GLASILO DELAVCEV TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ OBO*D3 LETO XXV. SEPTEMBER 1984 ŠT. 9 Ob 25-letnici izhajanja je glasilo LITOSTROJ, koncem junija 1984, prejelo občinsko priznanje — bronasto plaketo — za dolgoletno in kvalitetno obveščanje. DOLINA SOČE JE SLAVILA Naša obljuba je izpolnjena V avgustovski številki našega leta smo prebrali kratek članek z naslovom »BO HE SOLKAN NARED ZA JUBILEJ«? Ta vprašaj je bil res zelo velik. Imel je veliko podvprašajev, na katere naj bi odgovarjali vsi sodelujoči pri izgradnji HE Solkan in CP Mrzlek. Ko smo končno vsi izvajalci rekli svoj »da«, je še vedno ostala neznanka narave, na katero ni bilo odgovora vse do zadnjega dne, ko se je začelo polniti jezero. Velika množica prebivalcev iz vse Primorske se je zbrala na bregu Soče ob novi hidroelektrarni. Skupaj s povabljenimi gosti so težko pričakovali slavnostni zagon agregata (Foto: Marjan Zaplatil) Črpalna postaja Mrzlek oskrbuje z vodo vso Novo Gorico in del Gorice v Italiji. Je tik ob Soči, vodo pa črpa iz izvira, ki je izoliran od Soče. Da bi bilo omogočeno dviganje jezera, je bilo potrebno tudi črpališče dvigniti nad maksimalno koto jezera. Za to je vodovod Gorica pri nas naročil štiri vodnjaške črpalke dolžine 24 m, ki smo jih eno za drugo v najkrajšem roku zamenjali. To delo je bilo opravljeno od 23. do 28. avgusta letos, torej tik pred polnjenjem jezera, ki je bilo pogoj za zagon agregata v Solkanu. Pogoj za polnjenje jezera je bil torej izpolnjen, uganka pa je ostala, ali bo naravna pregrada vodnjaka zdržala pritisk naraščajoče Soče v jezeru. Če bi se Soča z Mrzlekom pomešala, bi morali jezero takoj spustiti na nivo reke in s pogonom agregata ne bi bilo nič. Pogoj za obratovanje agregata je bila kota jezera 70 m. ^ . Čas je tekel in na razpolago smo 'melj samo še 24 ur do svečanosti, ki je bila predvidena v soboto 8. septembra ob 12. uri. V petek ob 13. uri smo pričeli zadnje priprave za zagon ngregata in ob 14.32 je bilo prvo poskusno vrtenje uspešno opravljeno. V dveh urah vrtenja je agregat poka-Zal odlične rezultate mehanskega Vrtenja in s tem smo bili prepričani, ba bo naša obljuba naslednji dan dokazana. Iz Mrzleka smo še prejeli radostno vest, da se karakteristika Pitne vode ni spremenila, s čemer smo jezero lahko obdržali na zahtevani koti. Vse popoldne in še pozno v noč so potekale priprave za svečanost. Strojnica, ki je arhitektonsko zelo lepo rešena, je pričakala dan proslave okrašena s številnimi zastavami in parolo »SOŠKE ELEKTRARNE NOVA GORICA«. Ta objekt je bil težko pričakovan, saj je prvi, ki je zgrajen na Soči v novi Jugoslaviji, zato so prebivalci doline Soče na njega toliko bolj ponosni. Dokaz zato je bil obisk na proslavi. Solkan je gostil vse kar leze in gre v soški dolini; toliko ljudi na kupu prav gotovo še ni gostil! Po končanem govoru Mihe Ravnika, ki je obširno orisal pomen objekta in pomen zgodovinskega dogodka 9. septembra. 43, so mu ljudje v povorki sledili v strojnico. Pritisnil je na gumb za ročni start in agregat je ob navdušenem aplavzu stekel v veselje in radost vseh prisotnih. Ta trenutek je bilo videti olajšanje na utrujenih licih odgovornih izvajalcev in ves strah se je pretvoril v en sam vzdih — Uspeli smo! Več kot eno uro se je vrstila kolona skozi strojnico. Nihče ni hotel domov, ne da bi videl, kako se agregat vrti, pa čeprav je moral eno uro čakati na žgočem soncu, da je prišel na vrsto. Lepo je bilo gledati tako srečne in zadovoljne obraze. Uspeh je tu in trud je poplačan. Naši montažni ekipi in Litostroju je bilo izrečenih mnogih laskavih pohval, od generalnega direktorja Elektrogospodarstva Slovenije do republiškega inšpektorja za energetiko. Start je torej uspel, za naše gospodarstvo pa so potrebni kilovati, ki naj bi jih agregat čimprej dal od sebe. Upamo, da bo to že prve dni v ok- V programu dvodnevnega bivanja v Ljubljani so se predstavniki elek- tobru, do sredine oktobra pa naj bi se zavrtel tudi drugi agregat. Želimo, da tudi tako uspešno kot prvi! Vsem, ki so pri opremi za Solkan trogospodarstva seznanili s proizvodnjo in razvojem v Litostroju, v Turboinštitutu in v nekaterih organizacijah združenega dela ISKRE. Vse tri delovne organizacije namreč veliko prispevajo k razvoju in izgradnji jugoslovanskega elektrogospodarstva: Litostroj s proizvodnjo vodnih turbin in druge opreme za hidro in termo elektrarne; Turboinštitut, edini tovrstni inštitut v Jugoslaviji, ki za Litostroj in druge jugoslovanske naročnike raziskuje in oblikuje model hidravličnih oblik turbinskih gonilnikov, špiral, sesalnih cevi, zapiral in druge hidromehanske opreme ter Iskra s proizvodnjo številnih naprav in inštrumentov, ki služijo celotnemu procesu od proizvodnje, preko prenosa, distribucije, kontrole do končne porabe električne energije. V četrtek, 6. septembra, ko so si gostje najprej ogledali Turboinštitut, sodelovali v tovarni in na terenu, iskreno čestitamo z željo, da bi takih uspehov v prihodnje bilo čim več v čim krajšem času. A RaZp0tnik je bilo zanimivo slišati ugotovitev, da večina predstavnikov elektrogospodarstev republik in pokrajin, kakor tudi predstavnikov JUGEL ni vedelo za ljubljanski Turboinštitut, še manj pa za njegove pomembne dosežke pri razvoju in izgradnji vodnih turbin v Jugoslaviji in v svetu. Obisk najodgovornejših s področja elektrogospodarstva Jugoslavije v Turboinštitutu je bil tembolj pomemben, saj so se na lastne oči prepričali o temeljitem in vzornem raziskovalnem delu za področje vodnih turbin, ki so pomemben element razvoja jugoslovanskega elektrogospodarstva. Naslednji dan, v petek 7. septembra dopoldne, so predstavniki jugoslovanskega elektrogospodarstva obiskali Litostroj. Sprejel jih je dipl. ing. Viktor No-limal, direktor Prodaje, generalni direktor dipl. ing. Mirko Jančigaj in projektant vodnih turbin dipl. ing. Anton Brcar. Najprej so gostje obšli proizvodne obrate, kjer so si z zanimanjem ogledali proizvodnjo in montažo vodnih turbin, črpalk in drugo. Za tem je tovariš Jančigaj goste povabil na razgovor, kjer jim je najprej predstavil Litostroj in njego- S polno paro do konca leta Po pravilu je jesen čas obiranja plodov, čas, ko se pokažejo rezultati prejšnjih naporov in prizadevanj, in seveda tudi čas, ko se že jasneje potegnejo zbirne črte. V organizaciji, kot je naša, sicer ni povsem tako, še posebej, ker iz preteklih let vemo, da so zadnji meseci po pravilu »najmočnejši«, poslovno gledano najuspešnejši. Uvodni misli navkljub velja po osmih mesecih zapisati nekaj besed o doseženih rezultatih, potegniti nekaj črt pod naše dosedanje obnašanje in ravnanje, morda tudi kot spodbudo za naprej. Gledano s stališča tonažne realizacije smo v začetku leta zapisali smelo številko 17 640 ton gotovih proizvodov in temu dodali preko 4500 ton blagovne proizvodnje ulitkov, skupno torej kar 22 200 ton. Do konca avgusta smo uspeli realizirati 9256 ton gotovih proizvodov in realno ocenjujemo, da bi v letošnjem letu le uspeli prebiti magično mejo 13 000 ton. Pri tem poteka proizvodnja ulitkov za trg celo nekoliko nad planskimi obvezami in (do avgusta že 3615 ton) verjetno tudi končna številka, gledano skozi očala plana, ne bo ogrožena. Kar je pri vsem tem še veliko bolj razveseljivo, je vsekakor finančna plat — to je fakturiranje, saj je k 96% realizaciji v polletju potrebno dodati ugodne rezultate julija in avgusta, ki sta običajno bolj sušna meseca. V kumulativi smo tako glede na plan zadržali razmeroma visoko izpolnitev, to je 95,5 %. Kot posledico takšnih gibanj lahko sebi v prid zapišemo še eno veliko pozitivno točko, to pa je relativno zelo ugoden likvidnostni položaj. Danes se na žiro računu in v interni banki sozda pretaka okoli 700 milijonov dinarjev naših sredstev. Rezultat je tolikanj pomembnejši, če imamo pred očmi lanskoletno kronično stopicanje na meji likvidnosti in podobno stanje tudi v začetku letošnjega leta. Žal pa ni ničesar popolnega in brezmadežnega. Tudi ob naši strani stoji črna senca, ki ima tolikokrat izrečeno ime: konvertibilni izvoz. Preračunano v dinarje smo v osmih mesecih komaj na četrtini letnega plana, pa še tu nam je krepko pomagal kotaleči se dinar. Če so navedeni najosnovnejši podatki zadovoljivi, pa nikakor niso in ne smejo biti podlaga samovšečnosti. Če so podatki o tonaži in fakturiranju zavezujoči za nadaljnja prizadevanja, so podatki o izvozu naravnost obvezujoči za kar najhitrejšo pa premišljeno in organizirano akcijo. In če smo si zapisali v delovni naslov »S polno paro do konca leta«, naj bo tudi naše obnašanje delovno. Konec koncev smo le prepričani, da je spoznanje o nujnosti kvalitetnega, odgovornega in zavzetega dela prodrlo v vsako poro naše organizacije, več ali manj v vsakega posameznika. Takemu spoznanju ne moremo očitati sloves prvomajskih parol, saj vsi delamo za boljši jutri. To, kar nam daje pogum, pa je tudi spoznanje, da črna senca izvoza ni nepremagljiva, čeprav je že izvoz postal pogoj, kako preživeti danes in jutri. Spoznavamo namreč bistvo, da uspešen izvoz ni samo komercialna pogodba; uspešen izvoz je toliko lažji, kolikor večja je kvalitetna storilnost vsakega posameznika in nas vseh, kolikor večja je naša delovna vnema. Zato bo držalo, da je naš delovni naslov pravšen. Morda le to: Zapisali smo do konca leta, velja pa tako za letošnje leto, prihodnje in najbrž še za katero. S. Stalowsky (Nadaljevanje na 2. strani) Predstavniki JUGEL v proizvodnji... NAJVIŠJI PREDSTAVNIKI JUGOSLOVANSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA V LITOSTROJU Litostroj in JUGEL V četrtek, 