i mv
KURIR
NOVO MESTO 15. junij 1983 leto XII.*13
časopis kolektiva industrije motornih vozil
Za sanacijskim programom stojimo vsi, torej ga izvajajmo vsi!
Pričakovali smo, da bo letna konferenca osnovnih organizacij sindkata delovne organizacije Industrije motornih vozil sklicana ob reorganizaciji sindikalne organizacije. To naj bi bilo izpeljano hkrati s preoblikovanjem delovnih organizacij IMV v sestavljeno organizacijo združenega dela.
Sklic letne konference je bilo treba glede na dogodke nujno opraviti prej. Tako je bila konferenca sklicana 30. maja 1983.
Razprave so bile organizirane po sindikalnih skupinah in samoupravnih organih že od februarja dalje, ko je ZKPO dal v razpravo osnutek sanacijskega programa. V intenzivnih razpra-
vah so bile zbrane vse pripombe in v aprilu in maju so sanacijski program obravnavali tudi občinski, medobčinski in republiški organi.
Zaradi dogodkov, ki so se odvijali v maju v zvezi s sanacijskim programom, in odmevov, ki so sledili po republiški skupščini, so člani izvršnega odbora konference osnovnih
organizacij sindikata menili, da je nujno sklicati problemsko konferenco in postaviti piko na i predhodnim razpravam znotraj kolektiva.
Tako je bila problemska konferenca osredotočena na sanacijski program.
Konference so se ob delegatih iz osnovnih organizacij udeležili še Ivan Kramar, predsednik republiškega odbora kovin-sko-predelovalne industrije, Jože Sintič, član predsedstva RS ZSS, Uroš Dular, predsednik skupščine občine Novo mesto, Janko Goleš, predsednik občin-
skega sveta Zveze sindikatov Novo mesto, in predstavniki kolegijskega poslovodnega organa delovne organizacije IMV.
Konferenca, ki je bila pripravljena dokaj solidno, je dosegla svoj namen ob pestrih, tvornih razpravah, prevladalo je enotno mnenje, ' da je takšna konferenca odraz aktivnosti. Žal udeležba delegatov ni bila ravno številna, morda je bil temu vzrok tudi prenos s košarkarskega prvenstva, a to ni opravičilo, še najmanj za predsednike posameznih osnovnih organizacij.
AKCIJE,
KI SO OBRODILE
V uvodu je Čedomir Negova-novič, predsednik izvršnega odbora konference osnovnih organizacij sindikata DO IMV, podal strnjeno poročiko o delu konference, ki ga objavljamo v celoti:
„Preteklo delovno leto je bilo za vse nas leto težkih preizkušenj. Naloge, ki so se zvrstile, so zahtevale od nas polno angažiranost in skladne akcije, ki so brez dvoma morale dati pozitivne rezultate, ker bi v nasprotnem samo še otežile položaj, v katerem smo se nahajali.
Poudariti moram, da smo prevzeli funkcije v sindikalni organizaciji, ko se je naša DO nahajala v izredno težki situaciji, ko je problematika IMV zahtevala obsežen pristop in vključevanje v širši družbeni
(Nadaljevanje na 2. str.)
11. seja DS DO IMV - sanacijski program sprejet
Delegati DS DO IMV so na osnovi izvlečka sanacijskega programa, ki je bil dan v javno razpravo na 6. seji DS DO IMV 3. marca 1983, ter dopolnjenega gradiva v mesecu maju, ki so ga soglasno potrdili vsi delavski sveti tozdov in DSSS, po uvodni razpravi Matjana Simiča, podpredsednika KPO DO IMV, soglasno sprejeli sanacijski program DO IMV, ki ga sestavljajo: program sanacije proizvodnje avtomobilov (IMV 1), program proizvodnje velikoserijskih avtomobilskih delov (IMV 2) in program sanacije prikolBke dejavnosti.
Popravek
V 12. številki Kuriija se je ri tisku pojavila napaka v esedilu „Sprememba v izplačilih”, kjer je navedeno, da se dnevnice za službena potovanja po državi in stroški prenočevanja s sklepom 10. seje DS DO IMV
obračunavajo in izplačujejo od 1. januarja 1983 dalje in da s tem dnem preneha veljati sklep 18. redne seje DS DO IMV s 30. julija 1982.
S sklepom 10. redne seje DS DO IMV s 26. maja 83 se dnevnice obračunavajo in izplačujejo od 1. junija 1983 in s tem dnem tudi preneha veljati sklep 18. redne seje DS DO IMV s 30. julija 1982.
prostor na eni strani, na drugi pa sodelovanje številnih dejavnikov, od OZD, različnih skladov, bank do republiških organov in DPO. Tako so nas pestile težke gospodarske razmere v državi, nepotrjen osnutek sanacijskega programa iz julija 1981, prevelika zadolženost, predvsem v tujini, velika izguba ob zaključnem računu za 1981, pogosti zastoji v proizvodnem procesu (zaradi pomanjkanja repro-materiala), visoka fluktuacija delovne sile, nizki osebni dohodki, nerešene kadrovske težave, nedorečena organiziranost DO ter vrsta drugih nerešenih vprašanj. To je narekovalo, da se moramo tudi v sindikatu bolje organizirati in narediti določene premike v načinu delovanja in zavzemanja stališč, ter zahtevalo, da se zadeve razrešujejo na demokratičen način.
Menim, da smo v tem uspeli in da postajamo vsi skupaj bolj prekaljeni, odločnejši, močnejši in učinkovitejši.
KADROVSKA ZASEDBA BO ODLOČILNA
Že na konferenci lanskega aprila smo se opredelili za neobširen, vendar bogat program dela, kjer smo izpostavili obvladovanje vseh vprašanj saniranja, gospodarjenja in vpliva delavcev na gospodarjenje, samoupravnega organiziranja, družbenega standarda in socialne varnosti naših delavcev, inventivne dejavnosti in predvsem pereče kadrovske politike.
Prav s kadri je bila IMV v tistem trenutku izredno šibka. Še vedno je bil na vseh ravneh prisoten prizvok preteklosti, IMV je bila tarča javnega obveščanja, trn v peti na sestankih na vseh nivojih, neporavnane so bile obveznosti do kupcev . . . Vse to je kazalo, da se DO IMV pišejo slabi časi.
Ravno v trenutku, ko je bilo naj) ežje, je na pomoč priskočil IS novomeške občinske skupščine in z ukrepom družbenega varstva maja 1982 imenoval KPO z Janezom Šterom na čelu. Danes lahko mirno rečemo, da je ta poteza pomenila carski rez za nakopičene probleme. S pravilnim pristopom prekaljenih gospodarstvenikov in strokovnjakov so se razmere v IMV začele iz dneva v dan izboljševati. Ukrepi, ki so bili zastavljeni, so se s polno mero odgovornosti tudi izvrševale, in to v zvezi z izboljšanjem preskrbe z repromateriali, pospešitvijo proizvodnje (povečanjem
Janko Gdeš
delovne discipline), poravnavo dolgov (predvsem v tujini, saj so obresti in tečajne razlike bile večje od enoletnega zneska za bruto OD) in pristopom k izdelavi najučinkovitejšega sanacijskega programa za saniranje stanja, v katerem smo bili in smo delno še.
Čeprav smo pred dobrim mesecem razpravljali o četrtletnem poslovanju v tem letu in ne dolgo pred tem o poslovanju v letu 1982, bi na kratko spregovoril o gospodarskih težavah, s katerimi smo se srečevali. Kot sem dejal že na začetku, se je IMV v trenutku, ko je bil sprejet ukrep družbenega varstva, nahajala v izredno težkem položaju. Moramo pa poudariti, da je IMV kljub vsem težavam ohranjala izrazito izvozno usmerjenost (z maksimalnimi napori za zmanjševanje uvoza).
Nakopičene težave iz leta 1981 in še prej so se nadaljevale tudi v. letu 1982. Naj za ilustracijo povemo, da so bili v začetku leta 1982 pa tudi pozneje le redki dnevi, ko so gotovi izdelki kompletni zapuščali proizvodne trakove. Zaloge nedokončane proizvodnje avtomobilov in prikolic so se iz dneva v dan kopičile zarad pomanjkanja sestavnih delov.
Strahovita zadolženost, ogromna nedokončana investicija, ki ni dajala rezultatov, pomanjkanja repromateriala in izsiljevanje kooperantov za de-
vizno participacijo so samo povečevali nedokončano proizvodnjo in poglabljali izgubo, ki se je nekje na tričetrtletju približevala svojemu zenitu (blizu 153 milijard starih din).
KAKO IZ NEDOKONČANE PROIZVODNJE?
V tistem času smo imeli 2600 nedokončanih R 4, od tega večino za izvoz. Za ob-,, dobje januar-september 1982 smo planirali 22300 vozil R 4, izdelali smo jih 21100, v nedokončano proizvodnjo pa smo s traku odpeljali 17750 vozil, od tega 2260 tako nekompletnih, da se na njih ni dalo opraviti niti normalnega preizkusa. Za kompletiranje smo potem porabili približno 90000 ur. Zaradi pomanjkanja repromateriala in sklopov smo imeli v proizvodnem procesu 30100 ur zastoja, v tem času pa bi v normalnih okoliščinah izdelali približno 1700 vozil.
