tudi podnebne spremembe oz. pove-
čana koncentracija C0
2
, povečane imisije NOx, spremembe temperature 
zraka, padavinskega režima idr. Kumulativen učinek posledic podnebnih 
sprememb naj bi na osnovi modelnih ocen vplival na povečano rast, v 
ekstremnih primerih tudi do 30 % (CANELL 1999). 
Vpliv in učinek povečane temperature ter koncentracije NOX in co2 sta 
odvisna od preteklega (proizvodnja oglja, steljarjenje, paša) in sedanjega 
gospodarjenja z gozdovi in od lastnosti rastišč (GLATZEL 1999, BONNEAU 
1 NYS 1999). Povečane koncentracije C0
2 
naj bi v primeru C3 rastlin pov-
zročile povečano fotosintetska aktivnost, rast in kopičenje biomase. Hkrati 
s fiziološkimi spremembami potekajo tudi morfološke spremembe (debelina 
listja), kopičenje oglj ika v koreninskemu pletežu (razmerje med koreninami in 
poganjki , izraženo v suhi masi), spreminja se sestava listja in iglic, pri čemer 
se povečuje vsebnost C in zmanjšujejo koncentracije mineralnih hranil, 
kar pomeni večje razmerje C/N (ATKINSON 1996, KRAUCHI / XU 1996, 
KOCH 1 MOONEY 1996). Posledice podnebnih sprememb in hitrejše rasti so 
tudi povečana občutljivost drevja na sušo, zmrzal in bolezni ter pogostejše 
poškodbe zaradi ekstremnih podnebnih dogodkov (žled, vetrolom idr.). Po 
Krauchiju (1996) so zaradi podnebnih sprememb ogrožene populacije drevja 
na robu area lov, kjer so spremembe rastiščnih dejavnikov najbolj neugodne 
za drevje, vrste z omejeno genetsko raznolikostjo, vrste, ki v določenem 
obdobju razvoja potrebujejo specifične rastiščne razmere, vrste, ki uspevajo 
v gorskem svetu, nižinah idr. (KRAUCHI / XU 1996). V zaključkih fenološke 
študije evropske mreže (FABIAN 1 MENZEL 1999) za drevje so zapisali, da 
se je v obdobju 1959-1993 začetek vegetacijske sezone premaknil za šest 
dni v zgodnjo pomlad in za štiri dni v jesen, omenjene spremembe pa avtorji 
povezujejo s podnebnimi spremembami. Zlasti spomladanska sprememba 
začetka vegetacijske dobe je vzrok pogostejših poškodb drevja. 
GozdV 59 (2001) 4 
S1monč1č P., Kobler, A Krajnc, N , Medved, M., Torelli. N .. Robek, R.: Podnebne spremembe in slovenski gozdovi 
Povišane temperature naj bi vplivale tudi na povečan tok C0
2 
iz gozdnih 
tal. Povečan naj bi bil tudi tok CH
4 
in Np, kar je odvisno predvsem od vlage 
tal (McHALE et al. 1998). Hitrejši razkroj organske snovi v gozdnih tleh 
naj bi potekal, dokler je na razpolago več labilnega C oz. lahko tudi večjih 
količin opa da kot posledice povečane produktivnosti rastišč (McHALE et al. 
1998). Razkroj organske snovi v gozdnih tleh, ki je uskladiščena dalj časa, 
pa naj bi bil manj občutljiv na spremembe temperatur. 
Od leta 1996 potekajo na mreži evropskega projekta EUROFLUX nepo-
sredne meritve izmenjave ogljika v 15 gozdnih ekosistemih (VALENTIN! et 
al. 2000). Neto izmenjava ogljika za gozdne ekosisteme je rezultat občut­
ljivega ravnotežja med uskladiščenjem ogljika zaradi procesa fotosinteze 
(preko dneva, prevladuje podnevi) in njegovo izgubo, ki nastane pri dihanju 
zelenih rastlin (prevladuje ponoči). Za gozdne ekosisteme je zlasti pomem-
bno sproščanje co2 iz tal (koreninski sistem, mikrobiološka aktivnost). 
Rezultati so pokazali, da na večini poskusnih objektov projekta EUROFLUX 
delujejo gozdni ekosistemi kot ponor, v njih pa se letno uskladišči do 6,6 t C 
ha·1, v primeru, da delujejo kot vir, pa se sprosti do 1 t C ha·1 leto·1. 
3 ODZIVI MEDNARODNE SKUPNOSTI NA GROŽNJE PODNE-
BNIH SPREMEMB 
3 REACTIONS OF INTERNATIONAL COMMUNITY TO THREATS OF 
CLIMATE CHANGE 
Globalne razsežnosti in negotovost posledic tople grede so od prvih 
zanesljivih dokazov o naraščanju koncentracij TGP v ozračju sredi osemde-
setih let prejšnjega stoletja spodbudile širok spekter aktivnosti na političnem, 
znanstvenem in gospodarskem področju. Kronologija najpomembnejših 
mednarodnih političnih dogodkov in dokumentov je naslednja: 
- 1988: Svetovna meteorološka organizacija pri Združenih narodih (WMO) in 
Program Združenih narodov za okolje (UNEP) ustanovila IPCC (lntergo-
vernmental Panel for Cl imate Change- medvladno skupino strokovnjakov 
za spremembo podnebja). 
- 1990: IPCC izda prvo znanstveno in tehnično oceno o klimatskih spre-
membah. 
- 1992: Na konferenci Združenih narodov za okolje in razvoj (Rio de Jane-
iro) 9. maja 1992 udeleženci na podlagi prvega poročila IPCC sprejmejo 
Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC; 
v nadaljevanju konvencija). Podpisnice konvencije postanejo udeleženke 
konferenc pogodbenic konvencije, ki si sledijo vsako leto oziroma po 
potrebi. 
- 1995: IPCC izda drugo znanstveno in tehnično oceno o klimatskih spre-
membah, v kateri napove dvig temperature v naslednjih sto letih za 1-3,5° 
C. 
- 1996: IPCC izda revidirane smernice za nacionalne inventure TGP. 
- 1997: Na tretji konferenci pogodbenic konvencije v Kyotu podpisnice kon-
vencije sprejmejo Kyotski protokol (v nadaljevanju protokol), ki konkretizira 
konvencijo z instrumenti za zmanjševanje emisij TGP. 
- 2000: IPCC izda interpretacijo tretjega člena Kyotskega protokola, ki govori 
o vključevanju pogozdovanja, ogozdovanja, razgozdovanja ter ostalih 
dogovorjenih rabah tal, spremembah rabe tal in gozdarstvu (LULUCF: 
Land use, land-use change and forestry). 
- 2000: Šesta konferenca podpisnic klimatske konvencije v Haagu (Nizo-
zemska) propade, ker ne uspejo razrešiti odprtih vprašanj, med katerimi 
so tudi dileme o vlogi gozdov pri uravnavanju emisij TGP. 
GozdV 59 (2001 ) 4 187 
Simončič, P., Kobler, A., Krajnc, N., Medved, M., Torelli, N., Robek, R.: Podnebne spremembe in slovenski gozdovi 
Slika 1: Zmanjševanje emiSIJ 
TGP s pomočjo gozdov in lesa 
ne zmanjšuje ostalih vlog goz-
dnih ekosistemov 
Figure 1: GHG emission reduc-
tion with forests and wood shal/ 
not decrease other role s of forest 
ecosystem 
188 
- 2001: Na 17. konferenci IPCC objavijo delovno verzijo tretje znanstvene 
in tehnične ocene o klimatskih spremembah in opozorijo na potrebo po 
reviziji metodologije za obravnavo gozda v nacionalnih bilancah emisij 
držav podpisnic konvencije in protokola. 
Na znanstvenem področju so v ospredje stopile raziskave, ki spremljajo 
stanje klimatskih kazalcev in proučujejo stanja in procese v naravnem okolju. 
Metodam presoje vpl ivov posegov v prostor so se pridružile metode za 
proučevanje vplivov življenjskih ciklusov (ang. live cyc/e analysis- LCA) pro-
izvodov in industrijskih procesov (VAN DEN BERG et al. 1 996}, ki omogočajo 
količinsko ovrednotenje in nadzor nad okoljskimi posledicami pri nj ihovi 
izdelavi/izgradnji, uporabi/obratovanju in razgradnji/predelavi. Posebna veja 
analiz življenjskih ciklusov so metode modeliranja (bilanciranje} zalog in 
pretokov ogljika oziroma emisij toplogrednih plinov (DEWAR 1991 , JUN-
GMEIER 1999}, ki se delijo na nacionalne in projektne. Bistvo prvih je 
popis stanja ekvivalentov C0
2 
TGP po vseh sektorjih v državi, ki dokazljivo 
prispevajo k izvorom ali ponorom emisij, bistvo drugih pa je opredelitev 
zadrževalnikov (rezervoarjev, pools} in ovrednotenje pretokov (fluxes} ogljika 
za načrtovani projekt glede na primerljiv/alternativni projekt oziroma izho-
diščno stanje (GUSTAVSSON et al. 1 998}. Prevladujejo modeli za sestoje z 
eno (prevladujoča} drevesne vrsto. Večina obstoječih orodij za bilanciranje 
je statična z vidika podnebnih sprememb in di namična z vidika različnih 
načinov gospodarjenja z gozdovi in strukture gozdnih lesnih sortimentov. 