6. septembra 1984 so se v Ljubljani na rednem letnem srečanju zbrali vsi najodgovornejši predstavniki elektrogospodarstev vseh republik in pokrajin in predstavniki JUGEL (jugoslovanskega elektrogospodarstva). Kot je povedal generalni direktor JUGEL, dipl. oec. Svetomir Markovič, so na tem pomembnem sestanku razpravljali o energetskem položaju v državi in o načrtih za naslednje petletno obdobje. Pogled v leto 1985 Poleg priprav smernic in analiz razvojnih možnosti za nov srednjeročni načrt 1986-1990 ter dolgoročni načrt »Ljubljana 2000« smo junija pričeli delati gospodarski načrt za leto 1985. Marsikdo je mnenja, daje planiranje za naslednje leto že v mesecu juniju preuranjeno, vendar ni tako, ker se šele na ta način razvije dovolj obširna razprava in se upoštevajo različna mnenja brez časovne stiske, naredijo se vse potrebne analize, ki omogočajo čim-boljšo pripravo plana. V začetni fazi priprave letnega plana so odigrale blagovne skupine najvažnejšo in najodgovornejšo nalogo. Poleg plana količin so določile finančno realizacijo, prilive za domači, konvertibilni in klirinški trg, odlive za nabavo materiala, vložek za leto 1986 ter finančni učinek za razporeditev. Osnutek plana za drugo leto ima novost, da ima poleg podatkov za že pridobljena naročila tudi rubriko »Predvidena naročila« in to pride v poštev predvsem pri tistih blagovnih skupinah, ki niso pokrite z naročili. Turbine, dizel motorji, talni transport in strojni deli imajo dovolj naročil, črpalke, žerjavi, reduktorji, cementarne in preoblikovalna oprema pa ne. TOZD Prodaja zagotavlja, da bodo tudi za te blagovne skupine pravočasno pridobili naročila. Analiza prikazuje, da je pridobivanje novih naročil v upadanju, zato moramo napeti vse sile, da z večjo angažiranostjo pridobimo nove kupce, predvsem za izvoz na konvertibilno tržišče. Roki dobav naših proizvodov se sučejo od enega do treh let, zato moramo našo individualno proizvodnjo napolniti že sedaj vsaj za prvi dve leti novega srednjeročnega obdobja. Za leto 1985 planiramo skupno z ulitki blagovne realizacije 22.740 ton količinske proizvodnje. Finančno predvidevamo 67 % višji plan od plana za leto 1984 oziroma 30 % več od ocenjene realizacije za leto 1984, ki bo višja od plana za 28 %. Tako visok skok finančne realizacije narekujejo zelo zvišani poslovni stroški, pa tudi dohodek se mora prilagoditi novim zahtevam gospodarjenja. Vzporedno z delom na blagov- nih skupinah smo pripravili pred-osnutek plana pridobivanja, razporejanja in delitve dohodka za delovno organizacijo, ki je iz analize dohodka in stroškov poslovanja pokazal, da bi prihodek od eksterne realizacije po blagovnih skupinah zadostoval za pokritje skupnih potreb. Predvsem materialni stroški bodo višji od plana 1984 za 93%, stroški poslovanja za 70%, dohodek za 49 %, obveznosti iz dohodka za 32 °/ o, bruto osebni dohodki za 54 % in skladi za 68%. Akumulacija bo znašala 21 %, kar je visoko nad pragom rentabilnosti (10%). Tudi poizkusni kazalci uspešnosti poslovanja prikazujejo velik porast dohodka, čistega dohodka, akumulacije ter čistega osebnega dohodka na delavca. Vse te številke krepko presegajo normalne planske okvire in če se ne bodo bistveno poslabšali zunanji pogoji, bodo ti planski podatki realni. Poleg teh ugodnih kazalcev predvidevanj za leto 1985 pa le ne teče vse tako gladko, kot bi želeli. Seštevek konvertibilnih vrednosti po blagovnih skupinah nam prinaša le okrog 17,000.000 ameriških dolarjev, kar pa nam nikakor ne zadostuje, če hočemo pokriti vse naše devizne obveznosti, ki jih imamo (reprodukcijski material, odplačilo inozemskih kreditov, neblagovna plačila, združevanja za domače dobavitelje itd.), posebno pa še združevanje za družbene potrebe, kar znaša več kot polovico prilivov. Razliko med prilivi in odlivi za nabavo reprodukcijskega materiala bomo skušali pokriti z novimi inozemskimi posojili, vendar nadaljnje zadolževanje ni preveč priporočljivo, ker bomo morali vse te dolgove v nas- lednjih letih vrniti. Klirinški trg nam bo prinesel okoli 28,000.000 klirinških dolarjev, ni pa še v celoti pokrit z naročili. Računamo, da bodo predvidene pogodbe še pravočasno podpisane. Plan uvoza repromateriala s konvertibilnega trga znaša približno 11,000.000 ameriških dolarjev. Ta vsota ni dokončno usklajena, ker nam devizna bilanca prikazuje primanjkljaj 800.000 ameriških dolarjev. Za to vrednost naj bi uvoženi reprodukcijski material zamenjali z domačim. Pri ponovni obravnavi osnutka gospodarskega plana bo potrebno to neusklajenost rešiti sporazumno med blagovnimi skupinami. Osnutek temeljev gospodarskega načrta za leto 1985 je bil obravnavan na vseh nivojih, sprejeli so ga tudi delavci na zborih delovnih ljudi ob obravnavi polletnega rezultata poslovanja. Pregledali smo oceno gospodarjenja do konca leta 1984, pri čemer smo ugotovili, da analize prikazujejo boljši rezultat v drugem polletju, ki bo omogočil, da bo letni načrt eksterne finančne realizacije v letu 1984 presežen za 28 %. Takšen rezultat poslovanja je kar dobra osnova za predvidevanja v letu 1985. Eksterna realizacija je porazdeljena z začasnim ključem normativne delitve po temeljnih organizacijah in pove, koliko jo pripada posameznim tozdom. Sočasna analiza delitve dohodka in stroškov poslovanja tozdov ter prihodkov od eksterne realizacije nam iz dveh zornih kotov kaže, ali so prihodki in odhodki usklajeni ali pa bo potrebna njihova korektura. OPRAVIČILO I Pri objavi tega članka je prišlo v prejšnji številki do večjih napak, tako da je bil ta članek zelo nerazumljiv. Napaka je bila tudi v naslovu »Pogled v leto 1984«, prav je namreč »v leto 1985«. Zaradi tega članek v celoti ponovno objavljamo, avtorju pa se opravičujemo. Uredništvo Paberkovanje po zapisnikih »Generalni direktor dipl. ing. Miro Jančigaj je pismeno obvestil delavski svet tozda PRODAJA o odredbi, s katero zadolžuje dipl. oec. Staneta Stalovskega, direktorja TOZD TVN, da od 6.8. opravlja in izvaja naloge koordinatorja in spremljanje izvajanja nalog za raziskave in obdelavo inozemskih trgov s posebno usmeritvijo na področje s konvertibilnim načinom plačanja.« 6. redna seja DS TOZD PROD — 21. 8.1984 »Imenovan je koordinator za izvoz na konvertibilno tržišče, ki bo proučeval tuji trg in prispeval, da bi dobil vse več naročil. Vsak petek se pri generalnem direktorju sestanejo strokovnjaki, ki proučujejo, kako bi dobili naročila na ameriškem trgu. Vse te aktivnosti bodo zagotovile več naročil in prilagajanje proizvodnje. 7. redna seja IO OOZS TOZD PUM — 22. 8. 1984 1000 na 2000 din.« 7. redna seja IO IIZS TOZD PUM — 22. 8. 1984 V preteklem mesecu so bili objavljeni in obravnavani novi zneski dnevnic, stroškov prenočevanja in kilometrine, ki so pričeli veljati 1. septembra 1984. Dnevnice za službeno potovanje po državi: — cela dnevnica (odsotnost 12 ur) 1.060.00 din — polovična dnevnica (od 8—12 ur) 550.00 din — znižana dnevnica (od 6—8 ur) 398.00 din Stroški prenočevanja: — v hotelih B in nižje kategorije se na podlagi računa krijejo stroški v celoti, — v hotelih višje kategorije se na podlagi računa krijejo stroški v višini povprečnih stroškov za prenočišče v hotelih B kategorije, to je 764,00 din, — brez računa povrnjeni stroški v višini 306,00 din. Za prevoženi kilometer je določen novi znesek 16.60 din. * * * »Ena pomembnih nalog tozda PUM je osvojitev nove litine — Cr litine z nizkim ogljikom. Za to je potreben poseben program ukrepov. Morali smo kupiti dodatno opremo za izdelavo teh litin in nabaviti surovine. Oboje bo potrebno uvoziti. Zagotoviti moramo čim hitrejšo izdelavo ulitkov in to brez napak. Ena razvojnih nalog je ta: zagotoviti čim lepše ulitke. 7. redna seja IO OOZS TOZD PUM — 22. 8.1984 »Delegati IO so tudi potrdili, da se zviša znesek za nabavo košaric ob odhodu delavca v pokoj z dosedanjih »Tovariš Milan Vidmar je obrazložil 157.a člen pravilnika o delovnih razmerjih. Vsi delavci, ki jim je dana zakonska možnost podaljšati svoje delo v Litostroju, so dolžni le-to navesti v pismeni obliki vodstvu tozda šest mesecev pred potekom normalnega roka. V nasprotnem primeru se smatra, da delavec prekine svoje delo in se upokoji v pogojih najugodnejše možnosti, ki mu jo nudi zakon. Istočasno ds TOZD ZSE zahteva od KSS, da obvezno obvesti vse delavce, ki izpolnjujejo kakršnekoli možnosti za upokojitev, najmanj eno leto pred to možnostjo.« 8. redna seja DS TOZD ZSE — 28. 8. 1984 »Na predlog strokovnega kolegija ozda Prodaja je DS potrdil štiričlansko ;omisijo za pripravo osnutka reorgani-acije tozda Prodaja in za nadaljnje delo iri realizaciji drugačne organiziranosti, liani komisije so: Kramer Franc, pred-ednik, Viljem Mak, Rudi Potočki in Jože •ezdirc. Delegati so ob tem poudarili, naj ;omisija pri svojem delu vključuje po lotrebi tudi druge delavce, predvsem iz istih delovnih področij, ki v komisiji imajo svojega predstavnika in pa tudi lekatere vodilne delavce delovne orga-lizacije. 6. redna seja DS TOZD PROD — VI V 10U.I »Na seji investicijske skupine z dne 11. septembra 1984 je bil izbran in potrjen kot najcenejši in najugodnejši ponudnik oziroma izvajalec del SCT Ljubljana, s katerim bo podpisana gradbena pogodba za adaptacijo in razširitev delavske restavracije. Delegati DS so glede na zgoraj navedeno sprejeli sklep, da se sklene in podpiše gradbena pogodba z SCT Ljubljana, TOZD Visoke gradnje — Agroobnova v višini 64,219.340,00 din. Uradni pričetek izgradnje je 22. septembra 1984. rok dokončanja del pa je 22. april 1985.« 9. redna seja DS TOZD ZSE — 12. 9. 