Da ne naštevam naprej, leto 1982 smo zaključili s približno 124 milijard starih din izgube. Ne bi vas rad obremenjeval s podatki ostalih proizvodnih programov, ki so približno enaki in so vsem znani. Zaradi objektivne ocene razmer je potrebno primerjati gibanja v začetku letošnjega leta, pri čemer je možno ugotoviti, da je indeks pri proizvodni osebnih
vozil v primerjavi z enakim lanskim obdobjem kar 191, pri proizvodnji prikolic v Novem mestu 144, v Brežicah 148, proizvodnja delov in sklopov 135, prodaje rezervnih delov ■ kar 235. Vse to dovolj zgovorno potrjuje, da smo produktivnost dela močno povečali. Ni odveč podati podatek, da je 31. marca 1983 zaradi pomanjkanja repromateriala stalo v nedovršeni proizvodnji 2.360 osebnih vozil in 2.950 prikolic. Za podplansko proizvodnjo, vendar daleč nad lansko v istem obdobju, je posebej značilno, da je izvoz izredno visok, predvsem izvoz avtomobilov.
Poslovanje v prvem trimesečju smo zaključili z minimalno izgubo 5,3 milijarde starih din. Ne glede na to, da smo ugotovili majhno izgubo, je treba biti objektiven in poudariti, da je ta izguba le začasnega značaj in da je tudi posledica knjiženja še ne prispelih izvoznih stimulacij. Spričo nadaljevanja težav pri oskrbi in zlasti zaradi popolnoma neustreznih cen (vse do pred nekaj dnevi) moramo računati na resen porast izgube.
IZKORIŠČAMO PREDVSEM NOTRANJE REZERVE
Delavci v IMV pa nismo (čeprav so nam to znali mnogokrat očitati) iskali vzroke slabosti v zunanjih dejavnikih, pač pa smo zlasti v preteklem letu, ko nam je bilo resnično najtežje, dosegali zavidljive rezultate pri izkoriščanju notranjih rezerv ter varčevanju z materialom in energijo.
Vsi ti rezultati so plod manjšega števila ljudi. Zavedamo se dejstva, da nestimulirani delavci ne bodo dosegali boljših rezultatov dela, zato smo se v našem kolektivu že lanskega decembra odločili za razpravo in dokončen sprejem (28. februarja letos) samoupravnih sporazumov o enotni metodologiji razvida, zahtevnosti in uspešnosti del in nalog.
Vemo, da je potrebno za uspešno izvedbo sanacije mobilizirati vse delavce in da je mobilizacija možna le s pravilno stimulacijo ter pravičnim nagrajevanjem po delu. To je bilo po pravilnikih iz leta 1975 neizvedljivo.
Pri višini in poprečju OD naših delavcev v lanskem letu se ne bi zadrževal, povedal bi samo to, kako se v naši družbi vsi širokoustimo, da skrbimo za socialno varnost delavcev, nihče pa do pred kratkim ni videl zastajanja realnih OD delavcev
IMV za rastjo življenjskih stroškov in da je o o zaostajanje doseglo takšno stopnjo, da je predstavljalo bistveno upadanje realnega standarda ne samo delavcev z nizkimi OD, temveč tudi ostalih v primerjavi z delavci drugih OZD, ki opravljajo enake ali podobne naloge.
Vsak mesece smo izvrševali poračun številnim delavcem IMV, da so dosegli vsaj z zakonom zajamčeni OD.
V našem kolektivu smo občutili, kakšno je razpoloženje do izgubarjev, pa kljub temu ugotavljamo, da se je pri mnogih povrnilo zaupanje do IMV, ostalim pa bomo z delom dokazali, da smo sposobni nositi breme sanacije.
UVELJAVLJAMO DELEGATSKI SISTEM
O delegatskem sistemu naj na kratko povemo, da smo ha začetku našega mandata pričeli z konstituiranjem delegacij za sise in zbor združenega dela ter opravili volitve v samoupravne organe in ostala telesa. Prav pri funkcioniranju delegatskega sistema naših delegacij za sise se ne moremo pohvaliti. Začetni elan je pri nekaterih delegacijah splahnel, tako da delegati na sejah (če se sploh odzovejo vabilu) ne predstavljajo baze, ne posredujejo njeno mnenje, čeprav jih je izvolil 7, temveč predstavljajo nekakšne ambasadorje in odločajo v svojem imenu. Tudi z delom delegacij v zboru zdmženega dela ne moremo biti zadovoljni, saj jim lahko očitamo, da ni čutiti koordinacije delegacij znotraj kolektiva.
Nasprotno pa lahko ugotovimo, da smo v delavskih svetih in interni samoupravi naredili bistvene premike. Vse več je delegatov, ki se pojavljajo z vprašanji in predlogi svojega delovnega okolja, vsaka obravnava se ne konča samo z dvigom rok, kar kaže, da imamo v teh organih resnično delegate in ne samo predstavnike posameznih tozdovoz.DSSS.
Kar zadevasamoupravnoorga-niziranost za preobrazbo sedanje DO, lahko povemo, da smo trenutno pred sprejemanjem samoupravnega sporazuma in drugih aktov za konstituiranje sozda; po razpravi, ki že teče, naj bi do referenduma prišlo predvidoma v poletnih mesecih. Kako obsežna in zahtevna naloga stoji pred nami, pa je dovolj zgovoren podatek, da je za konstituiranje potrebnih približno 50 samoupravnih sporazumov in drugih aktov, za celotno preobrazbo pa skoraj 150 aktov.
LE ZADOVOLJEN DELAVEC BO PRODUKTIVEN
Pri delovnih in življenjskih razmerah delavcev smo vrsto let nazaj pozabljali na človeka, delavca. Pozabljali smo, daje najdragocenejša investicija vlagati v zadovoljevanje potreb delavcev in da je le zadovoljen delavec produktivnejši in aktivnejši v vsakodnevnem življenju. Tudi na tem področju smo naredili določene pozitivne premike, predvsem v družbeni prehrani (z otvoritvijo nove kuhinje in odpravo pomanjkljivosti). Akcija je ravno v teku. Oddelek družbenega standarda skrbi za športno rekreativno dejavnost in letni oddih. V Pakoštanih in Kaštelih pri Splitu imamo lastne kampe, kjer letujejo številni delavci naše DO. Na Goijancih imamo dom, ki žal ne obratuje vsak dan, vendar ga bomo zaradi precejšnjega zanimanja naših delavcev (plansko in kolikor bodo sredstva dovolj evala) letos in v prihodnosti obnovili in usposobili za obratovanje.
Ko govorimo o informiranju delavcev, lahko ugotovimo, da so tudi na tem področju narejeni določeni pozitivni premiki. Vse bolj se informacije približujejo delavcu, bodisi v pisani obliki ali živi besedi na zborih delavcev oz. sindikalnih in samoupravnih skupinah. Zavedamo se, da je le dobro informiran delavec lahko tudi dober samoupravljalec, zato bo potrebno na tem področju še marsikaj postoriti.
Naj na zaključku v imenu 10 konference povem, da bomo še naprej z načrtnim političnim delom tekoče spremljali, kritično presojali in dajali pobude za razvoj družbenoekonomskih odnosov, predvsem pa bomo morali organizirano obvladovati vprašanja v zvezi z učinkovitostjo gospodarjenja z družbenimi sredstvi, dohodkovnimi odnosi; odpravljati pojave od-
tujevanja rezultatov dela; krepiti odnose med delavci, tovarištvo, medsebojno vzajemnost in solidarnost, zasnovano na rezultatih dela in osebnem socialnem položaju; ustvarjati pogoje za dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje, ki omogoča smotrno delitev dela med tozdi in OZD; v celotni repro verigi pa onemogočati delovanje ne-samoupravnih sil in njihovih nosilcev, oziroma pojave tehno-kratizma, monopolne težnje, lo-kalistično in podjetniško zaprtost in druge slabosti, ki nasprotujejo samoupravnim odnosom; sodelovati in pravočasno začenjati postopke za reševanje različnih sporov in nesoglasij, ki nastajajo znotraj in zunaj kolektiva; ter druga vprašanja, pomembna za delavce pri razvijanju samoupravnih odnosov.”
Kot dopolnilo k uvodnemu poročilu so sledila poročila konference osnovne organizacije sindikata tozda Tovarna avtomobilov in delovnih skupin.
SANACIJSKI PROGRAM -SOCIALNA VARNOST ZA DELAVCA
V poročilu iz tozda Tovarna avtomobilov je predsednik konference OOS tozda Tovarna avtomobilov Marko Rajkovača poudaril, da so v praksi že lahko preverili, kaj pomeni močna in dobro organizirana sindikalna organizacija. Zato so opozorili, da bo nujno nameniti veliko pozornost kadrovanju v sindikalni organizaciji. Sindikalni poverjeniki morajo biti najboljši delavci, dobri tovariši, imeti morajo razvit čut do človeka, kajti le na ta način je moč pridobiti zaupanje delavcev. V nadaljevanju je Rajkovača dejal:
,^Sanacijski program, o katerem govorimo na današnji konferenci, v popolnosti pod-
piramo. Vsem tistim, ki dvomijo v ta program, bomo jasno in glasno povedali, da delavci v tozdu Tovarna avtomobilov zaupamo našemu vodstvu, saj nas je sproti obveščalo o vseh problemih, s katerimi so se srečevali pri izdelavi koncepta in dokončnega programa. Dejstvo, da z novimi kvalitetnejšimi pogodbami s francoskim partnerjem postajamo enakopravni partnerji (kar pomeni, da zaupajo v naše sposobnosti), nas spodbuja.
Vprašanje trajne materialno-socialne varnosti ni prisotno samo v OZD, katere so priložile sanacijske programe. Spričo težav v našem gospodarstvu ne vemo, kakšna bo varnost delavcev v tistih OZD, ki danes nimajo težav in se jim niti ne sanja o izgubah.