Pri celostnem bilanciranju emisij TGP se na strani gozdarskega sektorja 
vključuje naslednje zadrževalnike: sestoj, opad, gozdna tla, kurivo in ostanke 
predelave lesa, lesne izdelke s srednje dolgo in dolgo življenjsko dobo ter 
les na deponijah. Pri modeliranju je potrebno posebno pozornost posvetiti 
opredelitvi izhodiščnega stanja, vhodnih parametrov in mej proučevanega 
sistema ter kakovosti rezultatov in zanesljivosti modeliranja (SCHLAMADIN-
GER et al. 1 997}. Razvoj modelov gre v smeri integracije procesnih modelov 
(rast sestojev, premeščanje produktov fotosinteze v drevesu} z modeli 
bilanciranja zalog ogljika v rezervoarjih ter ekonomskega ovrednotenja 
obravnavanih procesov. Čeprav je rezultat izračuna emisij TGP in zalog 
ogljika še močno odvisen od uporabljene metode (LIM et al. 1 997}, tovrstne 
raziskave kažejo, da so z vidika emisij TGP pomembni tako površina, vrsta in 
stanje gozda (BROWN 1997, NABUURS et al. 1 997) kot tudi način gospo-
darjenja z gozdovi in način uporabe lesa (WINJUM et al. 1998, MARLAND 
1 SCHLAMADINGER 1 997}. 
Novejši gospodarski procesi, pomembni za vrednotenje vlog gozdov 
in lesa z vidika zalog ogljika in emisij TGP, zajemajo renesanso rabe lesa 
kot energetskega vira, iniciative na področju certificiranja gozdov in prve 
poskuse trgovanja z emisijami na področju gozdarstva. Skupna značilnost 
gospodarskih ukrepov na področju zmanjševanja emisij TGP so ekonomski 
motiv (zmanjševanje stroškov ali povečevanje dobička}, ugodni okoljski 
učinki so bolj ali manj le srečna okoliščina. Pri nas (ROBEK et al. 1998, 
POGAČNIK 2001} je najbolj opazno povečanje zanimanja za energetsko 
izrabo lesa, ki je v pogledu emisij TGP pri neposrednem izgorevanju nev-
tralna (enakovredno počasnemu razkroju v sestoju}, kar pa ne drži tudi za 
pridobivanje in pripravo lesnega goriva. Ponovno odkrita industrijska tržna 
niša energetske izrabe lesne biomase poveličuje samo nove tehnologije, 
čeprav imajo te učinek predvsem na udobje in izkoristek pri uporabi lesa 
kot energenta. Proces certificiranja gozdov in lesa, ki je bil prvotno tržni 
GozdV 59 (2001) 4 
Simončič, P., Kobler, A., Krajnc, N., Medved. M., Torelli, N., Robek, R.: Podnebne spremembe in slovenski gozdovi 
inštrument prodaje lesa v Evropi (UPTON 1 BASS 1996), je z resolucijami 
ministrske konference v Lizboni o varstvu gozdov (GOLOB ed. 1998) dobil 
tudi politične vzvode za spodbujanje in uveljavljanje trajnostnega gospo-
darjenja z gozdovi. Tudi prve primere izboljševanja bilanc emisij razvitih 
držav s pomočjo pogozdovanj v državah tretjega sveta (t. i. ogljikovi projekti 
v gozdarstvu- Carbon forestry projects (CFP)) (ROTTER 1 DANISH 2000) 
presojajo okoljevarstvene organizacije predvsem kot bolj ali manj prikrito 
navezo velikih korporacij in vlad razvitih držav za čim lažje in čim cenejše 
doseganje zahtev klimatske konvencije in Kyotskega protokola, s katerimi 
so prvotno želeli pravičneje razdeliti odgovornosti za posledice povzročenih 
podnebnih sprememb. 
4 PROGRAMI ZMANJŠEVANJA EMISIJ 
4 PROGRAMS OF EMISSION DECREASING 
4.1 Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi 
podnebja 
4.1 United Nation Frame Convention on Climate Change 
Končni cilj klimatske konvencije je doseči ustalitev koncentracije TGP 
v ozračju na ravni, ki bo preprečila nevarno človekovo poseganje v podne-
bni sistem. Ta raven naj bi bila dosežena v 'takšnem časovnem obdobju, 
ki ekosistemom dovoljuje naravno prilagoditev spremembi podnebja, ki 
zagotavlja, da ne bo ogroženo pridobivanje hrane, in ki omogoča trajnostni 
gospodarski razvoj' (2001a, člen 2). Med okvirnimi obveznostmi podpisnic 
sta v konvenciji dve, ki neposredno omenjala gozdove in gozdarstvo (4. 
člen): 
- spodbujanje in sodelovanje pri razvoju, uporabi, širjenju in prenosu tehno-
logij, običajnih delovnih postopkov in procesov, ki nadzirajo, zmanjšujejo 
ali preprečujejo antropogene emisije TGP, ki jih ne nadzira Montrealski 
protokol, v vseh pomembnih panogah, vključno z energetiko, prometom, 
industrijo, kmetijstvom, GOZDARSTVOM in ravnanjem z odpadki; 
- spodbujanje trajnostnega upravljanja ter spodbujanje in sodelovanje pri 
ohranitvi in izboljšanju, kot je primerno, ponorov in zbiralnikov vseh TGP, 
ki jih ne nadzira Montrealski protokol, vključno z BIOMASO, GOZDOVI in 
oceani ter z drugimi kopenskimi obalni mi in morskimi ekosistemi. 
Za dosego ciljev konvencije so podpisnice opredelile načela in okvirne 
obveznosti za raziskovanje in sistematično opazovanje klimatskih spre-
memb ter za izobraževanje, usposabljanje in ozaveščanje javnosti. Kot 
najvišje telo konvencije za redno pregledovanje izvajanja konvencije in vseh 
z njo povezanih pravnih instrumentov so podpisnice konvencije ustanovile 
Konferenco pogodbenic. Konferenco pogodbenic in vsa njena delovna 
te lesa financirajo Globalni sklad za okolje Programa Združenih narodov za 
razvoj in Mednarodna banka za obnovo in razvoj. Konvencijo je do 7. sep-
tembra 2000 podpisalo in ratificiralo 186 držav (2001c). Konvencija razlikuje 
med pogodbenicami države v razvoju in države Aneksa 1, v katerem so 
poimensko naštete razvite države ter države na prehodu v tržno gospodar-
stvo. Države Aneksa 1 so izvor večine antropogenih emisij TGP, zato je 
osrednja naloga zmanjšanje emisij prav v teh državah. Mednje sodi tudi 
Slovenija, ki je konvencijo podpisala kot 146. država 1. decembra 1995 in 
s tem prevzela tudi obveznosti, ki sledijo iz konvencije. 
GozdV 59 (2001) 4 189 
Simončič. P., Kobler. A., Krajnc. N .. Medved. M. Torelh N , Robek. R .. Podnebne spremembe 1n slovenski gozdovi 
4.2 Instrumenti Kyotskega protokola in gozdarstvo 
190 
4.2 Kyoto Protocol instruments and forestry 
Kyotski protokol pomeni ob konvenciji udejanjanje obveznosti za države 
Aneksa 1 glede količinskega omejevanja in zmanjševanja emisij TGP. Jedro 
protokola je zaveza, da bodo pogodbenice, vključene v Aneks 1, posamič 
ali skupaj zagotovile, da 'njihove skupne antropogene emisije C0
2 
ekviva-
lenta TGP ne presegajo dodeljenih količin, izračunanih v skladu z njihovo 
obveznosljo za količinsko omejevanje in zmanjšanje emisij, tako da bi v 
prvem ciljnem obdobju od leta 2008 do 2012 zmanjšale skupne emisije teh 
plinov za najmanj 5 %glede na raven iz leta 1990' (1998, člen 3.3). Za 
izpolnjevanje obveznosti se za posamezno pogodbenica uporabljajo 'neto 
spremembe emisij iz virov in vseh po ponorih odstranjenih TGP, ki so tudi 
posledica rabe zemljišč in gozdarskih dejavnosti, omejenih na pogozdo-
vanje, ogozdovanje in razgozdovanje od leta 1990, ki jih neposredno pov-
zroča človek, merjene kot preverljive spremembe zaloge ogljika v vsakem 
ciljnem obdobju' (1998, člen 3.4 ). Podatke pogodbenica sporoča Konferenci 
pogodbenic po metodologiji IPCC, ki je za prvo ciljno obdobje določena , 
za naslednja pa bo še dodelana. Države Aneksa 1 morajo do leta 2005 
pokazati očiten napredek v smeri zavez, to pa naj bi dosegle z: 
A. nacionalnimi polit ikami in programi: 
- povečevanja energetske učinkovitosti gospodarstva, 
- varstva in povečevanja ponorov in zbiralnikov TGP, med njimi pa izrecno 
spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, pogozdovanja in ogoz-
dovanja, 
- trajnostnega kmetovanja, 
- raziskovanja novih in obnovljivih oblik energije ter okolju primernih tehno-
logij; 
B. instrumenti Kyotskega protokola, ki so (2001b): 
1. mehanizmi čistega razvoja (Ciean development mechanism- COM) med 
pogodbenicami protokola, kjer: 
- imajo pogodbenice, ki niso vključene v Aneks 1, ugodnosti iz projektnih 
dejavnosti, katerih rezultat je potrjeno zmanjšanje emisij, 
- pogodbenice, članice Aneksa 1, ki izvajajo projekte v državi nečlanici 
Aneksa 1, lahko uporabijo potrjeno zmanjšanje emisij iz projektov COM 
kot del izpolnitve svojih obveznosti o zmanjševanju emisij; 
2. inštrumenti skupnih izvaja nj (Joint implementation- JI), kjer pogodbenica, 
članica Aneksa 1 , izvaja projekte zmanjševanja emisij ali povečevanja 
ponorov TGP na področju druge države, članice Aneksa 1, dosežene 
učinke pa uporablja za dosego svojih ciljev zmanjševanja emisij. 
3. trgovanje z emisijami (Emission trading- ET) med pogodbenicami, člani­
cami Aneksa 1, kjer je mogoče emisije (natančneje C02 ekvivalent emisij 
TGP) med državami kupiti ali prodati po tržni ceni. 