1984 Finančna situacija v delovni organizaciji je trenutno dobra. Normalno pokrivamo obveznosti in izplačila osebnih dohodkov. Za izpolnitev plana smo odgovorni vsi. Vsak po svojih zmožnostih moramo prispevati, da bo dobro izvršen. 7. redna seja IO OOZS TOZD PUM — 22.8.1984 Eden izmed razstavljenih izdelkov naše delovne organizacije na zagrebškem velesejmu (Foto: V. G.) Morda bo potrebno v nekaterih primerih medsebojno usklajevanje, vendar že osnovni izračun kaže, da prevelikih odstopanj ne bo. Plani kadrov izobraževanja, investicij, amortizacije, izračun časov, režijskih stroškov, kazalcev itd. bodo izdelani po izračunu finančnih planov tozdov in delovnih skupnosti. Globalni plani morajo biti izdelani do konca oktobra, ko jih bomo skupno z obračunom uspeha tretjega četrtletja obravnavali na delavskih svetih in zborih delavcev. Osnutek plana 1985 temelji na realnih osnovah, ni pretirano napet, pri izvozu še ni dorečen (potreben je večji priliv konvertibilnih sredstev), vendar je izdelan z največjo možno odgovornostjo vseh sodelujočih, od vodstva delovne organizacije tozdov Prodaja, Nabava, delovnih skupnosti, PFSR, POAE, blagovnih skupin in posameznih tozdov. H. Bratkovič Litostroj in JUGEL (Nadaljevanje s 1. strani) ve dosežke v zadnjem obdobju. Povedal je tudi nekaj kritičnih besed na račun elektrogospodarstev republik in pokrajin, ki so se v bližnji preteklosti mnogokrat odločala za uvoz opreme za hidroelektrarne, čeprav bi jih v celoti lahko izdelali jugoslovanski proizvajalci. Iz tega rahlega očitka se je potem razvila razprava, kjer je bilo ugotovljeno, da je zaradi mučne energetske situacije v Jugoslaviji nujna pospešena izgradnja hidroelektrarn povsod tam, kjer so za to dani pogoji. Tudi Litostroj bo za to stanje moral narediti več. Predvsem bo moral nuditi jugoslovanskemu elektrogospodarstvu sodobne in racionalne projekte vodnih turbin, ki bodo ustrezni tudi glede varstva narave in drugih zahtev današnjega časa. Gostje so se v razgovoru zanimali tudi za projekt izgradnje hidroelektrarne na Savi in Muri. Ta projekt, v katerem se v Sloveniji v zadnjem obdobju mnogo govori in razpravlja, postaja realnost, saj je že zapisan v izhodiščih in osnutkih srednjeročnih elektrogospodarskih in republiških planov. To pa je že zagotovilo, da se bo v prihodnosti le nekaj premakni- lo. Ob realizaciji tako velikega projekta bi se lahko veliko naučili, saj bi šlo za podobne pogoje na terenu, to pa bi dalo možnost proizvodnje več enakih vodnih turbin. Tudi način združevanja sredstev in možnosti najemanja kreditov v tujini je lahko posebnost, ki bi pri tako velikem projektu povezala elektrogospodarstva republike in proizvajalce : opreme v celoto, ki bi bila skupno I odgovorna za uresničitev izgradnje ' hidroelektrarn na Savi in Muri. i Predstavniki JUGEL optimistično gledajo na ta slovenski projekt in ' pričakujejo, da bi po tem vzorcu i lahko gradili hidroelektrarne tudi na < drugih pomembnih rekah v Jugosla- : viji. Razgovor v Litostroju je zaključil generalni direktor JUGEL tovariš Svetomir Markovič, ki se je zahvalil gostiteljem in zaželel plodnega sodelovanja z elektrogospodarstvom tudi v prihodnje. Gostje so se potem odpeljali še v Iskro, kjer so jim gostitelji pokazali del proizvodnje in predstavili Iskrin proizvodni program, povezan s proizvodi, ki jih potrebuje elektrogospodarstvo. K. G. I I b- ih e- it, je 0. 10 id iv o- in ič bi to eč in ni ce 10 'je 10 in :u na žil riš lil O' m v ili in O' o- G. ni bilo zastojev V avgustu Avgust, mesec dopustov. Pričakovali bi, da bo v tem polletnem mesecu realizacija manjša, kot je to običajno. Letos ni bilo tako. Realizacija je bila celo rahlo večja kot druge mesece v letu. K temu je v veliki meri pripomogla izgotovljena oprema za hidroelektrarno Haditha. V začetku julija so inšpektorji Polcarga po funkcijskih preizkusih prevzeli obe 250-tonski električni mostni dvigali. Prav tako pa je poizkusna montaža drugega predvodil-nika pokazala, da je predvodilnik v fedu in da ga lahko odpremimo. Polcargo je inšpekcijska firma, katera po pooblastilu iraškega kupca •zvaja kontrolo kvalitete, količine, funkcijsko delovanje in seveda tudi embalažo in transport. Po končanih Prevzemih in kontrolah je bilo potrebno dvigali kot tudi predvodilnik razmontirati. Čakalo nas je še °8romno dela, dvigali pa sta morali biti odpremljeni iz tovarne še v avgustu. Nekatere demontirane dele dvigal je bilo potrebno ponovno peskati, obe dvigali pa smo morali še končno prepleskati. Barva še ni bila suha, ko je naša embalaža začela izdelovati zaboje, oboje, povezave, skratka »kolije«, kot temu pravimo. Tovariši iz montaže in opreme so hiteli. Po njihovih izjavah je bilo delovno vzdušje takšno kot je to običajno decembra. Služba embalaže je tako v kratkem času napravila kar 114 kolijev. Iz tovarne smo naročilo postopoma odpremili v osmih pošiljkah. Mnogi deli so bili po dimenziji in teži posebno zahtevni za prevoz. Tako smo štiri glavne nosilce dvigal odpremili s specialnim vozilom. Tak prevoz po kopnem, čez Jugoslavijo, Bolgarijo, Turčijo in na gradbišče v Iraku traja kar mesec dni, čeprav ima vozilo dva voznika in se sploh ne ustavi. Ostale dele dvigal in predvodilnik pa sta odpeljali do Akabe ladji »Aleksa Dundič« in »Marjan«. Z našo opremo je bilo naloženih kar enajst posebno velikih prikolic. Tak prevoz z ladjo traja največ 25 dni. Vso opremo, potrebno za preusmeritev toka reke Evfrat, smo v tem času pošiljali z manjšimi sedemtonskimi tovornjaki; ti so bili na gradbišču v devetih dneh. Z gradbišča smo dobili obvestilo, da so prve pošiljke prispele. Zadnje iz tega avgustovskega odpremljanja bodo na gradbišču HE HADITHA v začetku oktobra. Da je bilo naročilo dokončano in odpremljeno, je bilo potrebna dodatna prizadevnost ljudi v montaži in prodaji, saj so nadomestili delo tistih sodelavcev, ki so ta mesec bili na zasluženih letnih do- Nekaj misli o 13. seji CK ZKJ V juniju 1984 je zasedal centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije »a svoji 13. seji. Razpravljal je o perečih vprašanjih pri uresničevanju vodilne yloge Zveze komunistov Jugoslavije ter o krepitvi njene idejne in akcijske enotnosti. Na seji so kritično obravnavali lastno prakso in stanje v družbi pa Judi pomanjkljivosti v idejnopolitični, organizacijski in kadrovski usposobljenosti zveze komunistov in še posebej njenih vodstev. Seveda je bila tudi na tej seji velika Pozornost posvečena stabilizacijskim prizadevanjem. V razpravah so bili razpravljale! dokaj konkretni, yendar pa to konkretnost pogreša-nio v sklepih 13. seje. Nisem imela namena pisati, kaj yse zajema pojem stabilizacija, vendar ne morem mimo tega, da ne bi omenila vsaj nekaterih stvari, kot je skrb nad porabo surovin, reproduk- ZAMENJAVA STANOVANJ Več delavcev delovne organizacije z družinami uporablja manjša komfortna stanovanja (enosobna, garsonjere). Ker so finančne zmožnosti temeljnih organizacij omejene oziroma manjše od potreb, je delovna organizacija usmerjena predvsem v nakup manjših stanovanj. V zadnjem času pa uveljavljamo kot način reševanja stanovanjskih vprašanj tudi zamenjavo stanovanj za tiste delavce, ki si sami ne morejo kupiti stanovanja. Zaradi tega prosimo vse, ki ste zainteresirani in pripravljeni zamenjati stanovanje, ki presega yaše potrebe, da posredujete Prijave na naslov: Titovi zavodi Litostroj Bakovičeva 36 , Kadrovsko-splošni sektor — | stanovanjski oddelek p^a vse sodelovanje se vnaprej zahvaljujemo. cijskega materiala itd., investicije, kot so Obrovac, in še vrsto tej podobnih. Hudo mi je, ker se ustavljamo pri drobnih, celo nepomembnih zadevah stabilizacije. Te dni smo na televiziji slišali, da smo prihranili le 270 naftnih derivatov, porabo bencina pa prekoračili za 7 70. Torej ne morem mimo vprašanja, čemu bencinski boni, saj vemo, da njihovo tiskanje ni ravno poceni. Statut ZKJ in tudi vsi kongresni dokumenti govorijo o odgovornosti, osebni in kolektivni. Kdo je odgovoren za zgrešene investicije? Ali je kdo, kot rečeno, letel s položaja? Odgovora ne vem, samo domnevam, kakšen je. Delavca, anonimnega človeka, ki 8 ur trdo dela za strojem, še kako hitro pokličemo na disciplinsko komisijo, če je po »pomoti« hotel odnesti pest vijakov, žebljev itd., skratka nekaj, kar potrebuje doma, ker le-tega v naših preljubih »dobro založenih« trgovinah ne najde, ker smo »izvozno usmerjena dežela«. Torej delavca, ki v proizvodnji dan za dnem ustvarja novo vrednost, kličemo na odgovornost zaradi nekaj starih tisočakov in mu grozimo celo z odpovedjo delovnega razmerja. Kakšna ironija v primerjavi s tistimi, ki naredijo škodo za nekaj deset ali sto milijard dinarjev, celo v devizah. Preprosti ljudje pač rečemo: Kaj hočeš, je že tako! Pa ne bi smelo biti! Nej bo dovolj tega mojega kritiziranja, saj tako ne bo nič koristilo. Kajti take in podobne stvari slišimo in beremo vsak dan, stvari pa tečejo po dobro utečenem koloseku svojo nemoteno pot. Sklepi 13. seje so bili napisani na dvaindvajsetih straneh. Prebrala sem jih dvakrat, nato pa sem poiskala sklepe 12. seje. Ali mi verjamete, da so si zelo podobni? Počakajmo še na sklepe 14. seje, morda pa bodo ti drugačni. Vsaj upanje mi preostane. Vam, ki to berete, tudi! Toda pri vsej stvari mi je v tolažbo vsaj to, da smo v Litostroju vendarle nekoliko boljši. Sklepamo na sejah in skušamo to izvesti v praksi. Vse nam seveda ne uspe. Toda če vsaj 75 70 zapisanega uresničimo, je to že ogromno, hkrati pa trden in neomajen dokaz, da smo Litostrojčani sposobni dobro in pridno delati, da imamo svojo vest in zavest. Zato takšni tudi ostanemo. Sklepi 13. seje CK