Politika odobravanja izjem do izplačevanja OD v OZD z izgubami, za katero nekateri pravijo, da je preveč popustljiva, ne stimulira uspešnega uresničevanja sanacijskih nalog itd.! Vprašamo se, ali je zagotovljeni OD dovolj stimulativen in kakšna je v tem primem socialna varnost delavcev. V sindikatu ne moremo biti zadovoljni, da pri nas 50 odst. delavcev prejema zagotovljeni OD, ker vemo, da delavec v proizvodnji dela enako, kvečjemu več kot v času, ko nismo ugotavljali izgube. Mislimo, da moramo biti v sindikatu odločnejši v borbi proti administraciji države. Kam nas je pripeljalo nesmotrno administrativno urejanje cen naših izdelkov? Iz dneva v dan v večjo izgubo! Kako in koliko v tem primeru lahko delavec vpliva na rezultate svojega dela in odloča o delitvi dohodka?
Ne bi se rad vračal in pogreval vprašanje odgovornosti poslovodnih organov in strokovnih služb, vendar menim, daje to vprašanje postavljeno na pravem mestu (v skupščini SRS). Danes smo lahko vsi generali, bitka je mimo. A le ugotovitve niso dovolj za socialno varnost naših delavcev. Potrebno je storiti veliko več. Navsezadnje so vsi naši programi dobivali zeleno luč na občinskih in republiških forumih.
Vse, kar bo strnjenega za boljši in varnejši jutri, smo delavci tozda TA pripravljeni sprejeti. Nič nam ne pomagajo dvomi, pomisleki in nedokončna stališča. Kaj pomeni, če se naj-višji forum sindikalne organizacije na nivoju republike ne more izjasniti glede vprašanja sanacije naše DO? Kakšne so variantne rešitve in predlogi?
(Nadaljevanje na 4. str.)
Del predsedstva sindikalne konference
Upam, da bomo dobili ustrezne odgovore na ta vprašanja, in to čimprg!”
DELOVNE SKUPINE V OSS DO IMV
Izvršni odbor konference OOS DO IMV je v začetku tega leta pričel z akcijo, katere namen je bil ugotoviti politično stanje v posameznih tozdih, spoznati razpoloženje, mnenja delavcev, prisluhih in poskušati izvesti akcije, za katere naj bi prišla pobuda iz posameznih okolij. O delu teh komisij in njihovem namenu smo vas v Kurirju sproti obveščali, zato s konference poročamo o tem le na kratko.
Obiski so bili organizirani tik pred sprejemom temeljnih aktov novega načina nagrajevanja v naši DO, tako da so bili vsi pogovori osredotočeni na to tematiko.
Tako so ocene iz vseh okolij o družbenopolitični aktivnosti več ali manj enotne: aktivnost in vpliv DPO raste, a ponekod prepočasi. Delo samoupravnih organov je živahno, vendar se ob tem poraja vprašanje dela delegatov, ki se ne povezujejo z bazo, niti pridobljenih informacij ustrezno ne posredujejo; za to krivijo prepozno pripravljena in preobsežna gradiva. Ugotovljeno je bilo, da je stanje, da tako rečemo, kritično v tozdoma Tehnoservis in Commerce, kjer delavci na vrsto vprašanj ne dobijo ustreznih odgovorov, kar sčasoma povzroča ležernost in apatičnost.
Ob tem pa je razveseljiva ugotovitev, da vse te težave niso skalile dobrih tovariških odnosov med delavci, ki prevladujejo v celotnem kolektivu.
V	nobeni od temeljnih organizacij in delovni skupnosti skupnih služb ni bil ob razpravah izražen dvom o uspehu sanacijskega programa, enako delavci v celoti podpirajo in zaupajo v novo vodstvo delovne organizacije.
Tudi v nadaljevanju konference so se vsi razpravljalci osredotočili na sanacijski program. Poudarjeno je bilo, da se ob pripravljenem sanacijskem programu prav gotovo poraja še vrsta vprašanj, vendar pa je program pripravljen in kot tak izraža naše cilje, za katerimi stojimo vsi; ne gre pozabiti, da so se vsi, ki so delali na njem, trudili izdelati ga čim bolje za nas vse in za vsakega posameznika.
V	razpravi je delegat iz tozda Tovarna opreme Črnomelj
predstavil ugotovitve delavcev te temeljne organizacije:
„V IMV smo analizirali izredno veliko variant naše sanacije in za reševanje tega problema predlagali to, ki je bila izdelana, saj menimo, da je to naš predlog reševanja sancije. Zavedajoč se kompleksnosti problema sanacije in kaj to predstavlja za delavce IMV in za širšo družbeno skupnost, smo veseli vsakega koristnega nasveta in predloga, ne moremo pa se sprijazniti z načelnim razglabljanjem o problemih ter pripombami, ki istočasno niso tudi predlogi, saj tak način nehote odmika družbeno verifikacijo sanacije, s tem pa se problemi, ki bi jih bilo potrebno reševati včeraj, prelagajo na jutri.
Delavci tozda Tovarna opreme Črnomelj vidimo v predlaganem sanacijskem programu tudi rešitev našega problema in ureditev sodobne proizvodnje pa sabacijo naših delovnih razmer, ki so po naši oceni izredno kritične, saj ne zagotavljajo nikakršnih pogoje za sodobno in ceneno organizacijo proizvodnje, prav tako pa tudi ne zagotavljajo minimalnega varstva pri delu, požarnega in sanitarnega varstva. Poskus reševanja tega problema smo sprožili že večkrat, vendar smo bili vedno potisnjeni na rob dogajanj, zato nas še toliko bolj moti površna ocena in odlaganje razreševanja problematike v trenutku, ko v našem sanacijskem programu vidimo rešitev tudi našega problema. Glede na to delavci IMV, tozd Tovarna
opreme Črnomelj, menimo, da je zastavljeni sanacijski program ustrezen, saj kompleksno razrešuje problem sanacije, kar brez dvoma zagotavlja tudi boljšo materialno in socialno varnost vseh delavcev tozda Tovarna opreme Črncmelj pa tudi njihovim družinam.”
USTREZNA DELITEV
PROIZVODNEGA
PROGRAMA
Doseči sanacijo našega kolektiva pomeni tudi doseči uspešen in skladen nadaljni razvoj. Prav gotovo je tu zelo pomembno doseči ustrezno delitev proizvodnega programa znotraj de lovne orgnizacije, uskladiti proizvodne kapacitete, opustiti zastarele proizvodne programe in uvesti veliko serijsko proizvodnjo, ki bo temeljila na sodobni teiuiOiGgiji. O tem je na konferenci spregovoril delegat iz tozda Tovarna opreme Mirna, in dejal:
„Predloženi končni program sanacije IMV, ki gaje pripravil in predložil ZKPO, vsebuje tudi sanacijo tozda Mirna, in to na ta način, da se v našem tozdu proizvodnja prestruktuira, opusti obrtniška proizvodnja in preide na sodobno proizvodnjo velikoserijskih delov, v glavnem za izvoz, to je novi program IMV 2.
Ta program je skoraj izključno izvozno usmerjen, tržno dobro plasiran in tehnološko sodoben. Zato menimo, da je izhod za nas tozd in obenem tuai pogoj za nadalje-
vanje protidobav Renaulta za proizvodnjo avtomobilov v Novem mestu. Delovna sila bo zagotovljena deloma s preusmeritvijo sproščenih delavcev ob prerazporeditvi in opustitvi neekonomičnih obrtniških programov, to je okrog 200 delavcev iz sedanjega števila 420 zaposlenih. Ostale delavce bomo dobili iz Mirne in okolice , saj je v tem okolju še veliko nezaposlenih. Poleg tega se bo lahko prezaposlil tudi del od blizu 600 delavcev, ki se dnevno vozijo iz Mirenske doline, od teh se jih okoli 300 vozi v IMV v Novo mesto. Potrebno bo pritegniti le približno 10 do 15 strokovnjakov z višjo in visoko izobrazbo. Treba je namreč upoštevati tudi kovinarsko tradicijo, kije bila na Mimi razvita že pred vojno. Zadnjih 30 let pa se je ravno v našem tozdu vzgojilo veliko število kovinarjev, ki so razkropljeni in mnogi želijo spet nazaj v svoj kraj.
Sprejeti sanacijski program IMV, verificiran od družbenopolitičnih skupnosti, ustreza našim zahtevam inje tudi ekonomsko utemeljen. Seveda to v vsakem primem zahteva vlaganja tudi v izgradnjo proizvodnih prostorov, vendar utemeljeno in upravičeno.
Na teh izhodiščih delavci IMV, tozd Mirna, apeliramo, v imenu svojega nadijnjega obstoja in socialne varnosti, na vse odločujoče dejavnike, naj še naprej podpirajo sanacijski program IMV v celoti, do končne realizacije.”
Povzemamo tudi del razprave delegata iz tozda Tovarna avtomobilskih prikolic Brežice:
Sanacijski program IMV nudi perspektivno, materialno in socialno varnost delavcev.
OOS se ne more strinjati, naj bi se v razreševanju problemov sanacije IMV upoštevala tudi določila zakona, ki govore o možnosti prenehanja OZD. Pri obravnavanju tega vprašanja je bila OSS mnenja, daje odgovor na to vprašanje popolnoma jasen v analizi KZO; ta je iskal različne možnosti dolgoročne sanacije, od zmanjšanja proizvodnega programa, možnosti preusmeritve na druge programe in podobno. Analize so pokazale, daje vsaka preusmeritev IMV praktično nemogoča, ker so osnovna sredstva, ki jih ima IMV, namensko prilagojena proizvodnji avtomobilov.
Opustitev osebnega avtomobila bi bila sicer možna, vendar bi brez dela ostalo približno polovica vseh zaposlenih v IMV; ako bi prezaposlili te delavce na kateri drugi proizvodni program, bi bila potrebna mnogo večja vlaganja, kot so potrebna v sanacijskem programu za IMV 1.
V sanacijskem programu pri-koliške dejavnosti je eno od ključnih področij predlagana uvedba nove prikolice, ki bo po svoji konstrukciji, obliki, tehnologiji izdelave in drugih lastnosti • nov proizvod in je ne samo temelj za sanacijo te dejavnosti, temveč skrajna nujnost, da se obdržimo na zahodnem tržišču in se utrdimo kot najpomembnejši proizvajalec prikolic v Evropi.