Vsi prikazani inštrumenti zadevajo gozdarstvo, saj vplivajo tako na izho-
diščno stanje emisij kot tudi na ukrepe njihovega zmanjševanja (WATSON et 
al. 2001 ). Zaradi različnih pojmovanj gozda, različnih vrst gozdov in različnih 
sistemov gospodarjenja z gozdovi je pri pripravi prvih nacionalnih poročil o 
stanju emisij in stanju zalog ogljika po predpisani metodologiji IPCC prišlo 
do vrste odprtih vprašanj prav na področju gozda in sprememb rabe tal v 
povezavi z gozdom ter njihovim vplivom na zmanjševanje emisij TGP. Med 
bolj 'prizadetimi' so se znašle države z manjšim deležem krčitev gozdov in 
trajnostnim pristopom h gospodarjenju z gozdnim prostorom. Po veljavni 
GozdV 59 (2001 ) 4 ................................. 
Simončič. P . Kobler. A., KraJnc N. Medved. M .. Torelll. N . Robek, R. Podnebne spremembe m slovenski gozdov1 
metodologiji so pri bilanciranju prikrajšane, zato so sprožile živahno stro-
kovno polemiko o tem, kako njihova prizadevanja ovrednotiti v nacionalnih 
programih doseganja zavez Kyotskega protokola. Enega od vrhuncev so 
te polemike dosegle pri pripravi tretjega poročila IPCC. Posebno poročilo 
IPCC na področju spremembe rabe tal in gozdarstva (WATSON et al. 2001 ), 
ki je ena od podlag za tretje poročilo IPCC, navaja za vlogo gozdov in lesa 
naslednje poudarke: 
- globalni ekosistemski modeli nakazujejo, da bodo gozdovi še nekaj deset-
letij ponor C02, njihov vpliv bo padal, kasneje lahko postanejo celo izvor 
C02; 
- pri oblikovanju nacionalnih bilanc co2 je vloga gozdov odvisna od opre-
delitve gozdov ter opredelitve pojmov pogozdovanje, ogozdovanje in raz-
gozdovanje, kar omogoča dva pristopa h kyotskemu vrednotenju gozdov: 
pristop na osnovi spremembe rabe tal (zemljiščno orientiran pristop) ter 
pristop na osnovi spremembe aktivnosti v gozdovih (aktivnostno orientiran 
pristop); 
- ne glede na izbran pristop je potrebno opredeliti posege, ki se upošte-
vajo v obdobju od leta 1990 do prvega ciljnega obdobja 2008-2012 (t. i. 
applicable activities), ter opredeliti bistvene zadrževalnike ogljika v gozdu 
(nadzemna in podzemna biomasa, opad, lesni ostanki, v tleh vezan ogljik, 
lesni sortimenti); 
- za verifikacijo podatkov in monitoring sprememb zalog ogljika je potrebno 
poenotiti metode za ugotavljanje stanja gozdov in zalog ogljika v gozdovih 
(zlasti v gozdnih tleh); 
- način gospodarjenja z gozdovi, zlasti praksa pridobivanja lesa in varovanja 
gozdnih tal , lahko bistveno vpliva na dejansko velikost ponora ogljika v 
gozdu; 
- ni jasno, kako bodo klimatske spremembe, naravne klimatske variabilno-
sti (npr. El Ninjo) in posredne človekove aktivnosti (nitrifikacija gozdov) 
delovale na bilance co2 na področju rabe tal in gozda; 
- vloga zalog ogljika v lesnih izdelkih pri bilancah ni jasno opredeljena, kar 
zmanjšuje pomen tega dela in ovira pripravo ukrepov za spodbujanje rabe 
lesa in nadomeščanje izdelkov iz nenaravnih materialov; 
- prvi primeri projektno orientiranih aktivnosti zmanjševanja emisij TGP na 
področju gozdarstva in spremembe rabe tal kažejo na neenotno in nepri-
merljivo vrednotenje učinkov, različne pristope pri opredelitvi izhodiščnega 
stanja, pomanjkljivo vrednotenje socio-ekonomskih vidikov, 'propuščanje 
(leakage)' učinkov med obravnavanim sistemom in okoljem ter neustrez-
nim obravnavanjem kakovosti podatkov in dolgoročnimi učinki projek-
tov; 
- metodologijo IPCC za izračunavanje ogljika na področju spremembe rabe 
tal in gozdarstva, ki je bila razvita za potrebe konvencije in se uporablja za 
potrebe protokola, bo potrebno nadgraditi in ob tem upoštevati: 
1. nove dogovore na področju pogozdovanja, ogozdovanja in razgozdo-
vanja, 
2. potrebo po transparentnosti , celovitosti, konsistentnosti , primerljivosti, 
točnosti in verodostojnosti, 
3. konsistentno obravnavo sklopa spremembe rabe tal in gozdarstva z 
vidika negotovosti gospodarjenja in principov dobre prakse, 
4. nove dogovore na področju neposrednih vplivov človeka (tudi pove-
čanje lesnih zalog), vloge lesa in projektno orientiranih aktivnosti za 
zmanjševanja emisij TGP; 
- potrebno bo upoštevati sinergije in kolizije pri ukrepih za zmanjševanje 
emisij TGP na področju spremembe rabe tal in gozdarstva s problematiko 
GozdV 59 (2001) 4 191 
Simončič. P .. Kobler. A. KraJnc. N ., Medved, M. Torelli . N., Robek, R .. Podnebne spremembe in slovenski gozdovi 
biotske pestrosti, ribištvom, vodnim gospodarstvom, pridelavo hrane in 
zdravjem ljudi. 
192 
4.3 Strategija in nacionalni program zmanjševanja emisij 
TGP v Sloveniji 
4.3 Strategy and national program of decreasing GHG emissions 
in Slovenia 
Slovenija je bila leta 1992 med podpisnicami Okvirne konvencije Združe-
nih narodov o spremembi podnebja. Leta 1997 je bil ustanovljen Nacionalni 
klimatski komite, ki je zajemal predstavnike takratnega Ministrstva za okolje 
in prostor, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstva 
za gospodarske dejavnosti. Leta 1998 je premier Drnovšek podpisal Kyotski 
protokol, ki pa ga do danes parlament še ni ratificiral. V okviru Kyotskega 
protokola je zaveza Slovenije zmanjšanje emisij TGP za 8 % glede na 
izhodiščno leto 1986. 
Leta 1998 je Nacionalni klimatski komite pripravil Okvirno strategijo izpol-
njevanja obveznosti, izhajajočih iz Kyotskega protokola (1999), v kateri ugo-
tavlja, da sta za emisije co2 najbolj odgovorna energetika in promet, katerima 
namenja tudi največjo pozornost pri načrtovanih ukrepih zmanjševanja emisij. 
Gozdarstvo je neposredno omenjeno na področju kmetijstva z usmeritvijo 
povečevanja lesnih zalog ter posredno na področju energetike s pospeševa-
n jem energetske rabe lesne biomase pri projektih daljinskega ogrevanja. 
Leta 1998 je Nacionalni klimatski komite pristopil k pripravi nacionalnega 
poroči la o Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (v 
nadaljevanju nacionalno poroči lo), kar je obveznost podpisnikov konvencije. 
Leta 1999 je Nacionalni klimatski komite pripravil predlog nacionalnega 
programa zmanjševanja emisij TGP (2000b ), v katerem je pregled poten-
cialov zmanjševanja emisij TGP in instrumentov za njihovo aktivacijo po 
posameznih področjih. Med potenciali ne omenja gozdov, omenja pa ener-
getsko rabo biomase, kjer navaja kot instrumente za aktivacijo potenciala 
co2 takso in spodbude. 
Leta 2000 je vlada RS sprejela Strategijo in kratkoročni akcijski načrt 
zmanjševanja emisij TGP (2000a), ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje 
in prostor, in sicer Hidrometeorološki zavod. V poglavju Stanje emisij TGP 
in metodologija njihovega spremljanja navaja strategija med ponori C0
2 
pri 
spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu povečanje neto ponorov z 2,950.000 
ton v letu 1986 na 5,560.000 ton v letu 1996 (2000a). Pri ukrepih za zma-
njšanje emisij zasledimo v sektorju energetike energetsko izrabo lesne 
biomase s programom izgradnje 50 lokalnih sistemov daljinskega ogrevanja 
ter v sektorju kmetijstva zahtevo po zmanjševanju emisij C0
2 
pri uporabi 
kmetijske mehanizacije ter zložbi kmetijskih zemljišč. Vloga gozda, lesa in 
gozdarstva ni omenjena. 
Obstaja velika verjetnost, da bomo v Sloveniji na strateški in programski 
ravni podcenili, če ne celo povsem prezrli v svetu priznane vloge ter poten-
ciale gozda (BROWN 1997, NABUURS et al. 1997) in lesa (WINJUM et 
al. 1996, SCHLAMADINGER et al. 1997a) pri dolgoročnem zmanjševanju 
emisij TGP. Tudi odzivi slovenskega gozdarstva na izzive Kyotskega pro-
tokola so skromni, če j ih primerjamo s tujimi (WEISS et al. 2000, ROTIER 1 
DANISH 2000). Res je, da nekatere postavke trenutno nimajo neposredne 
veljave v predpisanih metodah bilanciranja emisij TGP in da je do medna-
rodne veljavnosti Kyotskega protokola še daleč, vendar ne bo nihče razen 
nas samih vlog slovenskih gozdov in lesa pri zmanjševanju emisij ovrednotil, 
izboril in zavaroval. 