ZKJ ne bi smeli biti sami sebi namen in upam, da tudi niso. Vsaj za komuniste Litostroja ne. Zato jih bomo na vseh osnovnih organizacijah ZK tudi obravnavali. Vendar ne zaradi formalnosti, marveč zato, da v naših okoljih poiščemo slabosti in nepravilnosti ter tako poiščemo pot, kako jih odpraviti. Z dobro organiziranostjo in pripravljenostjo na te seje nam bo to tudi uspelo. Res bo za marsikoga tudi boleče, vendar kritika, ki je obravnavana, je vedno pozitivna, in upam, da pri komunistih tudi zaže-Ijena. Zato naj nas ne bo strah obravnav. Imejmo pred očmi to, da želimo le opozoriti na slabosti in jih odpraviti, ne pa škoditi komu. Če pa se bo kje pokazalo tudi to, je treba odločno in za vedno prekiniti take negativnosti. Veliko bi se dalo še napisati, vendar je mogoče že to preveč. Smo družba, ki dovoljuje svoboden tisk; pomembno je le, da so vsebine resnične. Še bomo pisali o vsem tem, ko bodo zaključene obravnave sklepov 13. seje CK ZKJ po naših osnovnih organizacijah ZK. Želim si le, da bi bili sklepi konkretni in zanimivi. Slavica Mrkun DOHITETI IN PREHITETI sa litost roj 25 let časopisa litostroj 25 1 iopf^^Ttostroj -a litostroj 25 let rasonis Krepko smo že zajadrali v drugo polovico letošnjega leta, zato je povsem razumljivo, da spet prelistamo starejše številke našega časopisa in se spomnimo najpomembnejših dogodkov in dosežkov, o katerih so novinarji in drugi dopisniki pisali pred 25 leti v mesecu septembru in oktobru. Takrat je naš časopis, glede na to, da v tistem času še ni obstajal občinski časopis, poleg dogajanja v naši DO pokrival tudi problematiko občine Šiška. Tako na prvi strani časopisa zasledimo precej podroben zapis o novi urbanistični ureditvi središča občine Ljubljana-Šiška ter kratko vest o industrijski proizvodnji v naši občini. V prvem polletju 1960 se je v primerjavi s preteklim letom fizični obseg proizvodnje dvignil za 13,570v primerjavi z letom 1959 pa za 41,7 odstotkov. Vsi bralci časopisa so bili obveščeni tudi o adaptaciji lokalov na Celovški cesti 63, ki naj bi bili do 29. novembra preurejeni v prvo samopostrežno trgovino v Šiški. Na prvi strani pa lahko zvemo tudi razveseljivo vest, da smo v prvem polletju dosegli 76 odstotkov planiranega dobička, žal pa je bil po planu naturalnih kazalcih dosežen le 38,6-odstotno. Kljub povečanju planskih nalog je proizvodnja za 9 odstotkov zaostajala za prejšnjim letom. Ta primanjkljaj je delno pokrival porast nedovršene proizvodnje, tako daje bil absolutni primanjkljaj v proizvodnji le približno 9-odstoten. V mesecu tehnike tistega leta se je Litostroj kot edini proizvajalec v naši državi in eden redkih v Evropi zavzel za v vsej državi veljavno obvezno standardizacijo v izdelovanju žerjavov, ki bi bila sprejemljiva za vse uporabnike teh naprav. Poudariti velja, da pri tem delu nismo imeli nikakršnega vzora ter da to ni bil le zasilno napravljen red, daje bila tipizacija izvedena na dosledni znanstveni osnovi. Ta standardizacija je bila obvezna, a tudi sprejemljiva za številne proizvajalce mostovnih žerjavov v Jugoslaviji, koristila pa je tudi naročniku in uporabniku. Sredi septembra 1960 je Litostroj poslal ponudbo za opremo hidroelektrarne Benmore v Novi Zelandiji. To je bil projekt do takrat naše največje turbine. Projekt je bil v celoti zaupan Leopoldu Malovrhu in je spadal med turbine, ki smo jih lahko mimo prištevali med gigantske; gonilnik je moral imeti 4400 mm premera in vodilnik visok 820 mm. Izvoz h kateremu nas predvsem v zadnjih nekaj letih stalno spodbujajo, in ki predstavlja enega najpomembnejših nalog vseh naših delovnih organizacij, je bil tudi v tistem času pomemben dejavnik. V prvi polovici leta smo odposlali v tujino za 368 ton naših proizvodov in tako količinsko izpolnili plan 69,4 odstotno, po vrednosti pa 69,3-odstotno. Do konca avgusta je naš izvozni oddelek prejel dve novi naročili za opremo hidroelektrarn v tujini. Obe naročili sta bili iz Etiopije. Za hidroelektrarno Tis Abbai so naročili dve Francisovi spiralni turbini in električni mostni tekalni žerjav, dve Peltonovi turbini ter ročni škripec pa za HE Adolo. S tem se je Turčiji, Pakistanu in Indiji, katerim smo že dobavili opremo, pridružila Etiopija. Daljši članek je bil povsem upravičeno posvečen športu. Že sam naslov »Popolna zmaga na športnem troboju« pove vse. Naši športniki so dali vse od sebe in zmagali v vseh tekmah. Kratka, skorajda neopazna vest je naše delavce seznanila z ukrepom, ki je razveselil in predvsem zelo olajšal življenje številnim litostrojskim delavcem. S podjetjem Ljubljana — transport je bila sklenjena dolgoročna pogodba za prevoz delavcev s podeželja v Litostroj. Iz Štajerske in Dolenjske je 10 avtobusov vsakodnevno vozilo delavcev z dela in na delo. Danes je teh avtobusov že 15, saj morajo prepeljati kar 300 delavcev več, kot so jih pred 24 leti. Nemalo med njimi je otrok tistih delavcev, ki so se ob koncu leta 1960 prvikrat organizirano pripeljali na delo. Poleg vsega tega in še marsičesa, kar je nemogoče omeniti in opisati na dveh tipkanih straneh, je bilo v časopisu še mnogo stalnih rubrik. Nekatere se pojavljajo še vedno, druge pa so izginile s strani našega glasila. V tistem času je še obstajal kino Litostroj, zato smo objavljali mesečni program filmov, bila je tudi rubrika Pravniki odgovarjajo, ki jo je naše uredništvo povsem neuspešno želelo prenesti v Interne informacije. V rubriki Zanima vas je uredništvo obveščalo o tistih, ki so prišli in odšli iz Litostroja, pa tudi o porokah ter o rojstvih otrok naših delavcev in delavk. Tudi rubrika Drugi o nas, ki jo sedaj lahko spremljamo v Internih informacijah, je bila v tistem času na straneh časopisa. Zadnja stran pa je bila namenjena razvedrilu, karikaturam, šalam, križanki in kratkim obvestilom. Kot zanimivost in glede na to, daje že slišati dokaj resna razmišljanja o ponovnem uvajanju tramvajev v ljubljanski mestni promet, naj omenim še to, da je bil na zadnji, šesti strani septembrskega časopisa, objavljena fotografija zadnjega tramvaja, ki ga je Ljubljana — transport, potem ko smo jih pri nas izločili iz prometa, poslal v Subotico, kjer so jih prenovili in ponovno uporabljali. Zapišem pa naj še to, da je na mednarodni razstavi umetniške fotografije v Riu de Janeiru častno diplomo dobil Litostrojčan Peter Kocjančič. Danes kljub svojim 89 letom, še vedno občasno sodeluje pri našem časopisu. t.š. Na začetku nove poti Z veliko naglico se bliža čas, ko bo obstoječi računalnik IBM 360/20 (kartična verzija) odšel iz Litostroja in to zaradi popolne tehnološke zastarelosti. Proizvajalec je proti koncu leta 1983 sporočil, da septembra 1986 ukinja vzdrževanje računalnikov, kakršen je naš. Do takrat bo potrebno vse obdelave prenesti na drugi računalnik. Sporočilo nas je še bolj prizadelo, ker smo bili po nekajletnem neuspešnem nabavljanju novega računalnika še vedno brez njega. Prisiljeni smo se bili preusmeriti in poiskati najbližje možnosti za uspešen prenos. Povezali smo se z ERC Mladinska knjiga. Prvi korak k prenosu je narejen. PRENOS OBSTOJEČIH OBDELAV NA DRUGI RAČUNALNIK Pri zamenjavi starega računalnika z novim oziroma pri prenosu obdelav na novejši računalnik pridejo v poštev variante, ki jih omejujeta naslednja dva načina: Prvi se uporablja, če stara oprema še ni zastarela in je združljiva z novo računalniško opremo. V takem primeru je možen prehod v razmerju 1:1 z morebitnimi manjšimi spremembami programov. Tak prenos je skoraj rutinska operacija in traja največ nekaj mesecev. Mnogo težje je, ko prenos v enakem razmerju ni mogoč. To se dogaja v primeru, ko nova oprema ni od istega proizvajalca kot stara, ali pa je stara oprema toliko zastarela, da je potrebno veliko predelav. Čas takega prenosa, ki bi mu bolj pristojalo ime prehod, se meri v letih. V litostrojskem primeru imamo opraviti z najslabšo varianto tega zadnjega načina prenosa. Osnovni vzrok temu je zelo zastarel računalnik, ki obratuje v Litostroju že skoraj 15 let. Zato o prenosu v običajni obliki sploh ne moremo govoriti. Ne samo, da bo treba vse obdelave na novo programirati, tudi na novo jih bo potrebno zasnovati in vzpostaviti. Pri tem pa naletimo na več omejitev. Da bi bile nove obdelave optimalne in prispevale k izboljšanju poslovnih rezultatov, bi bilo v veliko primerih potrebno spremeniti tudi organizacijsko zasnovo. Ta se na koncu odraža v novem vhodu v računalnik in izhodu iz njega. Vse to pa zahteva poglobljeno delo in veliko časa. Zaradi že omenjene časovne omejitve si to težko privoščimo. Moramo pa povedati, da je pri novih zasnovah nadaljnje delo lažje in hitrejše, zahteva pa novejše znanje in izkušnje. Prilagajanje koncepta starim načinom obdelav (da se ne spremeni vhod in izhod iz računalnika — dokumentacija) pomeni nove omejitve, ki se jim tudi v našem primeru ne bomo mogli izogniti. Zaradi povezanosti področij računalniških obdelav med seboj bo namreč nekatere obdelave in podatke do celotnega prehoda potrebno vzdrževati na obeh računalnikih. POVEZAVA Z MLADINSKO KNJIGO Računalniške zmogljivosti Intertrado-vega tozda Obdelava podatkov, na katerih smo gostovali v vmesnem obdobju, da bi pridobili znanje za uporabo novejše računalniške tehnologije, niso v celoti ustrezale našim zahtevam. Zato smo se odločili poiskati boljše pogoje drugod. Tako je bila v aprilu 1984 med Litostrojem in Mladinsko knjigo podpisana pogodba o uporabi prostih zmogljivosti njihovega računalniškega centra. S pogodbo pridobljene zmogljivosti so bile blizu našim potrebam, kar utemeljujejo naslednji podatki: — zmogljivosti so bile na