Sestavni del sanacije IMV je tudi sprememba v samoupravni organiziranosti, t. j. v preoblikovanju IMV v sestavljeno organizacijo združenega dela, z namenom smotrne delitve dela in sredstev z vidika rentabilnejšega poslovanja, zmanjšanja uvozne odvisnosti itd. OOS se bomo prizadevali, da bo samoupravna organiziranost temeljila na razvoju samoupravnih proizvodnih odnosov in se prilagajala potrebam družbeno opredeljenih razvojnih ciljev, t. j. delitvi dela, dohodkovni učinkovitosti ter združevanju dela in sredstev.
Iz tega sledi zaključek, da je sanacija IMV v sanacijskem programu obravnavana celovito, da so posamezne dejavnosti medsebojno tehnološko, proizvodno, finančno in lokacijsko tesno povezane, ter iz razvojnega, organizacijsko-funkcio-nalnega, še posebej pa z deviz-no-likvidnostnega in rentabil-nostnega vidika soodvisne.
Ob tem lahko ugotovimo, da so OOS kot nosilci javne razprave o sanacijskem programu odigrale svojo vlogo, kajti delavci so v razpravah s kritičnim pristopom ocenjevali in obravnavali ter sprejeli sanacijski program, vnašaje vanj programsko-razvojni, finančni, kadrovski, organizacijski, samoupravni in družbenopolitični vidik razreševanja obstoječe problematike.
Delavci IMV smo si enotni, da lahko težave premagamo z zastavljenim sanacijskim programom, s skupnimi močmi, ob podpori celotne družbe, ob dohodkovnem povezovanju med OZD in skupaj z vsemi subjektivnimi silami.”
Kot smo že omenili, sojavne razprave o osnutku sanacijskega programa IMV potekale na vseh ravneh v okviru kolektiva in izven njega.
Razprava o sanacijskem programu na konferenci sindikata naj bi bila s tem v kolektivu zaključena in naj bi pomenila spodbudo vsem, predvsem pa sanatoijem, da čimprej razpravljajo o sanacijskem programu in povedo svoja stališča, saj je uspeh sanacijskega programa pogojen tudi s časovnimi roki, ki nas vežejo s francoskim partneijem.
O poteku razprav v zvezi s sanacijskimi programi izven kolektiva je prisotne seznanil podpredsednik KPO Marjan Simič.
ČASA NIMAMO NA PRETEK
Tov. Simič je dejal, da bosta julija minili dve leti, odkar v IMV iščemo ustrezno rešitev, pot iz krize. S tem v zvezi je bilo predlaganih vrsta variant, rešitev, in junija lani se je s prihodom ZKPO pričela izdelava študije sanacijskega programa, ki so ga dodobra spoznali vsi člani našega kolektiva pa tudi širša družbena skupnost. V razpravah je bilo poda-
nih mnogo pobud, korekcij, pripomb, ki so jih člani ZKPO redno analizirali in upoštevali glede na umestnost. Druge rešitve, kot je nakazana v obstoječih sanacijskih programih, ni in je nemogoča. Celotna sanacijska dejaavnost temelji na nalogah, ki jih že izvajamo v zvezi z odpravljanjem notranjih neskladij , kot so rednejša oskrba z materiali, povečana delovna storilnost, večja disciplina, na preobrazbi organiziranosti IMV, na ustrezni notranji samoupravni organiziranosti, ki bi omogočil učinkovitejše poslovanje. Na noge moramo postaviti sistem delitve dohodka, podpreti in razširiti inventivno dejavnost, ustrezno motivirati delavca.
Vse to so naloge, s katerimi lahko zmanjšamo izgubo, ne moremo pa je odpraviti. To je možno doseči le ob prisotnosti razvojne komponente, ki je jasno zastavljena v vseh treh sanacijskih programih. Programi, ki so zajeti v sanacijskem programu, predstavljajo trdno osnovo sanacije IMV in omogočajo ustrezno dolgoročno poslovanje. Vsekakor pa, kot je dejal tov. Simič, zagotavljajo (čeprav je bil v nekaterih razpravah izražen dvom) življenjsko eksistenco delavcev IMV in naših kooperantov.
Vendar pa je zelo pomembno upoštevati faktor časa, ki nam ni naklonjen. Roki, ki so nam jih postavili francoski partnerji, so kratki in zahtevajo brezpogojno izpolnjevanje obvez in pogojev.
Ko se je vključil v razpravo predsednik občinskega sindikalnega sveta Janko Goleš, je poudaril, daje bilo minulo leto nedvomno najtežje za naš kolektiv, podčrtal je velik korak naprej v delovanju samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v kolektivu. S to aktivnostjo kaže nadaljevati, slehernega delavca naj
bi nagrajevali za ta prizadevanja. V nadaljevanju je dejal, da sta se v razpravo v zvezi z našim sanacijskim programom tvorno vključila predsedstvo in občinski sindikalni svet, ki v celoti podpirata sanacijski program, delo in aktivnost KPO in DPO, saj vidita v njem možnost saniranja obstoječega stanja.
SREDSTEV MALO, IZGUBARJEV PRECEJ
„Nismo proti sanaciji IMV, za vsako ceno je IMV treba sanirati, vendar z zornega kota delavca, ne pa z zornega kota zunanjega tržišča ali firme Renault. Gre za socialni položaj šest tisoč delavcev, ki združujejo svoje delo v Industriji motornih vozil. Sanacija IMV ni samo stvar tega kolektiva in dolenjske regije, pač pa stvar združenega dela Slovenije,” je uvodoma dejal predsednik republiškega odbora kovinskopredelovalne industrije Ivan Kramar. Poudaril je tudi, da njihov odbor še ni razpravljal o našem sanacijsem programu, in dejal, da se v sindikatih ne bodo spuščali v strokovnost sanacijskega programa, pač pa bodo vso pozornost namenili temu, kakšno socialno varnost le-ta zagotavlja zaposlenim.
V	nadaljevanju je poudaril, da sredstev, ki so predvidena za sanacijo, ni ravno v izobilju, v Sloveniji pa je več projektov, ki računajo na isti denar, npr. Gorenje TGO, INA Nafta Lendava, TGA Kidričevo, Slovenske železarne, Tovarna slad-koija Ormož, IMV. Komu dati prednost? Realnost vsakega na-daljnega razvoja je, kot je poudaril tov. Kramar, da združujemo sredstva na osnovi interesov, skupnih dogovorjenih programov, in nadaljeval: „Glede sanacijskega programa, ki ga imate pred seboj, vemo da je bilo izdelanih veliko variant, in za tistega, ki ga je vaš ZKPO posredoval v razpravo, menim, da je ustrezen. Ce bi našli še kako boljšo rešitev, bi jo nedvomno posredovali. Pa tudi vsi tisti, ki imajo na vaš program toliko pripomb, niso našli in odkrili boljše rešitve. Zavedati se morate, da se s sprejemom sanacijskih programov za vas vse začenja še intenzivnejše delo.”
NI DRUGE ALTERNATIVE
V	občini Novo mesto so razprave v zvezi z našim sanacijskim programom potekale organizirano in zaključek je bil na seji občinske skupščine, kjer
(Nadaljevanje na 6. str.)
Čedo Negovanovič
je opredeljeno, kot je v svoji razpravi na konferenci dejal predsednik skupščine občine (Jroš Dular, da katastrofa IMV pomeni katastrofo celotne naše družbenopolitične skupnosti.
Prevladalo je prepričanje, da druge alternative ni, ne smemo Jnemeti pred hamletovsko dilemo biti ali ne biti. „Naša družbenopolitična skupnost verjame v uspeh sanacije IMV, zato smo program sanacije podprli,” je dejal Uroš Dular, ki je na republiški skupščini javno povabil k sodelovanju vse tiste,
ki znajo in zmorejo narediti kaj drugega. Vendar v interesu nas vseh je, da dileme razčistimo.
V razpravo seje nato vključil Jože Sintič, član predsedstva RS ZSS, ki je poudaril, daje prišlo do nesramne in predrzne dezinformacije, češ da so sindikati proti sanaciji IMV. Poudaril je, da sindikat pričakuje, da je sanacijski program realen, kvaliteten in da zagotavlja socialno varnost delavcev, in dejal:
„Pripombe, pomisleki, izraženi v razpravi, vam ne smejo jemati poguma, vi v program zaupate in morate mu zaupati, ker to pogojuje njegov uspeh!”
REZULTATI DELA-SPODBUDA ZA NAPREJ
Razprave v zvezi s sanacijskim programom so bile vedno in povsod obsežne in takšna je bila tudi ta, kije trajala kar štiri ure. Ob koncu se je v razpravo vključil predsednik ZKO DO IMV Janez Rošker, ki je dejal, da smo z rezultati dela lahko zadovoljni in to naj nam daje elan pri delu v bodoče. „Za nas pomenita socialna varnost avto in prikolica, dvomov ni. Argumente pred najširšo družbenopolitično skupnostjo bomo imeli tedaj, ko bomo s še boljšim delom dokazali, daje ta pot
prava. Zato moramo zastaviti vse svoje moči, da kontinuiteto dela, ki jo imamo sedaj, ohranimo. Nimamo časa za predah, zato na prvo mesto, ko govorim o sanaciji, predstavljam človeka, delavca, drugo področje pa pomeni samoupravna organiziranost, ki jo moramo čimprej izpeljati in postaviti v takšno obliko, da bo moč prek nje izvrševati vse funkcije, da bomo optimalno izražali svoje interese in dosegali pozitivne rezultate na vseh področjih. Naš sanacijski program je bil pod drobnogledom široke družbene skupnosti, takšne razprave o kateremkoli sanacijskem programu, mislim, da še ni bil< ”
I
s
I
s
I
v
I
s
I
N
I
N
I
S
I
S
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
s
I
v
I
v
I
s
I
s
I
s
I
N
I
s
I
>
I
s
I
v
I
s
I
Sklepi konference OOS DO IMV 30.maja 1983
1.	) Konferenca sindikata ocenjuje, daje bilo delo sindikata v preteklem obdobju povezano z reševanjem številnih vprašanj na področju samoupravne organiziranosti, socialnega položaja našega delavca in s tem nenehnega boja z likvidnostjo in poslovanjem delovne organizacije.