Gozd V 59 (2001 ) 4 .................... __________ __ 
Simončič, P . Kobler. A., Krajnc. N., Medved, M , Torelli , N . Robek, R . Podnebne spremembe in slovenskt gozdovt 
5 VLOGE SLOVENSKIH GOZDOV IN LESA PRI ZMANJŠEVA· 
NJU EMISIJ TGP 
5 ROLE OF SLOVENE FORESTS AND WOOD WITH DECREASING 
GHG EMISSIONS 
5.1 Ocene emisij oz. pono ra TGP za gozdarstvo ter spremembe 
rabe zemljišč v obdobju 1986-1996 
5.1 GHG emission or sink estimates for forestry and land-use 
change in the period of 1986-1996 
Za Slovenijo so bile v preteklosti narejene različne ocene uskladiščenja 
ogljika v lesnih izdelkih, negozdnem drevju, v dendromasi ter drevnini in 
v lesnem prirastku (TORELLI 1996, SIMONČ IČ et al. 1999). Na osnovi 
grobega izračuna naj bi bilo v dendromasi, ki vključuje deblovino, vejevino 
in korenine, v Sloveniji uskladiščenega 117 Mt ogljika (lesna zaloga 430 
Mm3), kar ustreza 431 Mt C0
2 
(izračun za l. 1995). Drevnina, ki predstavlja 
deblovino in vejevino s premerom nad 1 O cm (TORELLI 1996), predstav-
lja 58 Mt uskladiščenega ogljika, kar ustreza 215 Mt C0
2
• S pomočjo 
podatkov o les nem prirastku in poseku iz leta 1995 (prirastek 5,5 m3/ha in 
posek 2,0 m3/ha, TORELLI1996), se lahko izračuna, da se je v tem letu v 
slovenskih gozdovih uskladiščila 3,6 Mt C0
2
• V lesnih izdelkih paje vezanih 
5,3 Mt ogljika, kar ustreza 19,69 Mt C0
2 
(TORELLI 1996). Emisije C0
2 
v 
Sloveniji v letu 1996 znašajo po podatkih HMZ (1997) 15 Mt (velikostni 
razred) . Ponor C0
2
, ki nastane zaradi razlike med letnim prirastkom lesne 
mase in posekom drevja, je znašal za obravnavano leto približno četrtino slo-
venskih emisij C0
2
• Vendar takšen izračun ne upošteva emisij zaradi poža-
rov, naravnega propadanja lesa v gozdu, neevidentirane sečnje in drugih 
vzrokov poseka lesa ter uporabe lesne biomase za energetske namene. 
Za izračun emisije in ponora C0
2 
za gozdarstvo in spremembe rabe 
zemljišč je bila uporabljena revidirana metodologija IPCC (IPCC, 1996, 
SIMONČIČ et al. 1999). Poglavje navodil za izračun emisij zaradi člo­
veške aktivnosti vključuje dva procesa (IPCC Guidelines for National 
Greenhouse Gas lnventories: Workbook, Reference Manual, 1996). 
Poleg procesa spremembe rabe zemljišč je za bilanco C0
2 
za gozdar-
stvo potreben tudi izračun biomase, nakopičene v lesni masi slovenskih 
gozdov (preglednica 2). 
V okvir Kyotskega protokola se lahko vključi le podatke tretjega stolpca 
preglednice 2, v katerem je po metodologiji IPCC predstavljen izračun 
vezave C0
2 
v drevju na opuščenih zemljiščih (povprečje zadnjih 20 let). če 
sklepamo po analogiji, se zaradi zaraščanja opuščenih kmetijskih zemljišč 
veže vsako leto 20-krat manj C0
2
, kot je to razvidno v tretjem stolpcu. Zato 
znašala letni ponor zaradi zaraščanja opuščenih zemljišč in posledičnega 
kopičenja lesne mase od 10,8 (1996) do 11 ,O (1990) kt C0
2
• Takšno pove-
Leto Vezava C02 zaradi spremembe Vezava C02 v biomasi na opuščenih 
Year zalog lesne biomase* zemlj iščih (povprečje zadnjih 20 let) 
co2 sequestration due to co2 sequestration in the biomass of aban-
changes in wood biomass doned lands (average for the last 20 years) 
(kt C02) (kt C02) 
1986 1.632 224 
1990 3.036 220 
1996 4.283 216 
Pregledntca 2: Pregled izračuna 
emisij in po nora TGP za gozdar-
stvo in spremembo rabe zemljišč 
po metodologiji IPCC 
Table 2: Overwiev of "GHG em is-
sion and sink calcu/ation for 
forestry and /and use change" 
according to IPCC methodology 
Skupaj Skupaj emisije 
vezava* C02 v Sloveniji 
Sequestration Total C02 emis-
total sions in Slovenia 
(kt C02) (kt C02) 
1.856 15.662 
3.256 14.172 
4.499 15.641 
. " .... .... " • brez emiSIJ oztroma vezav C02 tz/v tal/tleh zaradt rabe zemiJtSC tn apnenja, kot zahteva metodologiJa IPCC 1 
without emissions or C02 sequestration into/from the soi/ due to a /and use and calcification as required by 
IPCC methodology 
GozdV 59 (2001 ) 4 193 
Simončič. P., Kobler, A., Krajnc, N., Medved. M., Torelli, N., Robek, R · Podnebne spremembe in slovenski gozdovi 
čevanje lesne mase pa je »zanemarljivo« v primerjavi s povečevanjem 
lesne mase zaradi priraščanja v Sloveniji (drugi stolpec preglednice 2). 
Glede na člen 3.3 Kyotskega protokola lahko države trenutno uveljavljajo 
ponor co2. ki je posledica povečevanja površine gozdov na račun direktnih 
človekovih posegov oz. povečevanja lesne biomase po letu 1990, ne pa 
zaradi povečanja zalog na isti površini ali nenačrtnem povečanju površin. 
Slika 2: Sprememba gozdnato-
sti v letih 1975-1996 (KOBLER 1 
HOČEVAR 2000); naravno- geo-
grafska regionalizacija (povzeto 
po PERKO 1 OROŽEN -ADAMIČ 
1998) 
Figure 2: Change of woodiness 
1975-1996 (KOBLER/ HOCEVAR 
2000). Naturaly-geographical 
regionalisation (after PERKO 1 
OROtEN- ADAM IC 1998) 
194 
Z izračunom po metodologiji IPCC smo dobili pozitivno bilanco emisij in 
ponora za C02 za sektor gozdarstva in spremembo rabe zemljišč, kar je 
posledica povečane lesne zaloge in zarašča nja kmetijskih zemljišč. Takšna 
razlika med emisijami C02 in njegovim kopičenjem v lesni masi je nastala 
zaradi razlik, ki nastajajo zaradi priraščanja gozdov in kol ičino poseka nega 
drevja v Sloveniji. Nekritična, neposredna uporaba modela IPCC je tvegana, 
saj metodologija izračuna emisij in ponora TGP za gozdarstvo in spremembo 
rabe zemljišč ni prilagojena slovenskim razmeram. 
5.2 Pomen kmetijskih površin v zaraščanju 
5.2 The importance of overgrowing agriculturalland 
V Sloveniji se gozd površinsko širi predvsem na račun zaraščanja opu-
ščenih kmetijskih površin. Širjenje gozda, izračunana po podatkih ZGS 
(Statistični letopis 1997), je med letoma 1961 in 1996 znašalo 3.940 ha letno 
(slika 2). V letu 1996 je bilo še 67.000 ha opuščenih površin v fazi zarašča nja 
(TBFRA, 2000). Pričakujemo lahko, da se bo opuščanje kmetijskih površin 
še nadaljevalo, saj se kmetijska pridelava z odpiranjem trga in z neugodnimi 
demografskimi trendi v nekaterih perifernih regijah (JAKOŠ 1996) vse bolj 
osredotoča na najugodnejše lege. Zaraščanje kmetijskih površin z gozdom 
ugodno vpliva na povečanje nadzemne biomase in zmanjšuje količine co2 
v atmosferi, predvsem s povečevanjem količine C v tleh. V gozdnih ekosi-
stemih je zbiralnik ogljika v tleh relativno pomembnejši od tistega v nad-
zemni biomasi. S pojavljanjem gozda na osiromašenih nekdanjih kmetijskih 
tleh se količina ogljika v talni biomasi pogosto močno poveča (DEWAR 1 
CANNELL 1992, cit. v KILBRIDE in sod. 1999, str. 10), kar še povečuje 
pomen zarašča nja. Širitev gozdnih površin pa ima svoje meje, zato gozdovi 
niso edina rešitev za skladiščenje atmosferskega co2. 
Sprememba gozdnatosti 1975-1996 
Changes ofwoodiness 1975-1996 
B do+7 %/ up/o +7 % od +8 do +14 % 
from +8 up to +14% 
-+15%inveč 
+15 % and over 
GozdV 59 (2001 ) 4 
Simončič, P., Kobler, A. , Krajnc. N., Medved, M .. Torelli , N .. Robek. R . Podnebne spremembe in slovenski gozdovi 
Države, članice Aneksa 1, lahko v prvem cilj nem obdobju (2008 do 
2012) pretirane emisije co2 kompenzirajo s skladiščenjem ogljika le v tistih 
novih gozdnih površinah, ki so nastale kot rezultat neposrednih človekovih 
posegov (direct human-induced) od leta 1990 dalje (1998, člen 3.3). Ti 
posegi so omejeni na spremembe rabe tal kot rezultat (1) ogozdovanja 
do tedaj negozdnih površin (aforestation), (2) ponovnega pogozdovanja 
(reforestation) in (3) krčenja (deforestation). Obsežno zaraščanje opuščenih 
kmetijskih površin v Sloveniji, ki dejansko prispeva k skladiščenju C0
2
, 
poteka spontano in ga zaenkrat ne moremo uveljaviti kot ponor ogljika. Ne 
glede na različna mnenja o vlogi zaraščanja, bo potrebno uvesti določeno 
mero prostorskega načrtovanja za površine v zaraščanju in definirati krite-
rije za namensko prepuščanje določenih površin v zaraščanje, za aktivno 
varovanje posebej dragocenih delov kulturne krajine pred zarašča njem in za 
različne načrtne rabe že zaraščenih kmetijskih površin. Z načrtnim pristopom 
bi lahko nove zaraščene kmetijske površine vsaj v omejenem geografskem 
in časovnem okviru uporabili kot trenutno aktualen ponor ogljika. 