razpolago takoj, — velika zmogljivost aparaturne opreme, — moderna sistemska programska oprema (software), ki se uporablja na vseh novih IBM računalnikih (DOS/VSE, CICS, DL/I itd., v kratkem pa še VM), — takojšnja možnost terminalske povezave, — nadaljevanje na Intertrade začetega dela in uporaba že osvojenega znanja, s čimer smo se izognili začetnim problemom. Osnovno računalniške aparaturne opreme (HW) računalniškega centra Mladinske knjige predstavlja računalnik IBM 3031, ki ima: — 8 megabytov (8.000 K) centralnega pomnilnika, — 3,6 gigabytov zunanjih pomnilnikov na 6 enotah fiksnih in 2 enotah izmenljivih diskov, — 8 enot magnetnih trakov, — 2 zapisovalca s hitrostjo po 1200 vrstic na minuto, — čelni komunikacijski računalnik s pomnilnikom 256 kilobytov (256 K) in 18 priključki za terminalske povezave, — čitalec gibkih diskov (disket), — čitalec in luknjač kartic itd. NAŠA TERMINALSKA OPREMA Litostroj je z računalniškim centrom Mladinske knjige povezan po zakupljenem štirižičnem telefonskem vodu. Trenutno v Litostroju razpolagamo s kupljeno terminalsko opremo proizvajalca Robotron iz Nemške demokratične republike, ki ga v Jugoslaviji zastopa Bi-rostroj iz Maribora. Vsa oprema je skladna z opremo IBM. Osnova opreme je kontrolna enota EC 7921,01, ki v osnovni izvedbi podpira 4 terminale. Po maksimalni možni razširitvi (modulno po 4) pa podpira lahko 32 terminalov. S terminalom so mišljene slikovne enote ali zapisovalci. Število terminalov, ki jih priključimo, je odvisno od namena uporabe. Zaradi omejitve, ki jo predstavlja telefonska linija, pride za naše razmere v poštev 8 do največ 12 terminalov na eno kontrolno enoto, pri največji možni hitrosti prenosa 9600 b/s (okoli 1000 znakov v sekundi). Kontrolno enoto smo kupili že razširjeno na 8 možnih priključkov. Sedaj imamo nanjo priključene 4 slikovne enote EC 7927.01 in zapisovalec EC 7934.21 s hitrostjo pisanja 180 znakov v sekundi. Trije priključki so še prosti. Kontrolna enota je s telefonsko linijo povezana preko modema. Modem služi za pretvarjanje računalniških vzporednih signalov v zaporedne in obratno. Zaporedne signale pošlje po enem paru telefonskih žic modemu v računalniškem centru Mladinske knjige, ki jih pretvori v vzporedne in preda čelnemu računalniku. Ta nam omogoči komuniciranje z glavnim računalnikom, ki na enak način odgovarja po drugem paru telefonskih žic. Glej skico! Kaj lahko o povezavi rečemo danes? Po približno 3 mesecih delovanja terminalske povezave lahko kljub problemom rečemo, da so se nam šele po povezavi z Mladinsko knjigo odprle praktične možnosti za delo. Medtem ko je bilo na primer na Intertrade zaradi velike zasedenosti računalnika potrebno čakati na prevod programa in izpis cel dan, je danes to končano v nekaj minutah ali celo sekundah. . RAZPIS DELAVNIŠKE DOKUMENTACIJE NA RAČUNALNIKU IBM 3031 S prvim septembrom 1984 smo prešli na razpis delavniške dokumentacije na računalniku IBM 3031. To je prvi prak- tični rezultat povezave z računalniškim centrom Mladinske knjige. Razpis delavniške dokumentacije in z njim povezanih obdelav je bil do testne faze pripravljen že na računalniku Intertrade. Ko smo v začetku junija letos prešli k Mladinski knjigi, je bilo seveda možno, da bi se.razpisa dokumentacije, skupaj z drugimi področji, lotili iz novih temeljev. Odločili smo se, da projekt dokončamo v zastavljeni obliki in postavimo na računalnik Mladinske knjige, vključimo pa nekatere izboljšave, ki jih nudi terminalska povezava. Računalniške obdelave v Litostroju delimo na 10 področij: 0 — osnovna sredstva 1 — kadrovska evidenca 2 — ponudbe in naročila 3 — materialno poslovanje 4 — kupci in dobavitelji 5 — delavniška dokumentacija 6 — proizvodnja 7 — kakovost 8 — režija 9 — osebni dohodki. Ocenjujemo, da prehod razpisa delavniške dokumentacije na računalnik Mladinske knjige pomeni več kot 25 odstotkov zmanjšanja obremenitve starega računalnika (zajemanja podatkov pa bistveno ne razbremenjujemo). Obdelave, ki predstavljajo področje 5 in ki jih izvajamo z računalnikom Mladinske knjige, so: — materialne izdajnice (MI), — transportne spremnice (TS), — delovni nalogi (DN), — spremnice (S), — evidenčni listi (EVL), — terminski listi (TL), — lansirni plani (LP), — procent razno (PROČ) ( = vrednost vkalkuliranih nepredvidenih stroškov dela), — zbirnik nekritičnih standardnih elementov za nabavo (ZBIR), — tehnične kalkulacije (TKC), — pregledi kapacitet (KAP). Od zgoraj naštetih edino pregledov zmogljivosti nismo v celoti prenesli na računalnik Mladinske knjige, ker so te obdelave povezane z več področji (6, 8, 9), od koder se napajajo s podatki o izvršenih delovnih nalogih. Prisiljeni jih bomo delati v kombinaciji na obeh računalnikih. Da bi nam razpis in druge obdelave tekle nemoteno, smo morali na računalnik Mladinske knjige prenesti tudi cenik tehnološkihoperacij (okoli 600 zapisov) in cenik kupljencev (vsa skladišča — okoli 35.000 zapisov). Oba cenika moramo zaradi omenjenih povezav vzdrževati na obeh računalnikih. S cenikom kupljencev, ki je temelj za več področij, smo posegli že na področje 3. Kontrole vhodnih podatkov Glavni kamen spotike izdelovalcev tehnične in tehnološke dokumentacije je danes povezan prav s cenikom kupljencev in cenikom tehnoloških operacij, ker je tu postavljena najostrejša kontrola. Ob razpisu delavniške dokumentacije na starem računalniku ni bil, poleg podatkov, s katerimi se računajo časi in količine, kontroliran noben drug podatek razen nomenklature operacije. Zato je razpis tekel relativno gladko. Zaradi manjkajočih šifer kupljencev pa se je zataknilo že pri tehničnih kalkulacijah, če ne upoštevamo napak pri zbirniku standardnega materiala za nabavo, problemov pri izdaji in drugod. Malo teh izdelovalcev dokumentacije verjetno ve, da so nekatere službe mesece dolgo čakale in zbirale manjkajoče podatke in jih popravljene na napačnih luknjanih karticah vračale v računalniški center. Tako so obdelave, ki naj bi služile boljšemu poslovanju, postale njegovo nasprotje. Če izdelovalec dokumentacije ni dobil povratne informacije, da je napravil napako, je razumljivo, tudi ni mogel odpraviti. Pri prehodu na računalnik Mladinske knjige pa smo nekaj važnejših kontrol postavili vnaprej, da bi omogočili nemoten potek nadaljnjih obdelav. Postavljene kontrole še zdaleč niso vse, ki bi bile potrebne. Z njimi želimo v začetku doseči vsaj zadovoljivo kakovost vhodnih podatkov, ki jih je že shranjene na magnetnih medijih v danih razmerah individualno skoraj nemogoče popravljati. Zato kosovnice z napakami izpišemo na liste napak. Te, popravljene pri povzročiteljih, so podloga za popravljanje vhodnih podatkov preko terminala. Osnovni namen take povratne informacije izdelovalcu dokumentacije je, da se izogne povzročanju enakih napak, obe- Razpis delavniške dokumentacije po novem RAZPIS DELAVNIŠKE DOKUMENTACIJE LEGENDA OKRAJŠAV: MPK - matični podatki AZKUP - datoteka o kupljencu aluriranja MDKUPL DE LE M - datoteka elementov za LEGENDA SIMBOLOV: (ZD O - luknjana kartica -^1 - kartična datoteka - »hivirsnje J - uničenje [/] -JSlSi. O - odločitev 0 \ /-.„ X / operecija CJ - zaslonski terminal nem pa mora napako odpraviti tudi v originalnem dokumentu (kosovnici ali tehnološkem normativnem listu), da se pri kot samo odpravljanje napak bo na začetku povzročal še neutečen protokol odpravljanja Ic-tch. Sicer pa v času piša- nja tega članka, to je 15 dni po prehodu razpisa na Mladinsko knjigo, ugotavljamo, da je vseh nekaj nad 10 kosovnic, ki so prišle v novi razpis, bilo skupaj z odpravljanjem napak razpisano v približno dveh do treh dneh. Vseh drugih skoraj 200 kosovnic pa čaka na luknjanje oziroma na verificiranje, ki se opravlja še v Litostroju. Zastoj v obsegu enomesečne količine je povzročilo luknjanje za druge obdelave, ki imajo višjo prioriteto. Za zaključek pa poglejmo še nekaj izboljšav in slabih strani novega razpisa delavniške dokumentacije oziroma povezave nasploh. Izboljšave oziroma nove možnosti so: — večja hitrost obdelav, — uporaba terminalov za »on-line« delo (odpravljanje napak), — trajnost in dostopnost podatkov na magnetnih medijih. Nekaj podrobnejših izboljšav: — Opis operacije je po novem lahko 4 x daljši (224 znakov). Ta opis se izpisuje na spremnico, evidenčni list in terminski list. Slabost takega daljšega da se njihovo število giblje v okviru priča- P° a ov za razP'1 • kovanj in ni pretirano. Več problemov Dalje ^ Kaj pomeni terminal na mizi uporabnika Vsaka terminalska povezava potrebuje za delovanje še podporo programske opreme, ki se v grobem deli na sistemsko in aplikacijsko. Sistemska programska oprema služi za obratovanje in delovanje samega računalniškega sistema, tudi terminala samega. To so v glavnem kupi pri proizvajalcu računalnika. Aplikacija oziroma uporabniška programska oprema pa da računalniškemu sistemu vsebino, ki je odvisna od področja, ki ga želimo obravnavati. Aplikacijsko programsko opremo za nekatera področja, ki so blizu standardnim oblikam poslovanja (npr. programski paketi za področje financ in računovodstva, kosovnični procesor), je možno tudi kupiti. Vendar pa taka programska oprema, kljub temu, da temelji na nekaterih skupnih širših osnovah (npr. zakoni, proizvodna logika), ne zadostuje vedno vsem zahtevam uporabnikov. V večini primerov je potrebno to opremo izdelati individualno, od organizacijske zasnove do izdelave programov in uvedbe. Jasno je torej, da terminal na mizi uporabnika samo po sebi še ne daje možnosti obravnavanja podatkov, če nima tudi podpore aplikacijske programske opre- me. Ta