Delo sindikata v tako zaostrenih razmerah gospodarjenja je sprotno narekovalo nešablonsko pristopanje k razreševanju določenih problemov, kar je po naši oceni vidno tudi iz rezultatov, ki so bili doseženi v preteklem letu, posebej pa še v prvem trimesečju letošnjega leta.
Konferenca ocenjuje, da splošna organiziranost delovne organizacije pa tudi sindikata v zaostrenih razmerah gospodarjenja ni porok za boljši jutri, marveč samo v krepitvi začrtane vloge sindikata na področju uveljavljanja samoupravnega položaja delovnega človeka, njegovega vpliva na gospodarjenja, kadrovsko politiko in na vse oblike socialne varnosti in druga vprašanja, povezana z sedanjimi razmerami in položajem delovnega človeka, samoupravljavca.
2.	) Konferenca ocenjuje, odobrava in podpira nadaljnje delo delovnih skupin za pristne in neposredne kontakte z osnovnimi organizacijami, ker je tak način dela zaradi naše disclociranosti v delu konference in s tem sindikata kot takega, najprimernejši.
3.	) Konferenca ugotavlja, da je bila dosedanja aktivnost sindikata na zavidljivi ravni, da pa bo potrebno pri nadaljnjem delu sindikata posvečati še več pozornosti predvsem začrtanim sanacijskim nalogam; do te mere, da bo sleherni delavec sprejel program sanacije za svojega, ga razumel in tudi izvajal.
4.	) Konferenca podpira vsa prizadevanja, predloge pa tudi kritične pripombe o bodoči samoupravni organiziranosti delovne organizacije.
5.	) Konferenca sindikata se zavezuje, da bo tudi v bodoče v okviru svojih in naših zmožnosti storila vse na področju vprašanj socialne politike ter izgrajevanja takega sistema socialne politike, v katerem bo skrb vseh delavcev za vsakogar, ki mu je potrebno socialno varstvo, postala vsakodnevna in neločljiva sestavina sindikalne aktivnosti.
6.	) Z načrtnim političnim delom bomo tekoče spremljali, kritično presojali in dajali pobude za razvoj družbenoekonomskih odnosov, predvsem pa bomo morali organizirano obvladovati vprašanja:
— učinkovitega gospodarenja z družbenimi sredstvi,
—	dohodkovnih odnosov in pojavov odtujevanja rezultatov dela,
—	odnosov med delavci, tovarištvo, medsebojno vzajemnost in solidarnost, zasnovano na rezultatih dela in osebnem socialnem položaju,
—	ustvarjanja pogojev za dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje, ki omogoča smotrno delitev dela med tozdi in OZD v celotni reproverigi,
—	onemogočanja delovanja nesamoupravnih sil in njihovih nosilcev, oziroma pojave tehnokratizma, monopolnih teženj, lokalistične in podjetniške zaprtosti in drugih slabosti, ki nasprotujejo samoupravnim odnosom,
—	sodelovanja in pravočasnega začenjanja postopkov reševanja različnih sporov in nesoglasij, ki nastajajo znotraj in zunaj kolektiva,
—	ter druga vprašanja, pomembna za delavce pri razvijanju samoupravnih odnosov.
V zvezi z obravnavo predlaganega osnutka sanacijskega programa DO IMV je konferenca sklenila:
1.	Z ozirom na to, da so razprave o osnutku sanacijskega programa potekale po sindikalnih in samoupravnih skupinah v naši DO od februarja 1983, s konferenco in obravnavani na sami konferenci, 30. maja 1983 zaključujemo široko javno razpravo o sanacijskem programu DO IMV.
2.	Konferenca osnovnih organizacij sindikata in celotna DO sprejemamo vse pozitivne pripombe in stališča z vseh razprav, ki so se izoblikovale ob obravnavi sanacijskega programa, in se obvezujemo, da jih bomo upoštevali pri izdelavi dokončnega gradiva sanacijskega programa IMV.
3.	Konferenca osnovnih organizacij sindikata z največjo mero odgovornosti zadolžuje vodstvo Industrije motornih vozil, naj začne izvajati sanacijski program in še nadaljuje z iskanjem in prilagajanjem programa gospodarskim razmeram doma in v tujini.
4.	Konferenca apelira na vse institucije, kot so npr. republiški odbor kovinsko-predelovalne industrije, splošna združenja, poslovne banke, sklad skupnih razerv SRS itd., ki se po zakonu vključujejo v razpravo in dajejo mnenja o programu sanacije, naj pospešeno obravnavajo in opravijo verifikacijo programa sanacije.
KOMISIJA ZA SKLEPE /	ALOJZ SODJA
TOMAŽ FERBEŽAR RUDI SEVER
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
N
I
S
I
S
I
s
I
v
I
s
I
s
I
N
I
N
I
S
I
S
I
s
I
s
I
N
I
s
I
s
I
I
s
I
N
I
S
GLAS MLADIH - GLAS MLADIH - GLAS MLADIH - GLAS MLADIH - GLAS MLADIH
Srečanje mladih iz OZD brez naše ekipe
Športna srečanja mladih iz novomeških delovnih organizacij, ki jih prereja komisija mladih delavcev pri OK ZSMS Novo mesto, so postala že tradicionalna.
Na letošnjem (šestem) srečanju paimevejevcevni bilo. Naše ekipe, ki bi se z drugimi pomerila v skoku v daljavo, pikadu, streljanju, metanju kamenja, teku v vrečah in v vlečenju vrvi, sploh nismo uspeli prijaviti. Da bi se izgovarj ali na nezanimanje mladih, ne gre, saj je bilo lani s številčno ekipo, pridružili so se nam tudi Belomanastirci, dokazano, da si mladi takšnih sre-
čanj želijo. Letos je očitno zaškripalo pri organizaciji in obveščanju mladih, da prireditev sploh bo.
Le nekaj posameznikov, ki so slučajno uspeli izvedeti, da tekmovanje bo, je prišlo na igrišča. Žal ne dovolj, da bi uspeli sestaviti svojo ekipo, vendar so se kljub vsemu priključili ekipi Krke in z njo dosegli tretje mesto v skupni razvrstitvi.
Želja in opozorilo mladih, ki so na tekmovanju sodelovali je, naj se naslednje leto priprave ne prično tik pred zdajci, ko je, kot se je pokazalo letos, za to že prepozno.
Završen tradicionalni turnir „Mladost 83”
22. 5. 1983 održana su finalna takmičenja tradicionalnog sportskog turnira koji se već četvrtu uzastopnu godinu održava povodom 25. maja, dana mladosti. U proteklih desetak dana održane su kvalifikacije u disciplinama mali nogomet i odbojka. U ostalim disciplinama održana su odmah finalna takmičenja.
Rezultati po disciplinama: mali nogomet: za prvo mesto Bravarando - Metalac 3:2, za
treće mesto Krivilec — Digitron 2:0; po pojedinaca najbolji igrač je Mučić Stjepan, najbolji golman Lepoglavec Vlado, a najefikasniji strelec je Bulut, svi članovi pobedničke ekipe; za najboljeg sudiju proglašen je Mučić Vjekoslav;
odbojka: za prvo mesto Krivilec — Digitron 2:0, za treće mesto Napredak — R—4 2:0; za najboljeg pojedinca proglašenje Ivičin (Napredak);
stolni tenis: za prvo mesto Omladinac — Bravarando 3:0, za treće mesto Digitron — Krivilec 3:0;
streljaštvo: 1. Digitron 162 kruga, 2. Metalac 145 kruga, 3. Bravarando 131 kruga; najbolji pojedinac je Farkaš Josip sa 73 kruga;
/
potezanje konopca: u ovoj disciplini prijavljene su samo dve ekipe i to prošlogodišnji pobednik Krivilec in ekipa izazivača Jedinstvo; u oba potezanja bolj je bila ekipa Jedinstva pa su oni ovogodišnji pobe-dnici ove atraktivne discipline.
Posle završenog takmičenja predstavnici organizatora turnira OOSSO in OOSS podelili su najboljim ekipama i pojedinica-ma pehare, diplome i priznanja. Nakon toga uz pesmu proslavljen je kraj veoma uspelog turnira Mladost' 83.
HUfif
JOSIP FARKAŠ TSO Beli Manastir
V Beogradu
v_____________________/
Minila so tri leta, odkar nas je zapustil Tito. V spomin nanj in na naš praznik, dan mladosti, smo organizirali izlet v Beograd.
Ob 23. uri zvečer smo krenili skupaj z mladina Novoteksa proti Beogradu. Vzdušje v avtobusu je bilo veselo in vsi smo si v mislih začrtali cilj, ki smo ga hoteli doseči.
V zgodnjih jutranjih urah smo prispeli v Beograd, kjer smo se takoj priključili dolgi vrsti, ki se je vila proti Dedinju. Čas je mineval in minute so se prelivale v ure. Počasi seje vila vrsta, noge so nas bolele, vendar vsak se je hotel pokloniti Titu. Po dolgem čakanju smo lahko odšli skozi park proti stavbi s Titovo grobnico, Marsikoga je stisnilo pri srcu, zarosile so se oči, pogled je počival na grobnici. V nas je oživela misel, da Tito še živi in bo živel z nami naprej. Spomnili smo se, daje bil ponosen na svojo mladino in mi smo ga imeli radi in ga
imamo še vedno. Tiho smo hodili okoli grobnice in vsak je premišljeval, slovo je bilo težko.