5.3 Vplivi socialno-ekonomskih vidikov pridobivanja lesa na 
zmanjševanje emisij TGP 
5.3 lnfluences of socio-economical aspects of wood production 
on GHG emission decrease 
Slovensko gozdarstvo je s Programom razvoja gozdov (1997), ki ga je 
sprejel Državni zbor 15. 2. 1996, dobilo dokument, v katerem je z vidika 
TGP najpomembnejša usmeritev v dolgoročno večanje lesne zaloge. Kljub 
temu da takšne usmeritve sočasno manifestirajo trajnostno in sonaravno 
gospodarjenje ter zadostujejo konvenciji in resoluciji, pa z vidika co2 in 
veljavne metodologije bilanciranja TGP ne veljajo nič. Najboljši dokaz, da se 
ogljik kopiči v slovenskih gozdovih, je dejstvo, da v zadnjih letih po uradnih 
podatkih posek lesa znaša komaj 40% prirastka. Za celovito razumevanje 
potencialov gozdov in lesa za zmanjšanje emisij TGP je potrebno poznati 
dejanske podatke, predvsem pa procese, ki potekajo na podeželju. 
Gozdovi v Sloveniji so v večinski lasti zasebnih lastnikov gozdov (dve 
tretjini), slaba tretjina je državnih, 2% pa imajo v lasti ostali (cerkev, občine , 
podjetja ... ). Medtem ko v državnih gozdovih gospodarimo predvsem po 
načelih optimalnih usmeritev gozdogospodarskih načrtov, so v zasebnih goz-
dovih pomembno izraženi interesi, ki jih narekujejo potrebe lastnikov gozdov. 
Med temi potrebami je predvsem na podeželju še vedno zelo pomemben 
les za kurjavo. Glede na to da je pri izračunavanju skupne bilance TGP 
pomembno, kakšni so izhodiščn i podatki in da so ti odvisni od uradnih 
evidenc, je potrebno opozoriti na nekatere dileme pri obravnavanju zasebnih 
gozdov, kjer pridobimo največ lesa (preglednica 3). 
Zasebni gozdovi Državni in ostali gozdovi 
Leto Private forests State and other forests 
Year lglavci Li stavci Skupaj lglavci Listavci Skupaj 
Coniferou5 Deciduous Total Coniferous Deciduous Total 
1994 883.838 566.865 1,450.703 527.437 276.741 804.178 
1995 727.898 501.851 1,229.749 520.059 342.101 862.160 
1996 955.255 499.179 1,454.434 557.029 318.941 875.970 
1997 865.955 756.947 1,622.902 521.977 422.181 944.158 
1998 887.291 649.495 1,536.786 508.761 424.626 933.387 
1999 856.950 641.500 1,498.450 492.167 405.698 897.865 
2000 895.543 736.462 1,632.005 527.207 449.827 977.034 
GozdV 59 (2001) 4 
Preglednica 3: Posek v sloven-
skih gozdovih (letna poročila 
ZGS 1994-2000) 
Table 3: Cutting in Slovene 
forests (ZGS Annual Reports 
1994-2000) 
195 
S1[T1onč1č , P .. Kobler, A .. Krajnc. N . Medved. M .. Torelli. N., Robek, R Podnebne spremembe in slovenski gozdov1 
Grafikon 1: Struktura poseka po 
drevesnih vrstah in sektorju las-
tništva (ZG - zasebni gozdovi, 
OG - državni gozdovi) 
Graph 1 Structure of cutting 
according to the tree species and 
ownership sector (PF - private 
forests, SF- state forests) 
Preglednica 4. Struktura kmetij-
skih gospodinjstev, ki imajo v lasti 
gozd in ki opravljajo sečnjo (neu-
radni predhodni podatki popisa 
SURS - dec. 2000, anketa 1995 
v: MEDVED 2000) 
Table 4· Structure of agricu/tural 
households that owe a forest 
and execute cuttings (unofficial 
preliminary data from the listing 
SURS- Dec. 2000, suNey 1995 
in: MEDVED 2000) 
Veli kostne St. kmet. 
kategorije gosp.z 
gozdne posesti gozdom 
Size categories No. of 
of forest agricul. househ. 
property inc/. forest 
A 
do 1 up to 1 ha 19.598 
1-5 ha 38.721 
5- 15 ha 18.816 
15-30 ha 4.169 
30 ha in več 1.424 
30 ha and over 
Skupaj 1 Total 82.728 
196 
Splošen trend kaže naraščanje količin pridobivanja lesa iz naših gozdov. 
Posek lesa v zasebnih gozdovih je v povprečju za 0,6 mio m3 večji kot v 
državnih in ostalih skupaj. Same absolutne količine nam sicer dajejo neko 
osnovno sliko o obsegu pridobivanja lesa, nič pa ne povedo o tem, za kaj 
se les porabi. Nekoliko boljšo sliko o tem, kakšna je struktura poseka v 
razmerju iglavci : listavci po sektorjih lastništva, kaže grafikon 1 . 
.8 70 
u 
~ 25 60 
~~ 
.E ~ 50 
~~ 
~~ 40 
.9.9 
~.~ 30 
o'E 
o. o 20 
;N ~ 
Q) Cll 
-+- oG-igl 
SF-con 
~ZG-list 
, PF-dec 
~OG-list 
SF-dec 
Qi "' 10 
o~ 
~ o +---~====~==~====~==~====~--~ 
1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 
Leto i Year 
Strukturni deleži kažejo, da se je v zadnjih sedmih letih delež poseka 
listavcev povečeval tako v državnih kot tudi v zasebnih gozdovih. Z vidika 
socialno-ekonomskih vplivov in pomena lesa za razvoj podeželja in posle-
dično na TGP nas zanima predvsem zasebni sektor. Glede na to da smo 
predvidevali pozitivne trende predvsem pri poseku listavcev v zasebnih 
gozdovih zaradi rasti cene fosilnih goriv, pa vsekakor preseneča izrazit 
pozitiven trend poseka listavcev v državnih gozdovih, ki verjetno ni v tesni 
korelaciji s potrebami po lesu za ogrevanje. 
V letu 2000 je Statističn i urad Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS) 
izvedel Popis kmetijskih gospodarstev. Popisi, ki se izvajajo vsakih deset 
let, se izvajajo v vseh državah Evropske unije (v nadaljevanju EU). Popisi so 
v EU zakonsko predpisani, v vmesnem obdobju pa se opravljajo ankete na 
vzorcih kmetijskih gospodarstev, in sicer na 2 do 3 1eta (OREŠNIK 2000). Po 
prvih neuradnih podatkih je bilo leta 2000 v popisu zajetih 97.058 kmetijskih 
gospodinjstev. Od tega jih ima gozd v lasti 82.728. Podatke popisa smo 
primerjali z rezultati anketiranja lastnikov gozdov iz leta 1995 (MEDVED 
2000) in jih obravnavali po velikostnih kategorijah gozdne posesti. Analizirali 
Stev. kmet. gosp., kjer so v Delež km. Delež kmet. gosp., kjer so v 
zadnjih 12 mesecih opravljali gosp. s sečnjo zad. 12. mes. opravlj. sečnjo 
sečnjo (ORESNIK 2000) Share of (anketa 1995- n = 818) 
No. of agr. h. performing agr. h. inc/. Share of agr. h. performing 
cutting in the last 12 months cutting cutting during the last 
(OREŠNIK 2000) 12 months 
B C = B/A (SuNey 1995- n = 818) 
8.069 41,2 32,1 
24.994 64,5 54,0 
15.545 82,6 72,6 
3.785 90,8 82,8 
1.369 96,1 88,6 
53.762 65,0 -
GozdV 59 (2001) 4 
Stmončtč, P., Kobler. A., Krajnc. N .. Medved. M .. Torelli. N .. Robek, R Podnebne spremembe in slovenski gozdovi 
smo, koliko kmečkih gospodarstev, ki imajo v lasti gozd, je v zadnjih 12 
mesecih opravljalo sečnjo, in podatke primerjali z ugotovitvami iz ankete 
leta 1995 (preglednica 4). 
Delež kmetijskih gospodinjstev, ki so po podatkih popisa v zadnjem 
letu opravljali sečnjo (1 . 6. 1999 do 31 . 5. 2000), je po vseh velikostnih 
razredih gozdne posesti sistematično večji za 7 do 1 O % glede na podatke 
iz ankete 1995. Razlike so lahko metodološke narave in objektivne zaradi 
spremenjenih razmer na trgu energentov. Leta 2000 so pri popisu kmetij-
skih gospodinjstev uporabljali ostrejše, t. i. evropsko primerljive kriterije 
za uvrstitev v popis (OREŠNIK 2000) v primerjavi z raziskavo leta 1995. 
Drugi razlog pa je verjetno tudi v tem, da je bila leta 2000 cena ostalih 
energentov (kurilno olje, plin, elektrika) precej višja kot v času, za katerega 
veljajo podatki ankete (druga polovica leta 1994 in prva polovica leta 1995), 
kar je povzročilo tudi večji interes za sečnjo. Ne glede na to pa je dejstvo, 
da so na skoraj 54.000 kmetijskih gospodinjstvih leta 2000 oz. na osnovi 
podatkov ankete l. 1995 na vsaj 46.000 kmetijskih gospodinjstvih opravljali 
sečnjo . Za proučevanje lesa v energetske namene je bistvena struktura 
sečnje. Medtem ko je sečnjo listavcev opravljalo skoraj 50.000 kmetijskih 
gospodinjstev, pa je sečnjo iglavcev opravljalo skoraj trikrat manj gospodinj-
stev (17.600). Pogostnost sečnje listavcev po velikostnih kategorijah gozdne 
posesti kaže, da so "potrebe" gospodinjstev podobne. Sečnja listavcev je 
glede na delež praktično enaka in je v vseh kategorijah okrog 90 %. Sečnjo 
iglavcev je v kategoriji pod 1 ha opravljalo le 14 % gospodinjstev, v kategoriji 
1 do 5 ha 25 %, v kategoriji 5 do 15 ha 43%, v naslednjih dveh pa 67% oz. 