pa je, kot vemo, samo eden od izvedbenih korakov izgradnje informacijskega sistema. Pot do izgradnje učinkovitega informacijskega sistema pa v grobem pelje preko faz: — grobega snovanja, podrobnega snovanja in spremljanja ter vzdrževanja tega informacijskega sistema. Ta pot je običajno kompleksna, dolgotrajna in naporna. Pa dovolj o tem. Poudariti želim samo dejstvo, da se je računalniška oprema z novimi možnostmi, kot se sprotno (direktno) obravnavanje podatkov, baze podatkov itd. zelo približala uporabniku. Vloga uporabnika raste in je postala nepogrešljiva pri vseh fazah izgradnje informacijskega sistema. Uporabniki prevzemajo v nekaterih fazah celo glavno vlogo. Zanje pa ni več potrebno ozko znanje s področja računalništva, temveč poznavanje problematike v luči informacijske tehnologije. K temu poglavju lahko rečemo še to, da sprotno (direktno) obravnavanje podatkov preko terminala, ki temelji na dobrih osnovah, pomeni neizmerljivo velik korak naprej v primerjavi s klasičnim paketnim (posrednim) obravnavanjem podatkov. A. Vintar Pio vi, plovi, duboko je morje Spominske prireditve ob obletnici ustanovitve naše delovne organizacije Po koncertu, ki je bil v ponedeljek, 3. septembra ob 19. uri v kulturnem domu v Šentvidu, je bilo prisotnim v dvorani žal le, da si tega lepega kulturnega dogodka ni ogledalo še več ljudi. Moški pevski zbor »Brodosplit« iz Splita je namreč zelo kvaliteten zbor s širokim repertoarjem. V 13 letih delovanja je obvladal obširen program od renesančnih mojstrov do avtorjev dvajsetega stoletja. S posebno pozornostjo goji pesmi z revolucionarno preteklostjo ter pesmi splitskih skladateljev, tako sodobnih kot tudi tistih, ki so ustvarili njihovo in našo glasbeno zgodovino. Zbor veliko nastopa — do petdesetkrat na leto, in to po mnogih mestih Jugoslavije, gostoval pa je tudi že na Poljskem in v Italiji. Med številnimi nagradami naj omenimo kot zadnjo, katero so v obliki pokala ponosno vozili na sprednji polici avtobusa. Zbor se je namreč udeležil 23. mednarodnega tekmovanja pevskih zborov v Gorici, kjer je »zastopal barve Jugoslavije«. V izredno močni konkurenci (najboljši so bili tokrat Skandinavci) so osvojili 3. mesto v polifoniji, pri čemer prvi dve nagradi sploh nista bili podeljeni. Torej so bli v tej zahtevni zvrsti najboljši! Bližino tako kvalitetnega zbora smo izkoristili ter jih povabili, da se na poti domov za dva dni pomudijo v Ljubljani. Sodelovanje med Litostrojem in Brodosplitom je namreč v zadnjem času zelo intenzivno tudi na kulturnem in športnem področju. Tako so skoraj istočasno gostovali v Splitu litostrojski športniki, naslednje leto pa bo obratno. Po koncertu, na katerem so svojo pozornost publiki pevci pokazali tudi s presenetljivo doživeto slovensko pesmijo, predvsem tisto: Nocoj pa, oh nocoj... so krepki Dalmatinci pokazali svojo moč tudi v bližnji gostilni, kjer so bili na večerji. Pristna slovenska klobasa z zeljem jim je očitno teknila in ko so prireditelji popravili prvotni sporsljaj, ob vinu so namreč pozabili postreči tudi z vodo, osebno sestavino »bevande« — se jegostov lotilo kar prijetno razpoloženje. Tudi ni čudno — zdoma so bili že sedem dni, večinoma tudi v napetem tekmovalnem razpoloženju, dosegli so velik uspeh, jutri pa— domov! Ne samo ta, tudi sosednja stavba se je tresla, ko je petdeset postavnih Spličanov dvignilo (točneje spustilo) svoj glas. Sicer strogi natančni diri- gent Josip Veršič je že »izpustil vajeti« in za himno »mojstoru s mora« — Hajduku pač ni bila potrebna intonacija. Naslednji dan so si gostje pred odhodom domov ogledali še Bled, Bohinj ter slap Savica kot tudi litostroj-sko kočo na Soriški planini. Ob kratkem predahu so nekateri prvič poskusih obirati borovnice, ki so prav tedaj zorele v okolici koče. Na koncu smo goste povabili, da nas ponovno obiščejo v Ljubljani, ter jim obljubili, da bomo storili vse, da bo dvorana tokrat polna, kot si takšen pevski zbor tudi zasluži. Ob tem naj navržemo še nekaj misli, ki pa se tičejo bolj nas samih in našega odnosa do kulture. Izgleda, da je že skoro nemogoče v 4500-članskem kolektivu zbrati na kvalitetni kulturni prireditvi vsaj za majhno dvorano obiskovalcev, razen seveda, če bi šlo za kakšno prazno zabavno prireditev a’la Slaki, Sladki greh in Lepa Brena, Ameriški cirkus, Šraufciger in Nela Eržišnik... V tem primeru je bil ponedeljek res nekoliko neprimeren dan, vprašanje je, ah je bilo dovolj letakov, vendar izkušnje kažejo, da je lahko tudi ob popolni obveščenosti ravnodušnost Litostrojčanov zelo velika — za organizatorje in nastopajoče lahko celo zelo boleča. Ne samo kulturna komisija v tozdih in delovnih skupnostih, tudi družbenopolitične organizacije, predvsem sindikalna organizacije, bi morala več storiti za osveščanje in dvig kulturne ravni litostrojskih delavcev. Kako naj povabimo na literarni večer slavnega pisatelja ah pesnika v imenu Litostroja, ko pa se bo pokazalo le 12 obiskovalcev? Kako naj si upamo povabiti v gostovanje kvalitetno gledališko skupino iz zamejstva, ko pa se bojimo na pol prazne dvorane? Včasih je obisk kakšne prireditve tudi moralna obveza, tega bi se morah zavedati! In praviloma smo v takšnih primerih na koncu celo zadovoljni in presenečeni, da smo doživeli nekaj, kar morda niti nismo pričakovali... t.t. — Že dlje časa znano pripombo planerjev, da je 23 možnih terminov Premalo, smo rešili tako, da lahko termine operacij izpišemo v 2 vrsti — skupaj 48 možnih terminov ene kosovnice. Poleg (ega je možno izpisati do 3 operacije v istem terminu (ena pod drugo). — Na nekatere dokumente zaradi lažje identifikacije izpisujemo geslo. Enako je možno izpisovati naziv kosovnice (ob dodatnem luknjanju) ali pa izračunavati neto maso kosovnice ipd. — za izdelavo zbirnika nekritičnih standardnih elementov za nabavo smo se izognili dodatnemu luknjanju, ker ga izdelujemo na osnovi podatkov za razpis. Slabe strani: — Razpis je zasnovan na principu dela z datotekami (VSAM) in paketnih obdelavah. Kljub vsemu pa so VSAM datoteke najbližje bazi podatkov. — Razpis sloni na kartičnem vhodu. Razlog za to najdemo tudi v tem, da smo se morali prilagoditi obstoječi dokumen-taciji. Problemu luknjanja oziroma zajemanja se skoraj ne moremo izogniti, vse dokler bo to potekalo posredno, pa čeprav bi prešli na zajemanje na diskete ali Preko terminala. Bistvena rešitev bo htožna šele takrat, ko bo podatek zajet sprotno na mestu, kjer nastane — torej Pri uporabniku. — Transport do računalniškega centra Mladinske knjige in nazaj je ena večjih Pomanjkljivosti, ki se nanaša na prenos vhoda in izhoda. V kratkem pričakujemo, da nam bo uspelo ob pomoči Intertrade tozda Zastopstvo IBM, funkcijo našega >>hardcopy« zapisovalca dopolniti s funkcijo sistemskega zapisovalca, tako da horno razpisano dokumentacijo izpisovali doma in zmanjšali potrebe po transportu. — Kljub zaenkrat še prostim zmogljivostim računalnika ostanemo še vedno samo gostujoča stranka. A. Vintar Popravki seznamov jubilantov v letu 1984 10-LETNIKI Milenko MILANOVIČ TOZD PRODAJA Alija ZUKANOVIČ TOZD PUM Srečko ŽIBERT TOZD PUM Dušan BRIŠNIK TOZD OB Anton ŽONTA TOZD OB Franci ŽNIDARŠIČ TOZD TVN 15-LETNIKI Stjepan ŠPOLJARIČ, dipl. inž. TOZDIRRP Simon ŽIVEC TOZDIRRP Benedikt ŽEHELJ TOZD IVET 20-LETNIKI Ana JAGODIC TOZDIRRP Ramadan EL SAWI TOZD PRODAJA (CAIRO OFFICE) Anica MOJSTROVIČ TOZD PPO Alojz KRAMAR TOZD IVET 30-LETNIKI Josip POSPIŠ, inž. TOZD IRRP Alojz ZUPANIČ TOZD NAB Josip HUMSKI TOZD PROD Rudolf POTOČKI, dipl. oec. TOZD PROD Jože CENKAR TOZD PUM Štefan METELKO TOZD PUM Hasan MAHMUTOVIČ TOZD PUM Bogomir KOSMAČ TOZD OB Milena BAN TOZD MONT Oton BOLHA TOZDIVET 35-LETNIKI Ivan RAVBAR TOZD PUM Alojzij PAVLI TOZDIVET Rafael PEČIRER SŠTS 37 let je za nami Prvi september je dan, ko je bila pred 37. leti ustanovljena naša delovna organizacija. Vsako leto ta praznik na takšen ali drugačen način proslavimo, se spomnimo na dolgo prehojeno pot, na uspehe, ki smo jih dosegli in na mnoge težave in probleme, s katerimi smo se spopadali in jih vztrajno obvladovali. Ta dan pa še posebej posvetimo ljudem-delavcem, ki ob tem skupnem jubileju slavijo tudi svoj osebni jubilej. Vsem tistim, ki že 10,15, 20, 25, 30 in 35 let vztrajajo, ki so ves ta čas ostali zvesti Litostroju in ki so s svojim delom in znanjem prispevali in še prispevajo k uspehu in ugledu, ki ga naša delovna organizacija uživa ne le v domovini temveč tudi v svetu, se ob tem dnevu s priznanji in spominskimi darili simbolično oddolžujemo in zahvaljujemo za delo in trud, ki so ga v teh letih vložili v našo delovno organizacijo. V letošnjem letu nismo predvideli nikakršnih množičnih proslav ali družabnih srečanj, kjer bi naši delavci proslavili 37. obletnico obstoja Litostroja. Odločili smo se za skromno in primerno obliko proslavitev tega jubileja. Delavski svet vseh delovnih skupnosti in temeljnih organizacij so 1. septembra sklicali slavnostne seje, na katere so povabili vse jubilante, ponekod pa tudi že upokojene delavce, ki so se povabilom odzvali in bili veseli takega srečanja. Po krajših priložnostnih nagovorih in čestitkah, ki so bile namenjene vsem povabljenim je bilo v vseh TOZD DS z različnimi priznanji, pač glede na število let, ki so jih posvetili naši delovni organizaciji, obdarovanih skoraj petsto jubilantov. To jim ni bila samo zahvala ali nagrada temveč tudi spodbuda, da še naprej ostanejo člani kolektiva. Temu formalnemu in svečanemu delu seje pa je, kot je v naših krajih v navadi, sledil prigrizek, ob kozarčku pijače pa so se razvezali jeziki že tako radostnim in dobro razpoloženim delavcem. S fotografskim aparatom sem obiskal nekatere izmed teh sej in se trudil zabeležiti vsaj delček tega vzdušja. Fotografija pogosto bolje oriše in ponazori dogodke kot dolge vrste napisanih besed. t.