Po ogledu hiše svetja smo si ogledali še druge znamenitosti Beograda. Razkropili smo se po Kalemegdanu in uživali v njegovem prijetnem naročju. Na drugi strani Beograda pa se je šopirila Avala in nas čakala. Ko smo stopili na njena pobočja, smo bili vsi ganjeni od njenih čarov in lepote.
Tudi vzdu^e na stadionu je bilo veselo. Povsod je donelo geslo „Mi smo Titovi, Tito je naš“. Aplavzi so spodbujali nastopajoče. Oči so bile uprte na stadion, kjer so se prelivale barve nastopajočih.
Ob koncu prireditve nas je pozdravil ognjemet v najrazličnejših bravah — vabilo za naslednje leto, za spomin na Tita in Beograd.
IL) DAMJANA MUHIČ
S seje koordinacijskega sveta ZSMS
Na prvem sestanku novega predsedstva KS ZSM DO IMV smo se pogovarjali o problemih, s katerimi se srečujemo mladi pri svojem delu. Ugotovili smo, da bo naša prva naloga popestritev aktivnosti nekaterih OO in skrb za redno vključevanje novih kadrov v delo mladinske organizacije.
Z velikimi organizacijskimi težavami se srečuje stalna mladinska delovna pohodna brigada, saj je njeno delo v letošnjem letu skoraj zamrlo. Vzrok tiči predvsem v nezainteresiranosti mladih za vključevanje v delo brigade, na kar vplivata zlasti slaba gospodarska situacija v DO in neurejen socialni položaj. Delo brigade bo potrebno popestriti prek spodbujanja mladih po 00 ZSM, spremljati kaže aktivne posameznike in udeležence MDA in iskati nove kadre.
Vse 00 morajo dati večje pobude za dopisovanje v Glas mladih, kaj ti le tako bo zagotovljeno hitro in popolno informiranje o aktivnostih mladih.
Sodelovanje z JLA bo v mesecu juniju pestro. Vojaki so se udeležili plesa kluba štipendistov, mladi jih bomo popeljali po proizvodnji TA, pripravili bomo srečanje v nogometu in se udeležili zabavnega srečanja v kasarni Milan Majcen.
Da bomo člani predsedstva KS ZSM čim bolje opravljali zastavljene naloge, smo si razdelili delegatske funkcije, in sicer: Oto Hegediš - delegat za DPO v DO IMV, Janez Lobe — delegat za delavski svet, Sonja Jenič in Boris Padovan - delegata za OK ZSMS Novo mesto, Ostoja Kuđelić — sodelovanje z vojsko.
m
I Dopisujte v I pričakujemo novice in I prispevke tudi iz vaše I temeljne organizacije!
Imnr
Uredništvo na seji delegacije otroškega varstva
Delegatski sistem, ki naj bi nam omogočil popolno obveščenost, predvsem pa možnost odločanja, žal, še vedno šepa, in krivi smo sami.
Toliko bolj smo bili v uredništvu veseli, ko smo dobili vabilo predsednice posebne delegacije otroškega varstva tozda Tovarna avtomobilov, Marija Jerele, naj se udeležimo druge seje te delegacije. Tudi dnevni red je bil dokaj zanimiv: nova lestvica plačevanja oskrbnin za otroke v V zgoj no-varstvenem zavodu Novo mesto in poročilo o delu komisije za sprejem otrok v WZ Novo mesto.
Seje so se ob predsednici udeležili še delegati: Franc Šur-la, Katarina Lovrinič, Sonja Potočar, Milena Kikelj in kot povabljena socialna delavka Marija Božič.
Od 1. januarja 1982 so bile veljavne cene v WO v občini Novo mesto povečane za 11%, kar je hkrati pomenilo, da so se za toliko povečali prispevki staršev in prispevki skupnosti. Skupnost otroškega varstva pa je dodatno krila še stroške za daljši poslovni čas ter stroške popoldanske malice.
Sprejete nove ekonomske cene temeljijo na določilih samoupravnega sporazuma o menjavi dela in osnovah, ki so usklajene z občinskimi resolucijskimi do-
konr
Dopisujte pričakujemo novice in prispevke tudi iz vaše temeljne organizacije!
ločili za leto 1983 (12 % rast osebnih dohodkov, 20 % rast materialnih stroškov).
Cene vzgojnovarstvene dejavnosti so sestavljene iz naslednjih vrst stroškov: vzgojni program (30 % ekonomske cene), ki ga v celoti krije skupnost otroškega varstva, tako da so vzgoja in z njo vezani stroški za vse otroke brezplačni; del varstva v oddelku za dojenčke in otroke od 2 do 3 let, v romskem oddelku, razvojnem oddelku in pri družinskih varuhinjah, ter varstvo, prehrana in režija. Te stroške krijejo starši po svojih dohodkovnih možnostih od 25 do 70% po predloženi lestvici. Prispevek staršev je odvisen od dohodka na člana družine. Starši, ki imajo nižje dohodke (do 4.700 din na člana družine), bodo prejemali denarno pomoč, ki bo po dogovoru preusmerjena za plačilo oskrbnih stroškov otroka, če je otrok v vzgojno-varstveni ustanovi.
Naj poudarimo tudi to, daje lestvica v primerjavi z lanskim letom spremenjena, ima deset dohodkovnih skupin, s tem da sega dohodkovni cenzus nad 11.000 din mesečno na družinskega člana.
Vzgojno-varstveni zavod Novo mesto je za razpravo izdelal več variant plačilnih lestvic (8) in ob tem upošteval razmerje prispevka staršev od 2 do 70 % ali 30-60%.
Prispevek je razviden iz naslednje tabele:
Johod. skup.	Mesečni dohodek na člana družine		* udel.	Starost otrok 2"“7'T5i—a3"riet	
1.	do	3-900	25	1.056	1.532
2.	nad	3-900 -	4.700	30	1.268	2.013
3.	nad	4.700 -	5.500	55	1.479	2.354
4.	nad	5.500 -	6.300	40	1.640	2.500
5-	n3d	6.300 -	7.200	46	1 .944	3.094
6.	nad	7.200 -	3.100	52	2.107	3.493
7.	nad	8.100 - 9-000	5-3	2.451	3 001
3.	nad	9.000 - 10.000	52	2.520	4.170
3.	nad	10.000 -• 11.000	56	2.730	4.430
lo.	nad	11.000 din	70	2.058	4,708
Po potrdilu o osebnih dohodkih, ki ste ga predložili, smo vas razporedili v ........... razred plačilne lestvice.
V primeru nejasnosti prosimo, da se oglasite v računovodstvu Vzgojno varstvenega zavoda Novo mesto, Ragovska 18, ali po telefonu: 23-119*
Ravnateljico: Kristina Plut l.r
S sestanka delegacije
V JESENI PRVIČ V VRTEC
Celotna naša skupnost stremi zatem, da bi vsak otrok vsaj eno ali dve leti pred odhodom v šolo obiskoval vrtec, ki otroka dobro pripravi na šolo. Vendar pa je vsako leto še vedno precej prošenj za sprejem otrok v vzgojno varstveni zavod, žal, odbitih. Letos je bilo vloženih 648 prošenj, prostih mest pa 385, in 53 otrok staršev, zaposlenih v naši delovni organiza-
Predsednica delegacije Marija Jerele
ciji, bo letos jeseni odšlo prvič v vrtec.
Veliko ali malo? Žal odgovora ni bilo moč dobiti.. Socialna služba v naši DO, kije lani pripravila za starše, ki so želeli otroke dati v WZ, vprašalnik, na osnovi katerega je bilo lažje razbrati kritičnost posameznih primerov (in svoja stališča je tedaj član v komisiji za sprejem otrok v WZ lahko z dejstvi podkrepil). Letos tega ni bilo. Zal je bila ravno v tem času socialna služba močno okrnjena in vprašalnika ni bilo možno pripraviti, analizirati.
Vseeno pa je, kot je dejala Marija Jerele (tudi član komisije za sprejem otrok v WZ), komisija v sestavi 16 članov delala realno in objektivno. Največ težav je bilo pri sprejemu dojenčkov; teh prošenj je največ, prostora najmanj. Delo komisiji bi olajšali starši, če bi čimbolj nazorno in dosledno posredovali informacije o otroku, življenjskih razmerah ipd.
Naj bo dovolj.
Na koncu morda le še to, da vabimo in prosimo za sodelovanje tudi vse ostale delegacije: poslužujte se Kurirja in obveščajte o svojem delu delavce, ki so vam zaupali vlogo delegata.
. >
Pet pravil za delovni uspeh
Dr. Matjaž Mulej z mariborske univerze je ob raziskovanju metod uspešnega vodenja in učinkovitega dela izoblikoval in objavil naslednjih pet pravil za poslovni neuspeh, ki zanesljivo vodijo v stagnacijo in nazadovanje delovne organizacije.
1.	Opravi samo, kar je izrecno zahtevano.
2.	Čakaj na zadnji trenutek.
3.	Pusti napake pri miru, motiti se, je človeško.
4.	Ne poslušaj svoje vesti.
5.	Nauči se prepričljivo „blefirati44.
Če to vse že počnete, če pravila poznate ... Komentar o tem kakšni ste, ni potreben.
v___________________________________________________________y
Gasilski avto rally 1983
V nedeljo, 5. junija, je bil organiziran 12. gasilski avto rally v organizaciji občinske gasilske zveze Novo mesto, na katerem so sodelovale skoraj vse prostovoljne gasilske in industrijske enote v občini Novo mesto, in sicer več kot 60 tekmovalnih enot.