86 %. V skupni strukturi količin poseka nega lesa iglavcev so trendi podobni 
in šele v kategoriji 5 do 15 ha znašajo polovico. Tudi primerjava s podatki 
ankete iz leta 1995 potrjuje našo domnevo, da je bil takrat manjši interes 
za posek listavcev. Uradni podatki ZGS kažejo, da je bil posek listavcev 
leta 2000 precej večji kot leta 1995. Nekmečka gospodinjstva sicer oprav-
ljajo sečnjo enkrat redkeje kot kmečka, vendar v skupni količini poseka ne 
zaostajajo za kmetijskimi gospodinjstvi (MEDVED 2000). 
Večino listavcev iz zasebnih gozdov (v kmetijskih gospodinjstvih več 
kot 85 %) se nameni za drva. Raba lesa na podeželju tako ni pozabljen 
vir energije, ampak je tradicionalno prisotna. Potrebno jo je spodbujati in 
razvijati, vendar tudi usmerjati, saj zaradi velikega odstotka porabe listav-
cev zagotovo konča v kuriščih prenekateri dragoceni hlod. S strukturnimi 
spremembami rabe lesa listavcev na podeželju lahko zagotovimo, da bi več 
kakovostnega lesa uporabili za predelavo ter da bi z učinkovitejšo rabo manj 
kakovostnega lesa za kurjenje dodatno prispevali k zmanjšanju količine 
TGP. 
Rezultati primerjave uradnih podatkov o količinah posekanega lesa listav-
cev in dejanski porabe tega lesa na podeželju kažejo, da pri tem prihaja do 
razlik in je dejanska količina porabljenega lesa precej večja. Te razlike lahko 
pojasnimo predvsem s tem, da ljudje izrabijo precej večji delež listavcev, 
ki ga v uradnih evidencah vadimo kot posek, nekaj razlik je tudi zaradi 
neevidentiranih sečenj, nekaj lesa pa pridobijo tudi na negozdnih površi-
nah. Poznavanje dejanske rabe lesa pa je zelo pomembno za vrednotenje 
pomena gozdov pri energetski samooskrbi, ki večplastna prispeva k zma-
njševanju emisij TGP 
GozdV 59 (2001) 4 197 
Simončič. P .• Kobler. A. , KraJnc. N .. Medved, M , Torelli. N., Robek. R Podnebne spremembe in slovenski gozdovi 
5.4 Stanje in prihodnja raba lesne biomase, uporabne v 
energetske namene 
198 
5.4 State and future use of wood biomass useful for power 
purposes 
Rabo lesne biomase lahko spremljamo na treh ravneh: pri individualnih 
uporabnikih (ogrevanje individualnih hiš in stanovanj), v industrij i (proizvod-
nja industrijske toplote in elektrike) ter v lokalnih skupnostih (daljinsko ogre-
vanje naselij). Na slovenskem podeželju je les bil in je še vedno pomemben 
vir energije za ogrevanje. Po uradnih podatkih (SURS, 1997) se z lesom 
ogreva 1/3 slovenskih gospodinjstev (200.000 gospodinjstev). Les je prav 
tako pomemben vir energije v industriji. Kot vir energije ga uporabljajo 
predvsem v lesnopredelovalni industriji. Tako je trenutno v industriji 84 večjih 
sistemov. Imamo pa tudi nekaj primerov kogeneracije, sočasne proizvodnje 
toplote in električne energije. Tretji način rabe lesa v energetske namene so 
skupinski, daljinski sistemi ogrevanja. Trenutno v Sloveniji deluje le nekaj 
sodobnih sistemov za ogrevanje naselij na lesno biomaso (Gornji Grad, 
Železniki) (POGAČN IK 1 KRAJNC 2000b). 
Za tehnologijo priprave lesne biomase pri individualnih uporabnikih je 
značilno, da prevladuje tradicionalna tehnologija (razžagovanje polen z 
motorno žago, ročno cepljenje ali cepljenje z enostavnim cepi ln im strojem) 
priprave polen, tehnologije priprave in rabe lesnih sekancev pa so šele v 
fazi uvajanja (POGAČNIK 1 KRAJNC 2000a). S podobnim problemom se 
srečujejo tudi v industriji, saj je večina kotlov starih že več kot 151et. 
Les neposredno iz gozda je pomemben vir energije pri individualnih upo-
rabnikih, medtem ko so pri večjih sistemih pomembnejši drugi viri (ostanki 
lesno-predelovalne industrije). Po različnih analizah naj bi letno v Sloveniji v 
energetske namene porabili 1 ,200.000 m3 1esne biomase (2001 d). Pri navaja-
nju tega podatka je potrebno opozoriti na ohlapnost razpoložljivih podatkov. 
Kljub vsem naštetim rabam lesa v energetske namene predstavljajo 
les in lesni ostanki v primarni energiji le 4 %. Strategija za učinkovito rabo 
energije predvideva povečanje deleža biomase v primarni energiji na 12 
%. Poleg omenjene strategije, ki je bila sprejeta leta 1996, so pri akcijah v 
prihodnosti pomembne tudi usmeritve Evropske unije (POGAČNIK 1999) 
ter nacionalni program rabe lesne biomase (2001 d). 
Program energetske izrabe lesne biomase v Sloveniji (2001 d) bo osnovni 
programski dokument za pospeševanje rabe lesne biomase v energetske 
namene. V letih od 2001 do 2010 predvideva subvencioniranje izgradnje 
50 daljinskih sistemov (povprečne moči 3 MWt), 1 OO kotlov v industriji (pov-
prečne moči 300 kWt) in 5.000 majhnih kotlov za individualno ogrevanje 
(povprečne moči 30 kWt). S tem programom naj bi povečali delež lesne 
biomase v energetski bilanci Slovenije za 38,7 % (delež lesne biomase v 
primarni energiji bi povečali s 4,5% v letu 1999 na 6,3 % v letu 201 0), emisije 
C02 pa naj bi zmanjšali za 320.000 t/leto. Tako zmanjšanje emisij predstavlja 
26 % k ciljnemu zmanjšanju emisij tega toplogrednega plina (obveznost 
Slovenije po Kyotskem protokolu je zmanjšanje emisije C02 do leta 2012 
za 1,237.760 t). K povečanju deleža lesne biomase v energetski bilanci naj 
bi največ prispevali daljinski sistemi ogrevanja (povečanje deleža za 18 %), 
ki naj bi letno proizvedli 600 GWt toplote, za kar pa bi potrebovali kar 
170.000 t suhe lesne biomase. Vsi načrtovani sistemi (daljinsko ogrevanje, 
kotli v industriji in majhni kotli za individualno rabo) naj bi v letu 2010 za letno 
obratovanje potrebovali okoli 500.000 m3 1esne biomase. Del te biomase bo 
potrebno zagotoviti iz gozdov, del pa s površin v zaraščanju (intenziviranje 
gojitvenih del in povečanje realizacije poseka v zasebnih gozdovih). Pomem-
GozdV 59 (2001 ) 4 
Simončič , P., Kobler, A., Krajnc, N .. Medved. M., Torelli , N .. Robek. R.: Podnebne spremembe in slovenski gozdovi 
bnejši delež biomase bi morali zagotoviti z učinkovitejšo izrabo odpadnega 
lesa (ostanki lesno-predelovalne industrije ter odpadni les na komunalnih 
deponijah). Brez ustreznih ukrepov gozdarske in energetske politike bo 
nemogoče zagotoviti pogoje za realizacijo tega programa. Potrebno bo 
dograjevati sistem subvencij za negoval na dela, kjer lahko v mlajših razvojnih 
fazah pridobivamo les za energetske namene in hkrati povečujemo kakovost 
preostalih dreves v sestoju. Poleg tega bo za uspešno realizacijo programa 
potrebno vlagati sredstva v infrastrukturo (ceste, vlake), sicer lesa ne bo 
mogoče spraviti iz gozda. Slovenski gozdovi s 16 m/ha gozdnih cest in 40 
m/ha vlak še zdaleč niso primerno dostopni za spravilo lesa. 
5.5 Les in globalni ogljikov cikel 
5.5 Wood and global carbon cycle 
Med najbolj učinkovitimi ukrepi zmanjševanja emisij TGP s trajnim ali 
dolgoročnim učinkom je vsekakor (a) nadomeščanje »fosilne« energije 
z bioenergijo dendromase in (b) nadomeščanje nelesnih izdelkov, ki za 
svojo izdelavo potrebujejo veliko fosil ne energije, z lesenimi. Za proizvodnjo 
žaganega lesa potrebujemo le do 90 kWh/t, ivernih plošč do 230 kWh/t, 
srednje gostih vlaknenih plošč (MDF) do 230 kWh/t, za papir in karton 
do 2.800 kWh/t, za jeklo do 4.000 kWh/t in za aluminij kar 70.000 kWh/t. 
Razen energijske prednosti pa ima les še druge dobre lastnosti. Nastaja ob 
blagodejnem vplivu na okolje, po uporabi ga lahko brez škodljivih učinkov 
vrnemo v ogljikov cikel. To seveda velja le za masiven les ali za lesna 
tvoriva z majhno stopnjo disintegracije in minimalnim dodatkom nelesnih 
materialov. Materiali za površinsko obdelavo, lepila in zaščitna sredstva 
utegnejo biti večinoma problematični pri »čistem« vračanju v ogljikov cikel. 
Ideal ostaja masiven les z minimalno porabo lepil in obdelan le z okolju 
prijaznimi sredstvi (naravne snovi, npr. vosek). 
Tudi glede certifikacije je treba biti kritičen. Z njo zagotavljamo sonaravno 
trajnostno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi in sledljivost lesa iz 
takšnih gozdov do (okoljsko ozaveščenega) kupca . Logično bi bilo, da 
bi morali biti leseni izdelki iz certificiranih gozdov kar se da čisti , z malo 
uporabljene fosilne energije in energijsko potratnih in nečistih nelesnih 
materialov. Kljub razveseljivemu razvoju tehnologije sodijo med neustrezne 
izdelke tudi lesna tvoriva iz močno disintegriranega lesa in seveda papir. 