š. 35 let j turboinštitut Ustanovitev, naloge Pred sedemintridesetimi leti je v Ljubljani, mestu z dvestoletno tradicijo, v izdelovanju strojev, nastala prva nova tovarna, predvidena s prvim petletnim planom Jugoslavije: livarna in tovarna strojev Litostroj. Skupaj z drugimi jugoslovanskimi podjetji naj bi obnavljala in izdelovala vodne turbine za elektrifikacijo države. »Z izgradnjo te prve velike, nove jugoslovanske tovarne smo prelomili tradicijo agrarne Jugoslavije in stopili na samostojno pot industrijskega razvoja, ki je temelj za razvoj socializma. Z izgradnjo prve tovarne smo pokazali svetu, da smo sposobni uresničevati svoje načrte. Začeli smo ustvarjati tisto, kar je naši deželi najbolj potrebno.« Te misli so vzete iz Titovega govora ob otvoritvi Litostroja, 1. septembra 1947. Dolgoletna slovenska strojna tradicija pa ni zapustila novemu proizvajalcu turbin nobenih izkušenj z velikimi vodnimi turbinami in nobenih v laboratoriju preizkušenih hidravličnih oblik turbinskih delov. Zato je Litostroj povabil iz Švice dr. ing. Iva Vuškoviča, da organizira laboratorij za raziskovanje turbinskih strojev. Konec leta 1947 je nastal v okviru tovarne »aeromašinski zavod«, ki pa je že 28. junija 1948 postal samostojen »Zvezni inštitut za turbostroje«. Ta datum je rojstni dan Turboinštituta. Uredbo zvezne vlade o njegovi ustanovitvi sta podpisala predsednik vlade Josip Broz-Tito in minister za težko industrijo Franc Leskošek-Luka (Uradni list FLRJ, št. 56/1948). Turboinštitut je postal središče razvoja porajajoče se velike industrije turbinskih strojev v Jugoslaviji. Delovno področje inštituta je bilo posrečeno izbrano, saj imajo vsi turbinski stroji — vodne turbine, črpalke, ventilatorji — skupne teoretične in eksperimentalne raziskovalne metode, podobne preizkuševalne naprave in merilne instrumente. Spočetka je spadal inštitut pod Zvezno ministrstvo za težko industrijo, pozneje pa pod generalno direkcijo za strojegradnjo FLRJ in glavno direkcijo za strojegradnjo LRS. V začetku leta 1952 je postal inštitut za hip raziskovalni oddelek Litostroja, že istega leta 17. maja pa na intervencijo Borisa Kidriča samostojen zavod pod upravo Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Akademijska skupščina mu je določila tudi novo ime: Inštitut za turbinske stroje in poverila upravljanje akademiku profesorju dr. Antonu Kuhlju. Leta 1954 je postal inštitut finančno samostojen zavod s SAZU kot ustanoviteljico, leta 1958 pa sta v skladu z republiškim zakonom o znanstvenih zavodih postala soustanovitelja še Univerza in Litostroj. Spočetka je moral inštitut večkrat dokazovati svojo samostojnost pred najrazličnejšimi forumi. V pismu predsedniku izvršnega sveta Edvardu Kardelju beremo: »Samostojnost inštituta bo ustrezala vsem upravičenim težnjam industrije in bo omogočila v doglednem času njeno tehnično in znanstveno osamosvojitev od tujih vzorcev. Samostojen inštitut omogoča delo na perspektivnih nalogah, ki so trenutno še izven de- Motiv s konference »35 let Turboinštituta«. Od leve proti desni: prorektor Univerze prof. dr. Marenčič, predsednik GZS Marko Bulc, predsednik KPO ZPS Boštjan Barborič, generalni direktor Litostroja Mirko Jančigaj, direktor IRRP Zoran Prodan, podpredsednik Izvršnega sveta SRS prof. dr. Boris Frlec in predsednik SAZU prof. dr. Janez Milčinski. lovnega programa industrije, ter raziskovalno delo — teoretično in praktično — ki prinaša samo posredne koristi s tem, da pokaže tudi tujini naš prispevek k splošnemu znanju in da posredno vpliva na konstrukcijo strojev.« Spočetka je inštitut životaril v skromnem laboratoriju — predelani mehanični delavci v Spodnji Šiški. Tu sta bila že leta 1952 projektirana, izdelana in preizkušena modela Francisove turbine »Mesiči« in Kaplanove turbine »Sana«. Drugi model je predstavljal turbine na hidroelektrarnah Sana, Ozalj 2, Čokonjar in Slap Zete. Približno dve tretjini vseh naročil v tem času je inštitut dobil od Litostroja. Sodelovanje med strokovnjaki za črpalke je bilo zelo dobro in Litostroj je prejel od njih precej osnov za konstruiranje črpalk. Izdelan in preizkušen je bil model velike lopute za hidroelektrarno Mavrovo. Takoj po ustanovitvi je začel inštitut graditi po svoji zamisli in načrtih nov, širokopotezno zasnovan laboratorij v Šentvidu s 4260 kvadratnimi metri zazidane površine. Vanj se je vselil aprila 1956. Začelo se je novo, intenzivnejše življenje. Na mali kombinirani postaji za Kaplanove in Francisove turbine, prenešeni še iz starega laboratorija, so preizkušali modele gonilnikov s premerom, manjšim od 0,3 m in ugotavljali karakteristike turbin za Litostroj. Širši delokrog inštituta je zahteval postavitev preizkuševališča za ugotavljanje karakteristik cevnih zapiral in zračnega kanala za raziskovanje kaskad lopatičnih profilov. Zgrajeno je bilo preizkuševališče črpalk z bazeni in merilnimi kanali in z vodnjakom za ugotavljanje sesalnih zmogljivosti črpalk. Razvoj metod preizkušanja turbinskih modelov v svetu je prehitel prvotno zamisel inštituta o gradnji odprte postaje za preizkušanje Fran-cisovih in Kaplanovih turbin. Izkuš- Preizkuševališče za Francisove in Kaplanove turbine nje tujih sorodnih laboratorijev so narekovale gradnjo zaprte postaje za preizkušanje modelnih gonilnikov z izstopnim premerom 0,35 m. Z njeno dovršitvijo junija 1960 se začenja tretje obdobje razvoja inštituta. Velikost postaje je omogočila zelo precizne meritve energetskih, hidravličnih in kavitacijskih karakteristik turbinskih modelov. Zato je tudi Litostroj opustil zamisel o graditvi lastnega hidravličnega laboratorija po načrtih prof. Gerber j a iz Ziiricha, saj se je prav on, kot izvedenec tehnične pomoči Združenih narodov, leta 1960 laskavo izrazil o novih inštitutovih napravah. Preizkuševališča Oživljeno zanimanje za izrabo hidroenergetskih možnosti proti koncu sedemdesetih let in ostra konkurenca proizvajalcev strojne opreme je zahtevala ponovno modernizacijo inštitutovih preizkuševališč. Leta 1980 je inštitut uvedel procesni računalnik v merilni sistem na kavi-tacijski postaji. Od tedaj dalje vse meritve potekajo z avtomatičnim razbiranjem in obdelavo merskih podatkov. Hitro memoriranje, računanje, izpisovanje in risanje rezultatov ter školjčni diagram turbine — vse to omogoča razširitev obsega in kvalitete preizkusov. Trenutno razpolaga inštitut z naslednjimi stalnimi preizkuševališči: • Turbinska postaja za preizkušanje Kaplanovih, Francisovih, diagonalnih in črpalnih turbin je zaprt sistem z 80 nv prostornine. Z instalirano močjo 720 kW v turbinskem obratovanju sodi med večja preizkuševališča turbinskih modelov v svetu in je omenjena v številnih tujih strokovnih publikacijah. Na postaji se da doseči največji padec 82 m in največji pretok 1,8 nr/s. • Postaja za cevne turbine je prav tako zaprtega tipa. Omogoča preizkušanje cevnih turbin s horizontalno gredjo, koničnim vodilnikom in ravno ali ukrivljeno sesalno cevjo. Njeni maksimalni parametri so: padec 8 m, pretok, 0,8 m3/s in moč 80 kW. • Postaja za Peltonove turbine s šestimi šobami je odprt sistem za preizkušanje Peltonovih turbin z vertikalno osjo in šestimi šobami. Največje vrednosti parametrov postaje so padec 100 m, pretok 0,2 m3/s in moč 150 kW. • Postaja za Peltonove turbine z eno ali dvema šobama je odprt sistem za preizkušanje Peltonovih turbin s horizontalno gredjo in eno ali dvema šobama do padca največ in dejavnost 100 m, pretoka 0,1 mVs in maksimalne moči 150 kW. • Postaja za aksialne črpalke je zaprt sistem za preizkušanje aksial-nih in polaksialnih črpalk s horizontalno gredjo. Največje vrednosti parametrov postaje: višina 50 m, pretok 0,6 nr/s, moment 1000 Nm in vrtilna hitrost 50 s"1. • Postaja za centrifugalne črpalke je zaprt sistem za preizkušanje centrifugalnih spiralnih črpalk s horizontalno gredjo. Omogoča preizkušanje do višine 100 m, pretoka 0,20 m3/s, momenta 500 Nm in maksimalne vrtilne hitrosti 50 s"1. • Postaja za cevna zapirala je zaprt sistem za preizkušanje pred-turbinskih in varnostnih loput, za-sunov in ventilov. Maksimalne vrednosti parametrov postaje: višina 20 m in pretok 0,8 m3/s. • Postaja za preizkušanje venti- latorjev je odprt sistem za preizkušanje aksialnih in radialnih ventilatorjev. Kot vetrni kanal služi za preizkušanje aerodinamičnih naprav in elementov. Največje vrednosti parametrov postaje: statični tlak 4000 Pa, pretok 15 m3/s, moč 80 kW. Parametri vetrnega kanala so: največja hitrost curka je 50 m/s s šobo premera 0,43 m, pri največji šobi premera 1 m je dosegljiva hitrost 17 m/s. • Postaja za preizkušanje modelov črpalk in turbin z zrakom • Postaja za preizkušanje prototipov črpalk • Postaja za dvofazne tokove • Postaje za meritve pretokov omogočajo umerjanje pretokome-rilcev vgrajenih na vseh turbinskih in črpalnih postajah. Masne in volumske pretoke se da natančno meriti na treh postajah: — od 0 do 0,002 m3/s preciznim tehtanjem tekočine v posodi z volumnom 0,2 m3, — Od 0,002 do 0,02 m3/s s preciznim tehtanjem tekočine v posodi z volumnom 2 m3, — od 0,02 do 1 m3/s volumetrično v kalibriranem v bazenu. Vsi prelivi, venturijeve cevi in zaslonke so umerjeni s tehtanjem ali volumetrično. Raziskovalna in pedagoška dejavnost Inštitut opravlja temeljno raziskovalno dejavnost s področja dinamike tekočin in plinov v turbinskih strojih in sistematično