Letošnji gasilski rally se je odvijal na naslednji progi:
1.	Novoteks - tovarna Novo-teks - dom železničarjev,
2.	železnica — Dol. Straža .(letališče) - tovarna Novoteks,
3.	Dol. Straža — IMV (avtobusna postaja) — tovarna Krka,
4.	Novoles,
5.	IMV,
6.	Krka.
Na vsakem požarnem se-ktoiju so gasilci morali pokazati svoje znanje in spretnost iz različnih gasilskih tekmovalnih disciplin: od urejenosti osebne opreme, pripravljenosti in tehnične brezhibnosti gasilskega kombija do polaganja gasilskega cevovoda, tridelnega napada z motorno brizgalno, uporabe vedrovke pri gašenju, gasilske
štafete in na koncu slavnostnega korakanja v ešalonu. Ekipe so bile tudi letos dobro pripravljene in kljub veliki vročini so bili doseženi zelo dobri rezultati.
N^ rallyju je sodelovalo tudi Industrijsko gasilsko društvo IMV Novo mesto, ki je po krajših pripravah, upoštevajoč, da je bil to šele drugi nastop naše tekmovalne enote, doseglo solidno mesto v tej močni konkurenci, in sicer 8—10 mesto. V naši ekipi so nastopili: Ivan Štefanič, Jože Jamšek, Jože Saje, Franc Zoran, Tone Malnarič, Ivan Sepuhar, Jože Golobič, Alojz Plut in Mladen Kame n šek.
Po izvedbi ešalona so se ekipe razšle z velikim želja, da se bodo spet dobili na tem koristnem tekmovanju in da bodo dosegli drugo leto še boljše rezultate.
MIHAL HORVAT DSSS
NOVI POGOJI ZA PNDOBflfANJE STANOVANJSKIH POSOJA
Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto, nam je posredovala „Sklep o pogojih za vezavo stanovanjskih sredstev in za stanovanjsko kreditiranje družbeno pravnih oseb in njihovih delavcev na osnovi vezave sredstev" z željo, da o tem informiramo delavce.
Iz navedenega sklepa povzemamo tisti del, ki pomeni spremembo pogojev za pridobitev posojila za delavce.
Delavci, na katere prenaša organizacija posojilo, pridobljeno na osnovi vezave stanovanjskih sredstev pri banki, lahko pridobijo posojilo za vse namene, ki so določeni s pravilnikom o stanovanjskih posojilih občanom (nakup, gradnja, prenova stanovanj in stanovanjskih hiš), razen za plačilo lastne udeležbe pri pridobitvi stanovanjske pravice za družbeno stanovanje.
Kadar organizacija prenese pravico do posojila na svoje delavce, veljajo naslednji pogo-
—	delavec mora namensko varčevati v banki že najmanj 18 mesecev (postopoma se bo prešlo na obvezno 24-mesečno namensko varčevanje);
—	doba vračanja posojila se določi s posojilno pogodbo in je odvisna od dobe vezave sredstev in višine mesečne anuitete;
—	mesečne anuitete, izračunane za dobo vezave, veljajo za prvih 5 let vračanja posojila; po preteku let odplačevanja se mesečne anuitete zvišajo za 12,5 % in po 10 letih odplačevanja še za 12,5% začetne mesečne anuitete, kar ustrezno
skrajša skupno dobo vračanja posojila;
— vsota mesečnih anuitet vseh posojil za stanovanjsko enoto ne more biti nižja kot stanarina za odgovarjajoče stanovanje;
— mesečna anuiteta za vsa posojila na osnovi vezave sredstev OZD za stanovanjsko enoto ne more biti nižja kot 500 din.
Upoštevajoč ceno stanovanja za 1 m2, ki znaša 31.425 din, in določila stanovanjskega družbenega dogovora znaša vrednost standardne stanovanjske površine 90 m2 2,828.250 din (vrednost se bo spreminjala skladno s povečevanjem cene 1 m2 stanovanj). Vsota vseh vrst posojil, pridobljenih za isto stanovanjsko enoto (hišo, stanovanje), ne sme presegati naslednjih zneskov:
/--------\
pričakujemo novice in prispevke tudi iz vaše temeljne organizacije!
V__—___________/
-	za nakup stanovanja v etažni lastnini 80 % od vrednosti standardne površine, kar znaša 2,263,000 din,
-	za zadružno gradnjo 75 % od vrednosti standardne površine, kar znaša 2,121.000 din,
-	za individualno gradnjo 60 % od vrednosti standardne površine, kar znaša 1,700.000 din,
-	za prenovo 80 % od predračunske vrednosti.
Kot zadružna gradnja velja tista gradnja člana zadruge, ki se odvija v okviru organizirane gradnje po zazidalnem načrtu, stavbno zemljišče je pridobljeno od komunalne organizacije, gradnja komunalnih naprav pa se izvaja predhodno oziroma sočasno s samo gradnjo stavbe.
Predračuni za gradnjo morajo biti obvezno usklajeni z gradbenim načrtom in gradbenim dovoljenjem, oziroma soglasjem, če gre za prenovo.
Za dela, ki se jih izvaja po gradbenem dovoljenju in je bilo le-to izdano pred 1. 1. 1976 in
hiša še ni vseljena, se zahteva predračun; za dela, ki se jih izvaja po gradbenem dovoljenju, izdanim pred 1. 1. 1976 in je hiša že vseljena, ali če gre za starejšo stanovanjsko stavbo, se zahteva soglasje upravnega organa za varstvo del, ki se jih bo izvajalo in predračun.
Določbe navedenega sklepa se uporabljajo od 1. 4. 1983 dalje.
VLASTA STANGEU oddelek za družbeni standard
Nasi kovinarji na republiškem tekmovanju
Ob zaključku tekmovanja v naši občini smo jim zaželeli veliko sreče na Jesenicah. Vsi prvouvrščeni tekmovalci so si pridobili pravico nastopa na republiškem tekmovanju kovinarjev. Vsi so se tudi prijavili, vsi so tekmovali. Srečanje najboljših (bilo jih je 330 v republiki), je vsakemu pustilo poseben vtis. Vsak tekmovalec je tekmovanje doživel po svoje. Tri dni so trajala tekmovanja v delavnicah železarsko-izobraže-valnega centra in v železarni, za kar si je domačin zaslužil pohvale za zelo uspešno organizacijo in izvedbo tekmovanja. Tekmovanje je spremljalo več kot sto članov tekmovalnih in ocenjevalnih komisij. Kranjska gora je tokrat namesto ljubi-rijev belega športa gostila kovinostrugarje, ključavničarje, avtomehanike, varilce, orodjarje in še druge kovinarje. Štirinajst različnih poklicev. Kaj je sploh pomenilo tekmovanje samim tekmovalcem? Sam nastop, do katerega si je pravico posameznik pridobil že na občinskem oz. regijskem tekmovanju, je lepo priznanje. Zakaj potem ne poskušati srečo in preveriti svoje znanje in sposobnosti v zbranem moštvu. „Ah, ta teorija, dosti lažje bi bio brez nje, pa čeprav vem, da eno brez drugega ne gre,“ je rekel varilec, „švasali bomo že.“
In na koncu, ob seštevanju točk, seje pokazalo, daje bilo tudi znanje iz samoupravljanja in poklicne tehnologije solidno.
Franc Pisek, strugar iz naše orodjarne, tozd Tehnoservis, poleg odličnega znanja iz teori-
je ni uspel dokončati praktičnega dela tekmovanja. Zaradi zloma orodja (strugarski nož) je po predpisih moral prenehati s tekmovanjem.
Pavle Cerček in Anton Hočevar, varilca iz proizvodnje III, tozd Tovarna avtomobilov, sta se uvrstila na 20. mesto v MAG in plamenskem varjenju.
Franc Progar, varilec REO, je bil 18. (Kovinar); Anton Kralj, avtomehanik, je bil 9., Janez Kranjc pa 12. (oba SGP Pionir).
Iskrin orodjar iz Šentjerneja, Jože Lešnjak, pa si je uspel priboriti 6. mesto v republiki. To je tudi najbolja uvrstitev iz naše občine. Njegova uvrstitev je toliko vrednejša, ker je mlad orodjar, tekmoval pa je v ostri konkurenci „starih mačkov".
Novomeški kovinarji smo se šele drugič pojavili na tekmovanju (čeprav je letos bilo že
7.). Zadovoljni smo z udeležbo na občinskem tekmovanju, a menim, da smo lahko tudi z uvrstitvijo na Jesenicah zadovoljni. Vsem tistim, ki so tekmovali, pripravljali tekmovanje v občini ter omogočili tekmovalcem udeležbo na republiškem tekmovanju, se v imenu občinskega odbora kovinarjev in v imenu konference 00 sindikata IMV iskreno zahvaljujem. Tistim tekmovalcem, katerim je letos za nekaj točk ušlo
1.	mesto, želim več sreče na 3. občinskem oz. 8. republiškem tekmovanju, ki bo drugo leto v Kamniku.
MARKO RAJKOVACA tozd TA
Janez Kranjc iz Pioniija je bil 12. med avtomehaniki OTTO
Čerček Pavel iz IMV je bil 20. na republiškem kovinarjev
Tudi naša inovatorja
nagrajena
Ob podelitvi občinskih priznanj inovatorjem sta to priznanje dobila tudi dva naša delavca, Vinko Mikec in Boris Piletič.
Oba sta zaposlena kot obratna tehnologa v temeljni organizaciji Tovarna avtomobilov, v proizvodnji I, v oddelku za preoblikovanje pločevine.
Kako težko je danes z nabavo pločevine, vemo vsi, in to prav gotovo zahteva čim bolj varčno uporabo, čim večji izkoristek in, ne nazadnje, je tudi odnos do materiala še kako pomemben.