Tapisone smo že zdavnaj zamenjali z dobrim starim lesenim parketom, 
veljalo pa bi pomisliti, kaj bi se dalo še zamenjati z lesom. To je izziv za 
lesarsko stroko in se mu reče diverzifrkacija, industrijsko oblikovanje in 
seveda dodana vrednost. Kakšna je vloga gozdarstva pri spodbujanju rabe 
lesa in lesnih izdelkov pa se že (pre)dolgo nismo vprašali. 
6 UVELJAVLJANJE VLOG GOZDOV IN LESA PRI ZMANJŠE-
VANJU EMISIJ TGP V SLOVENIJI 
6 BRINGING FOREST AND WOOD ROLES INTO EFFECT FOR 
DECREASING OF GHG EMISSIONS IN SLOVENIA 
Slovenija je s podpisi Okvirne konvencije Združenih narodov o spre-
membi podnebja in Kyotskega protokola pokazala pripravljenost, da kot 
članica držav Aneksa 1 zmanjša letne emisije TGP v obdobju 2008-2012 
glede na izhodiščno leto 1986 za 8 %. Do leta 2005 naj bi dokazali očiten 
napredek v tej smeri, trenutne emisije TGP v Sloveniji pa presegajo izho-
diščno leto in kažejo trend naraščanja. Ne glede na usodo Kyotskega pro-
tokola je v kontekstu približevanja EU potrebno takoj in v vseh sektorjih 
GozdV 59 (2001) 4 199 
S1mončič. P., Kobler, A., Krajnc, N , Medved. M., Torelli, N., Robek, R .. Podnebne spremembe in slovenski gozdov1 
poiskati in uveljaviti gospodarsko učinkovite načine zmanjševanja emisij 
ter izkoristiti njihove sinergistične učinke. Strategija in kratkoročni akcijski 
načrt zmanjševanja emisij TGP neposredno opredeljujeta gozd kot ponor 
C02, ne obravnavata pa posledic podnebnih sprememb na stanje in obseg 
gozdov, vloge gozdarstva, niti povezav z lesnopredelovalno industrijo in 
energetiko. Pomen lesa in lesnih izdelkov je v strategiji prezrt, pomen ener-
getske rabe lesne biomase pa pomanjkljivo opredeljen. 
200 
Slovenski gozdovi so strateški, trajnostno gospodarjen, večnamenski 
in obnovljiv naravi vir, ki ga moramo uveljaviti v mednarodnem procesu in 
programih zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, tako da: 
1. krepimo ekološko stabilnost gozdov: 
- s povečevanjem lesnih zalog in kakovosti gozdov ter izboljševanjem degra-
diran ih gozdov, 
- s programom varstva gozdov in posebnim programom preprečevanja 
gozdnih požarov ter s skrbnim načrtovanjem posegov v gozdni prostor, 
- s finančnimi spodbudami ekonomsko manj donosnih trajnostnih gozdno-
gospodarskih ukrepov v gozdovih (izbiralna redčenja in sonaravne pre-
mene); 
2. povečamo rabo lesa: 
- z nadomeščanjem izdelkov iz nelesnih materialov, ki za pridobivanje, 
obdelavo in predelavo potrebujejo fosil no energijo in neobnovljive naravne 
vire, z lesenimi izdelki z dolgo življenjsko dobo, 
- s certificiranjem gozdov, lesa in lesnih izdelkov, 
- s spodbujanjem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter malih obratov in 
obrti, katerih surovinska baza je les, 
- z nego gozdov in s proizvodnjo kakovostnejšega lesa; 
3. spodbudimo učinkovito rabo manj kakovostnega lesa in lesnih 
ostankov v energetske namene: 
- s podporo tistih projektov daljinskega ogrevanja, ki zagotavljajo večjo 
stopnjo zanesljivosti oskrbe z lesnimi ostanki in ki bolje zaposlujejo lokalno 
prebivalstvo, 
- s spodbujanjem vseh oblik rabe lesa v gospodinjstvih na podeželju in 
zlasti pri gozdnih posestnikih, 
- z obveznim vključevanjem gozdarstva pri izdelavah energetskih zasnov 
lokalnih skupnosti in pri presojah projektov daljinskega ogrevanja z lesno 
biomaso iz gozdov; 
4. opredelimo rabe kmetijskih površin v zaraščanju: 
- s pripravo strategije rabe kmetijskih zemljišč v zaraščanju , 
- s pripravo analize možnosti in pogojev energetske rabe lesne biomase 
na tistih kmetijskih zemljiščih v zaraščanju, ki so v gozdnogospodarskih 
načrtih opredeljeni kot gozd; 
5. uveljavimo vloge gozdov v strategijah in programih zmanjševanja 
emisij TGP: 
- s podporo spremembam metodologij ocenjevanja stanja zalog ogljika in 
emisij TGP na področju rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva, 
- s spodbujanjem znanstvenega in strokovnega dela ter mednarodnega 
in medsektorskega sodelovanja na področju podnebnih sprememb in 
zmanjševanja emisij TGP v povezavi z gozdnimi ekosistemi ter vlogami 
gozda, gozdarstva in lesa. 
Samo na tak način bomo v Sloveniji v polni meri izkoristili vse posredne 
in neposredne vloge gozdov pri zmanjševanju emisij TGP ter ohranili ter 
uveljavili pomen gozdarske stroke pri teoriji in praksi trajnostnega razvoja 
in varstva okolja. 
GozdV 59 (2001) 4 l .................. ____________ __ 
Simončič, P .. Kobler. A .. KraJnc. N., Medved, M .. Torell1, N .. Robek, R: Podnebne spremembe in slovenski gozdovi 
Viri 1 References 
ATKINSON, C. J., 1996. Global Changes in Atmospheric Carbon Dioxide: The Influence on Terrestrial Vegetation. V: Yun us, 
M./lqbal, M., 1996. Plant Response to Air Pollution. John Wiley & Sans, s. 99-134; 
BONNEAU, M./ NYS, C., 1999. Effects of Atmospheric Nitrogen Deposition in Forest Stands: Recognizing the Consequemces 
by Foliar Analysis.- Causes and Consquences of Accelerating Tree Growth in Europe, EFI Proceedings, No. 27, 17-23 s. 
BROWN, S., 1997. Forest and Climate Change: Role of Forest Land as Carbon Sinks.- ln Proceedings of the Xl World Forestry 
Congress, Volume 1: Forest and Tree Resources, 13-22 October 1997, Antalya, Turkey, pp. 117-1 29. 
CANELL, M. G. R., 1999. Relative lmporatance of lncreasing Atmospheric C02, N Deposition and Temperat in Promoting 
European Forest Growth.- Causes and Consquences of Accelerating Tree Growth in Europe, EFI Proceedings, No. 27, 
26-41 s. 
DEWAR, R. C., 1991. Analy1ical Model of Carbon Storage in the Trees, Soils, and Wood Products of Managed Forests.-
Tree Physiology, 8, 239-258. 
FABIAN, P. 1 MENZEL, A. , 1999, Changes in Phenology of Trees in Europe.- Causes and Consquences of Accelerating Tree 
Growth in Europe, EFI Proceedings, No. 27, 43-51 s. 
GLATZEL, G., 1999. Historic Forest Use and its Possible lmplications to Recenlly Accelerated Tree Growth in Central Europe.-
Causes and Consquences of Accelerating Tree Growth in Europe, EFI Proceedings, No. 27, 65-74 s. 
GOLOB, A.(ed), 1998. Dokumenti vseevropskega procesa o varovanju gozdov v Evropi.- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo 
in prehrano Republike Slovenije, Lj., 63 s. 
GUSTAVSSON, L. 1 KARJALAINEN, T. 1 MARLAND, G. 1 SAVOLAINEN, l. 1 SCLAMADINGER, B. 1 APPS, M., 1998. 
Project-Based Greenhouse Gas Accounting - Guiding Principles With Focus on Baselines and Additionalitiy.- Proceedings 
of the Workshop. The Role of Bioenergy in Achieving the Targets Stipulated in the Kyoto Protocol, September 1998, Nokia 
Finland, IEA-Bioenergy, Task 25: Greenhouse Gas balances and Bioenergy Systems. 
HMZ, 1997. Onesnaženost zraka v Sloveniji v letu 1996.- HMZ & MOP, Ljubljana, 146 s. 
IPCC, 1996. The IPCC Guideliness For National Greenhouse Gas lnventories (Instruction manual, Workbook, Reference 
Manual).- WMO 1 UNEP 1 OECD / lEA. IPCC. 
IPCC, 2000. Summary for Policymakers. Land Use, Land Use Change, and Forestry.-ASpecial Report of the lntergovernmental 
Panel on Cli mate Change, IPCC. http://www.ipcc.ch/pub/srtulucf-e.pdf. IPCC, 2000. 
JAKOŠ, A., 1996. Projekcije prebivalstva. Analize in projekcije demografskega razvoja v Sloveniji do leta 2020 po občinah za 
potrebe prostorskega plana.• Urbanist i čni inštitut RS, Ljubljana. 
JUNGMEIER, G., 1999. Greenhouse Gas Balance of Bioenergy Systems- A Comparion of Bioenergy with Fossil Energy 
Systems. lEA Bioenergy, Task 25: 'Bioenergy for Mitigation of C02 Emissions: the Power, Transportation and Industrial 
Sectors', Workshop, Gatlingburg 27-30. September 1999, 18 pp. 
KILBRIDE, C. M. / BYRNE, K. A. / GARDI NER, J. J. , 1999. Carbon Sequestration & Irish Forests.- CO FORD, National Council 
for Forest Research and Development, Dublin, 1999, 37 str. 
KOBLER, A. 1 HOČEVAR, M., 2000. GIS analiza zaraščanja v Sloveniji.- Neobjavljena interno gradivo, Gozdarski inštitut 
Slovenije. 
KOCH, G. W. 1 MOONEY, H. A., 1996. Response of Terrestial Ecosystems to Elevated C02: A Synthesis and Summary.-
Carbon Dioxide and Terrestia'l Ecosystems. Academic Press, London, 415-429 s. 
KRAUCHI, N. / XU, D., 1996. Cli mate Change Effects on Forests.- IUFRO XX World Congress, 6-12 August 1995, Tampere. 
Congress Report, Volumne 11, 34-45 s. 
LIM, B. / BROWN, S. / SCHLAMADINGER, B., 1999. Carbon Accounting for Forest Harvesting and Wood Products: Review 
and Evaluation of DifferentApproaches.- Environmental Science and Policy, 2, Speciallssue: Land use, Land-use Change 
and Forestry in the Kyoto Protocol, pp. 207-216. 
LUND, H. G., 2000. Defionitions of Forest, Deforestation, Afforestation, and Reforestation.- Report prepared for the USDA 
Forest Service, IUFRO and UNFCCC, Manassas, VA. http://home.att.netl-gklund/DEFpaper.html 
McHALE, P. J./ MITCHELL, M. J. / BOWELS, F. P., 1998. Soil Warming ina Northern Hardwood Forest: Tarce Gas Fluxes 
and Leaf Litter Decomposition.- Can. J. For. Res. 28, 1365-1372 s. 
MAKKONEN-SPIECKER, K. 1 KOTAR, M., 1999. Rastni trendi v evropskih gozdovih.- Gozd. vestn., let. 57, št. 3, 
str.141-148. 
MARLAND, G. 1 SCHLAMADINGER, B. , 1997. Forests for Carbon Sequestration or Fossil Fuel substitution? A Sensitivity 
Analysis.-ln Proceedings of the Xl. World Forestry Congress, Volu me 1: Forest and Tree Resources, 13-22 October 1997, 
Antalya, Turkey, pp. 139-147. 
MEDVED, M., 2000. Gozdnogospodarske posledice posestne sestave slovenskih zasebnih gozdov.- Doktorska disertacija, 
BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, 227 str. 
NABUURS, G. J. 1 PAIVINEN, R. 1 SIKKEMA, R. 1 MOHREN, G. M. J. , 1997. The Role of European Forests in the Global 
Carbon Cycle- a review.- Biomas and Bioenergy, Vol. 13, No. 6, pp. 345-358. 
OREŠNIK, 1., 2000. Popis kmetijskih gospodarstev.- Statistični urad Republike Slovenije, Metodološko gradivo, Ljubljana, 
št. 5, 52 str. 
PERKO, D./ OROŽEN- ADAMIČ, M., 1998. Atlas pokrajin in ljudi.- MK in ZRC SAZU, Ljubljana, 735 str. 
POGAČNIK, N., 1999. Ocenjevanje potencialov lesne biomase iz gozdov, izkoristljive v energetske namene.- EGES: Energetika, 
Gospodarstvo, Ekologija, Skupaj, let. 3, št. 3, str. 77-81 . 
GozdV 59 (2001) 4 201 
Simonč1č , P., Kobler, A.. Krajnc. N. Medved M .. Torelli, N . Robek, R : Podnebne spremembe 1n slovenski gozdovi 
POGAČNIK, N .. 1999. Strategija in akcijski program Evropske unije na področju izrabe obnovljivih virov energije.- Gozd. 
vestn., let. 57, št. 7-8, str. 322-330. 
POGAČNIK, N., 2000. Metode svetovanja lastnikom gozdov za učinkovito rabo lesa v energetske namene.- Magistrsko delo. 
UL BF Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 199 s. 
POGAČN IK, N./ KRAJNC, R., 2000a. Les kot kurivo.- Gozd. vestn., let. 58, št. 5-6, str. 281-285. 
POGAČN IK, N. 1 KRAJNC, R., 2000b. Potenciali lesne biomase, uporabne v energetske namene.- Gozd. vestn., let. 58, št. 
7-8, str. 330-332. 
PROGRAM RAZVOJA GOZDOV V SLOVENIJI, 1997.- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Gozdarska 
založba, Ljubljana. 
ROBEK, R. 1 MEDVED, M. 1 ŽGAJNAR, L. 1 POGAČNIK, N. 1 BITENC, B. , 1998. Analysis of Wood Biomass Potential in 
Slovenia: Final Report.- Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana. 40 str. 
ROTIER, J./ DANISH, K., 2000. Forest Carbon and the Kyoto Protocol's Clean Development Mechanism.- Journal of Foresty, 
5, pp. 38-46. 
SCHLAMADINGER, B. / CANELLA, L./ MARLAND, G./ SPITZER, J., 1997. Bioenergy Strategies and the Global Carbon 
Cycle.- SeL Geol. Bull. 1-4, pp. 157-182. 
SCLAMADINGER, B. 1 APPS, M. 1 BOHLIN, F. 1 GUSTAVSSON, L. 1 JUNGMEIER, G. 1 MARLAND, G. 1 PINGOUD, K. 
1 SAVOLAINEN, 1., 1997. Towards a Standard Methodology for Greenhouse Gas Balance of Bioenergy Systems in 
Comparioson With Fossil Energy Systems.- Biomas and Bioenergy, Vol. 13, No. 6, pp. 359-375. 
SIMONČIČ, P./ KOBLER, A./ ROBEK, R. / ŽGAJNAR, L. , 1999. Ocena emisij oz. ponora TGP za gozdarstvo ter spremembe 
rabe zemljišč.- Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana, 27 str., graf. prikazi. 
SPIECKER, H., 1999. Growth Trends in European Foreats -do we have Sufficient Knowledge?- Causes and Consquences 
of Accelerating Tree Growth in Europe, EFI Proceedings, No. 27, 157-169 s. 
SURS, 1997. Statistični letopis Republike Slovenije.- Statistični urad Republike Slovenije (SURS), Ljubljana. 
SURS, 2000. Statistični letopis Republike Slovenije.- Statistični urad Republike Slovenije (SURS), Ljubljana. 
TORELLI, N., 1996. Ekološki, surovinski in energijski pomen gozda in lesa.- Zbornik delavnice Biomasa, vir energije za 
Slovenijo. ApE & MGD, Brdo pri Kranju , 19. apri11996. 25-32 s. 
TBFRA 2000, 1999. Temperate and Boreal Forest Resources Assessment 2000,- UN-ECE/FAO, 1999; del. ver. ankete, 
Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana. 
UPTON, C./ BASS, S. 1996. The Forest Certification Handbook.- Earthscan Publications Ltd, London, pp. 42-57. 
VALENTIN!, R., s sod. 2000. Respiration as the Main Determinant of Carbon Balance in European Forests.- NATURE, Letters 
to nature. vol. 404, 861-864 s. 
URBANČIČ, M., 1997. Temeljni izsledki pregleda gozdnih tal na slovenski 16 x 16 kilometrski bioindikacijski mreži.- Zbornik 
gozdarstva in lesarstva, 52, 223-250 s. 
VAN DEN BERG, N. W. /, DUTILH, C. E. 1 HUPPES, G., 1996. Beggining LCA- A Guide into Environmental Life Cycle 
Assessment, Leiden, Centrum voor Mileukunde.-1 11, Pu bl. under authority of Nationaal Onderzoekprogramma Hergebruik 
van Afvalstoffen (NOH). 
WATSON, R. T. 1 NOBLE, l. R. 1 SOLIN, 8. 1 RAVINDRANATH, N. H. 1 VERARDO, D. J. 1 DOKKEN, D. 
J., 2001. IPCC Special Report on Land Use, Land-Use Change And Forestry.- Print version URL: http:// 
www.grida.no/climate/ipcc/land_use/index.htm. 
WEISS, P. 1 SCHIELER, K. 1 SCHADAUER, K. 1 RADUNSKY, K. 1 ENGLISCH, M., 2000. Die Kohlenstoffbilanz des 
Osterreichischen waldes und beratrachtungen zum Kyoto-Protokoll.- Monographien, Band 106, Forstliche Bundes- ver-
suchanstlalt -Austria, Wien, pp. 6-11. 
WINJUM, J. K. 1 BROWN, S. 1 SCHLAMADINGER, B., 1998. Forest Harvests and Wood Products: Sources and Sinks of 
Atmospheric Carbon Dioxide.- Forest Science, 44 (2), pp. 272-283. 
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), 1994-2000. Poročilo o gozdovih.- ZGS, Ljubljana. 
1997. Program razvoja gozdov v Sloveniji.- MKGP, Gozdarska založba, Ljubljana, 58 str. 
1998. Kyotski protokol k okvirni konveniciji združenih narodov o spremembi podnebja.- URL: http://www.sigov.si/mop/vsebina/ 
zakoni/okolje/konvenc/kiot1 .html. 
1999. Okvirna strategija izpolnjevanja obveznosti, izhajajočih iz Kyotskega protokola.- URL: http://www.sigov.si/mop/vsebina/ 
kiot.html. 
2000a. MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, HIDROMETEOROLOŠKI ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE (MOP HMZ), 
Strategija in kratkoročni akcijski načrt zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Drugi osnutek, verzija 0.99i , Ljubljana, 
september 2000.- URL: http://www.sigov.si/mop/vsebina/strat_t.htm. 
2000b. Priprava nacionalnega poročila Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja in nacionalnega 
programa za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov.- URL: http://www.sigov.si/mop/vsebina/zakoni/okolje/knvenc/ 
kon_podneb3.html. 
2001a. Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja.- URL: http://www.sigov.si/mop/vsebina/zakoni/ 
okolje/knvenc/kon_podn.html. 
2001b. lssues in the negotiating process, 2001 .- URL: http://www.unfccc.defissuesfmechanisms.html. 
2001 c. Kyoto Protocol, Status of Ratification as on 19. March 2001.- .URL: http://www.unfccc.int/text/resource/ convkp.html. 
2001d. Program energetske izrabe lesne biomase v Sloveniji (osnutek). Februar 2001.- URL: http://www.sigov.si/mop/vsebina/ 
oglasna.html. 
202 Gozd V 59 (2001) 4 .................. ______________ _