Na liniji težkih preš je potrebno pri obdelavi zahtevnejših odpreškov organizirati linijsko obdelavo na več stiskalnicah hkrati, tako da si slede operacije predelav zaporedno od grobega preoblikovanja pločevine do končnega obreza izdelka. Podajanje polizdelkov med prešami pa je zahtevno, naporno in
zamudno delo. Tu pa sta s svojim delom in znanjem posegla v proizvodni proces Vinko Mikec in Boris Piletič, ki sta priredila transportne trakove in mehanske roke tako, da avtomatsko in uglašeno s traktom preš pobirajo odpreške iz orodij in jih transportirajo do naslednje preše.
In kaj sta s to izboljšavo dosegla? Občutno sta skrajšala čase izdelave, zmanjša možnost poškodbe odpreškov, ki so nastajale prej pri medfaznem prelaganju odpreškov, in dosegla večjo varnost pri delu.
Spodbudno je dejstvo, da pa vseh področjih zasledujemo prizadevanja posameznikov za čim boljši učinek, upamo pa lahko, da se bo našel tudi kdo, ki bo s takšnimi ljudmi delal načrtno, jih spodbujal k delu in, ne nazadnje, njihove dosežke tudi Ovieunotil.
Zbiranje vlog za solidarnostna stanovanja
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto je v Dolenjskem listu z dne 9. 6. 1983 objavila
JAVNI POZIV
za zbiranje vlog za sestavitev prednostnih list upravičencev do solidarnostnih stanovanj.
Upravičenci za pridobitev solidarnostnih stanovanj so občani in družine z nizkimi dohodki, ki žive v težkih materialnih razmerah, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
da prosilec ali član njegove družine ni imetnih stanovanjske pravice ali lastnik primernega stanovanja ali počitniške hiše,
-	da prosilec ali član njegove družine doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja,
—	da povprečni mesečni dohodki prosilca in članov njegove družine me presegajo 50 odst. povprečnega mesečnega osebnega
dohodka delavcev v združenem delu v SRS v preteklem letu, kar znaša 7.182,50 din,
—	da povprečni mesečni dohodek samskega prosilca ne presega 65 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka delavcev v združenem delu v SRS v preteklem letu, kar znaša 9.337,25 din,
—	da je vsaj eden od zakoncev zaposlen na območju občine Novo mesto,
—	da ima stalno bivališče na območju občine Novo mesto,
—	da upravičenec ali za delo sposoben član družine ni neupravičeno nezaposlen.
Občani in družine z nizkimi dohodki lahko glede na število članov družine oz. skupnega gospodinjstva pridobijo solidarnostno stanovanje po naslednjem normativu:
—	za eno osebo	garsonjero do 32 m2 stan. površine
—	za dve osebi	1—sobno stanovanje do 45 m2 stan. površine
—	za tri osebe	1 1/2 do 2—sobno stan. do 58 m2 stan. pov.
—	za 4 osebe	2 do 2 1/2—sobno do 70 m2 stan. površine.
Za člana družine prosilca štejejo: zakonec, otroci, starši prosilca
in njegovega zakonca, če živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, ter osebe, ki jih je prosilec po zakonu dolžan vzdrževati, če živijo z njim v skupnem gospodinjstvu.
Za člana gospodinjstva šteje tudi oseba, ki nepretrgoma dve leti živi s prosilcem v ekonomski skupnosti.
Vloge z vsemi potrebnimi dokazili je potrebno vložiti v IMV — DSSS, oddelek za družbeni standard, kjer lahko dobite tudi enotne obrazce.
Rok za sprejemanje vlog je vključno 8. julij 1983. V oddelku za družbeni standard je treba oddati vloge do 1. julija 1983 in sicer pri tovarišici Štangelj.
Vse vloge, vložene po tem datumu, in nepopolne vloge prosilcev, kijih kljub pozivu niso dopolnili, bodo zavrnjene.
Upravičenci z dokončne prednostne liste za solidarnostna stanovanja iz leta 1982, katerih stanovanjsko vprašanje še ni bilo rešeno, morajo ponovno vložiti vlogo z vsemi dokazili, ker bo doslej veljavna dokončna prednostna lista prenehala veljati.
Vse ostale informacije lahko dobite pri strokovni službi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto, Novo mesto, Novi trg 6/II, soba št. 55, ali v IMV DSSS - oddelek za družbeni standard, pri tov. Vlasti Štangelj (int. telefon št. 85 ali direktni telefon št. 24—495).
r
ogledalo
TOZD		št.	prisp.
TOZD	TOVARNA AVTOMOBILOV		1
	Proizvodnja I		3
Proizvodnja II			
	Proizvodnja lil		1
Proizvodnja IV			
Proizvodnja V			
Obrat Suhor			
Kov. obrat Brežice			
TOZD	TOVARNA PRIKOLIC		
TOZD	TEHNOSERVIS		
TOZD	COMMERCE		
	DSSS		6
TOZD	TA P	Brežice	4
TOZD	TO OKEN IN KOV G	Smarjeta	
TOZD	TOVARNA »PODGORJE«	Šentjernej	
TOZD	TOVARNA OPREME	Črnomelj	2
TOZD	TOVARNA OPREME	Mirna	
TOZD	ZIF	Ljubljana	
TOZD	TOVARNA S OPR Beli Manastir		3
			
V zadnji številki Kurirja je bilo objavljeno ogledalo brez številk. Oprostite nam napako, ki jo tokrat popravljamo.
STANOVANJSKA POSOJILA PRI SAMOUPRAVNI STANOVANJSKI SKUPNOSTI
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto, Novi trg 6/11, je v Dolenjskem listu 9. junija 1983 objavila
RAZPIS
zbiranja zahtevkov za posq'ila iz sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu.
Razpisujejo se:
1.	posojila za nakup — pridobitev etažnih stanovanj v okviru družbeno usmerjene gradnje do skupne vsote 8,000.000 din in
2.	posojila za gradnjo zasebnih individualnih stanovanjskih hiš do skupne vsote 18,630.000 din.
Do posojila po tem razpisu so upravičeni tudi delavci naše DO, ki so zaposleni v tozdih ali DSSS s sedežem v občini Novo mesto.
Pogoji za pridobitev posojila
1.	Do posojil za nakup in pridobitev etažnih stanovanj oziroma gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš so upravičeni le tisti prosilci, ki so ali še namensko varčujejo pri banki za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja.
Za namensko varčevanje šteje:
—	če je prosilec ali član njegove družine do dneva objave tega razpisa varčeval pri banki najmanj eno leto in privarčeval najmanj 5 odst. vrednosti standardnega stanovanja po predkupni ali kupoprodajni ali soinvestitorski pogodbi oziroma predračunske vrednosti standardne stanovanjske hiše ali
—	če je prosilec ali član njegove družine vsaj eno leto pred objavo tega razpisa namensko vezal pri banki sredstva za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja najmanj 5 odst. vrednosti standardnega stanovanja po predkupni ali kupoprodajni ali soinvestitorski pogodbi oziroma predračunske vrednosti standardne stanovanjske hiše.
2.	Do posojil za gradnjo zasebne individualne stanovanjske hiše so upravičeni le tisti prosilci, ki še ne prebivajo v stanovanjski hiši, za katero prosijo posojilo in če izpolnjujejo še naslednje pogoje:
—	da imajo do dneva objave tega razpisa zgrajeno stanovanjsko hišo najmanj do zaključene III. gradbene faze,
—	da gradijo stanovanjsko hišo v skladu z odobreno gradbeno-tehnično dokumentacijo,
—	da bodo stanovanjsko hišo dogradili in usposobili za vselitev najkasneje do 31. decembra 1986 in
—	da bodo sprostili družbeno najemno stanovanje, v katerem prebivajo.
3.	Do posojil za nakup ali pridobitev etažnih stanovanj oziroma gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš izven območja občine Novo mesto so upravičeni delavci, katerih organizacija soglaša s pridobitvijo posojila in hkrati tudi sama odobri posojilo iz lastnih sredstev za isti stanovanjski objekt.
Rok za sprejemanje vlog za posojila za gradnjo zasebnih individualnih stanovanjskih hiš je do 30. junija 1983, za nakup etažnih stanovanj pa do 30. novembra 1983.
Vloge za posojila, ki bodo vložene po tem datumu, in nepopolne vloge ne bodo obravnavane.
Vloge je treba oddati z vsemi potrebnimi dokazili do navedenega roka pri strokovni službi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto. Novi trg 6/11, soba št. 60, kjer interesenti za posojila prejmejo tudi enotne obrazce in vsa potrebna pojasnila.
Ostale informacije o višini posojil, odplačilni dobi, obrestni meri ter o vlaganju vlog lahko dobite pri strokovni službi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto, v Dolenjskem listu z dne 9. 6. 1983 ali v oddelku za družbeni standard (interni telefon št. 85 ali direktni št. 24-495 pri tov. Vlasti Štangelj.
S fotografijo in risbo vam želimo predstaviti kako in kje naj bi bil nov glavni vhod v našo delovno organizacijo, ki naj bi ga predvidoma začeli uporabljati konec tega meseca.
V Gotni vasi končujejo dela na novem križišču, kjer je urejen poseben prometni pas za dovoz v našo delovno organizacijo, pripravljeni pa so tudi prostori za postajališča lokalnih avtobusov.
Na avtobusnem postajališču (na risbi označeno s št. 6) bo postavljena glavna vratarnica s čakalnico za goste, za avtobusnim postajališčem, prav tako izven tovarniške ograje (le-ta je na risbi označena z debelejšo črto) bo urejen tudi parkirni prostor za člane kolektiva in goste. Točka (označena s št. 7) predstavlja čuvajnico tik ob aneksu, kjer bo vhod v primeru večjih obiskov v DO (delegacij, skupin).