sodeluje v raziskovalnih projektih in programih Raziskovalne skupnosti Slovenije. Turboinštitut je nosilec raziskovalnega projekta Turbinski stroji in usklajuje raziskovalno delo na tem področju v Sloveniji. Njegov prispevek v tem projektu je bisten, saj mu je uspelo v zadnjih letih razviti in uvesti teoretične metode za izračun aksialnih črpalk z variacijo vstopnega vrtnica in z upoštevanjem izgub v mejni plasti, izračun prostorskega toka in lopat Francisovih turbin s singularitetami, inducerskih črpalk in superkavitacijskih inducerjev kot predstopenj kondenzatnih črpalk. Raziskovanje karakteristik turbin se je razširilo na vse štiri kvadrante obratovanja, raziskujejo kavitacijske lastnosti strojev, karakteristike momentov na vodilniške in gonilniške lopate, aksialne in radialne sile, pul-zacije tlakov, vibracije ohišij, karakteristike zavrte turbine. Z modernimi metodami raziskujejo pulzacije v vrtinčnem jedru Francisovih turbin. Študij porasta tlaka v cevovodih pri zapiranju vodilnika turbine je rezul-tiral v razvoju nove metode merjenja pretoka na hidroelektrarnah. Raziskan je bil vpliv geometrije in vgradnje centrifugalnih črpalk na njihove hidravlične karakteristike, izboljšani so bili hidravlični para- Model Francisovega gonilnika za HE Stratos v Grčiji metri polaksialnih črpalk. Posebne študije obravnavajo izračun aksialnih ventilatorjev in obnašanje trdnih delcev pri pnevmatskem transportu. Trenutno je težišče raziskav na študiju in razvoju cevnih turbin, študiju pulzacij tlaka v sesalnih ceveh Francisovih turbin, izračunu osnosimetričnega toka v radialnih gonilnikih turbin in črpalk in izbiri parametrov za dimenzioniranje pnevmatskih transportov. S Fakulteto za strojništvo Univerze E. Kardelja v Ljubljani inštitut sodeluje na pedagoškem polju, tesni so stiki tudi z drugimi univerzami v Jugoslaviji in nekaterimi sorodnimi inštituti in univerzami v tujini. Na inštitutu je bilo doslej opravljenih 45 diplomskih, 7 magistrskih in 5 doktorskih del. Svet inštituta Ker je Turboinštitut organizacija posebnega družbenega pomena, sodeluje družba preko svojih delegatov v svetu inštituta pri oblikovanju razvojne politike in reševanju tekoče problematike. Svet inštituta sestavljajo delegati ustanoviteljev (Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza E. Kardelja v Ljubljani in TZ Litostroj), uporabnikov (ZPS, Elektrogospodarstvo Slovenije in IMP), družbenih skupnosti (Republiški komite za raziskovalno dejavnost in tehnologijo. Republiška konferenca SZDL, Raziskovalna skupnost Slovenije in Raziskovalna skupnost občine Ljubljana-Šiška ter delegati delavcev Turboinštituta. Pomembnejši prevzemni preizkusi Že do leta 1970 je bilo preizkušenih petintrideset novih, v inštitutu projektiranih Francisovih turbin, vrsta Kaplanovih turbin in prve črpalne turbine. Pridobljene izkušnje so omogočile začetek najzahtevnejših preizkusov — prevzemnih meritev turbin na modelih. Na modelih so bile prevzete turbine domačih hidroelektrarn — Jablanica 1971, Rama 1971, Mratinje 1970, Potpeč 1970. Inštitut je prevzemal tudi stroje, opremo in regulatorje velikih hidroelektrarn ob jadranski obali (Split, Dubrovnik, Senj, Orlovac, Buško Blato) z meritvami na terenu. Turboinštitut je spremljal izvozne uspehe Litostroja, v njegovem laboratoriju in na njegovih preizkuševa-liščih so tekli prevzemni preizkusi za tuje naročnike in pred prevzemalci priznanih svetovnih organizacij. S ponosom gledamo vrsto turbin, prevzetih na modelu za tuje hidroelektrarne. Že pred dvajsetimi leti so bile preizkušene turbine za indijske hidroelektrarne Jaldhaka, Yamuna, Periyar, ki jim sledijo v sedemdesetih letih Kamburu v Keniji, Kidatu v Tanzaniji, Ramu v Novi Gvineji. Ohau v Novi Zelandiji, Gabra Corral v Argentini, Hemren Dam in Hadit-ha v Iraku, Crystal Dam v Združenih državah Amerike itd. Posebej omenimo Francisovo turbino s 30 MW moči na padcu 61,3 m inštituta za hidroelektrarno Crystal Dam v ameriški zvezni državi Colorado. Turbina je bila prevzeta na modelu merila 1: 8 in na padcu, ki je bil enak padcu hidroelektrarne. Ta zahteva j e posegla v zmogljivosti največjih laboratorijev sveta, saj je modelna turbina na tem padcu požirala pri odprtem vodilniku 0,9 m3 s'1 vode in razvijala 500 kW moči. Modelni preizkus je prevzemalca prepričal, da bo turbina obratovala v skladu s pogodbenimi garancijami. Še več: ker je bil v optimalni točki obratovanja presežen zagotovljeni izkoristek, je prevzemalec priznal Litostroju posebno nagrado. Leta 1982 je inštitut izvršil prvi prevzemni preizkus turbine za tujega naročnika: preizkusil je Kaplanovo turbino proizvajalca ČKD Blan-sko za hidroelektrarno Penitas v Mehiki. Na osnovi hidravličnih oblik, razvitih v Turboinštitutu, je Litostroj izdelal že precej pomembnih črpal-nih agregatov za domače in tuje investitorje. Začelo se je z aksialnimi črpalkami poševne konstrukcije za namakalne sisteme v delti Nila, ki so v preteklem desetletju predstavljale pomemben del Litostrojevega izvoza. Za izgradnjo IV. in V. bloka Šoštanj ske termoelektrarne je povezan začetek programa črpalk hladilne vode kondenzatorja, kjer so vgrajene dostopne črpalke z vertikalno gredjo. Iz leta 1978 datira prvi prevzem črpalke na modelu, in sicer za črpalke hladilne vode 600 MW bloka termoelektrarne Obrenovac B. Po instalirani moči je ta polaksialna črpalka izvlečljive izvedbe s predvo-dilnikom dosedaj največji črpalni agregat, narejen v Litostroju. Zahteven prevzem je povezan tudi z namakalnim sistemom Kirkuk v Iraku. Leta 1982 sta bila namreč prevzeti modelni črpalki za črpalni postaji SS I in SS III, za katero se gradi 22 agregatov s skupno instalirano močjo 24 MW. Polaksialni modelni rotor za črpalno postajo Kirkuh v Iraku Sodelovanje Litostroja v Turboinštitutu v zadnjih letih Na žalost dolgoletno sodelovanje med obema organizacijama ni bilo vedno takšno, kakršno bi zahtevali dolgoročni interesi obeh in širše družbe. Ne spuščajoč se v analizo odnosov moramo ugotoviti, daje kot posledica slabega sodelovanja vedno nastopila, seveda s časovnim zamikom, manjša prisotnost na tržišču. Razvoj industrijske proizvodnje vodnih turbin in črpalk zahteva zaradi svoje dolgotrajnosti kot prvi pogoj uspešnosti kontinuiteto s točno definiranimi in časovno opredeljenimi cilji. Zaradi težavnosti naloge in koristi obeh organizacij je potrebno zagotoviti takšne medsebojne odnose, četudi na račun osebnih interesov, ki bodo zagotovili takšno proizvodnjo vodnih turbin in črpalk, s katero bo Litostroj uspešno konkuriral na domačem in tujem trgu. Naloga ni niti malo lahka, vendar se izplača vložiti vanjo ves napor in znanje. Nekoliko naslednjih podatkov nas bo prepričalo o tem, kako potrebno je posvetiti veliko pozornost prav proizvodnji vodnih turbin. Razpoložljivi svetovni hidropotencial, ki omogoča instali-ranje hidroelektrarn skupne moči 2,2 milijona MW, je izkorišče le 23-odstotno. Po načrtih Svetovne konference o energiji bi bilo treba v naslednjih 40 letih zgraditi hidroelektrarne skupne moči 1 milijon MW oz. 26 tisoč MW letno. Ob predpostavki, da Litostroj sodeluje v izgradnji samo 2 odstotka hidroagrega-tov, bi bila treba letno narediti 2500 do 3500 ton turbin. Prav tako impresivni so podatki za Jugoslavijo. Čeprav je dobro znano, da je naša država od vseh energetskih virov bogata le z vodno energijo in da ima svetovno znane graditelje hidroelektrarn (projektante, izvajalce gradbenih del, proizvajalce turbin, generatorjev in električne opreme), izkorišča svoj hidropotencial le 40-odstotno. Strategija dolgoročnega razvoja Jugoslavije predvideva takšen tempo gradnje hidroelektrarn, da bi v času do leta 2000 instalirali letno po 500 MW oz. proizvedli okoli 3 tisoč ton turbinske opreme. Razen tega je treba omeniti, da velik del turbin doma in v svetu obratuje že dolgo vrsto let in bodo zato potrebni večji remonti in dodatna proizvodnja turbinske opreme. Seveda pa potencialna možnost še ne pomeni sodelovanja v izgradnji hidroenergetskega objekta. Če hočeta Litostroj in Turboinštitut ustvariti pogoje za uspešen nastop doma in v tujini, morata zagotoviti razvoj hidravličnih oblik, projektantskih zmogljivosti, sodobno tehnologijo izdelave in obdelavo tržišča. Kajti le hkratni intenzivni razvoj vseh komponent proizvodnje turbin nudi objektivno in trajno možnost, da se zlasti domači investitorji znebijo pomislekov o manjvrednosti domače industrije in znanstveno raziskovalnih organizacij in da Jugoslavija enkrat za vselej neha uvažati turbine skoraj vseh svetovnih proizvajalcev. Poleg tega, da imamo v Jugoslaviji štiri velike proizvajalce črpalk, ti predvsem pri zahtevnejših strojih ne pokrivajo potreb domačega trga. Zmanjšana intenzivnost vlaganja v industrijske in predelovalne objekte ne bo vplivala na zmanjšanje črpalne proizvodnje, če se bodo proizvajalci pravočasno usposobili za zahtevnejše objekte in nadomestili velik uvoz predvsem črpalk za rafinerije, petrokemijo in procesno industrijo. Med termoenergetskimi objekti v državi imamo le nekaj takih, v katerih so tudi zahtevnejše črpalke domače proizvodnje. Vse kaže, da je led prebit pri črpalkah hladilne vode, saj so reference, pridobljene v domačih elektrarnah, zelo pomembne za nastop na tujem trgu. To mora pomeniti začetek intenzivnejšega prodora na področje energetskih črpalk. SHEMA AVTOMATSKE OBDELAVE MERILNIH REZULTATOV OSNOVNIH hidravličnih, energetskih in dinamičnih veličin 1,1 » ZPI5 HČANlt V RAVNINI ■m 15 I ^K=r„ .El '/A OBSTOJEČE STANJE ' "1 PLAN Ul KUNCA Ititib Zgradba Turboinštituta Sodelovanje med Litostrojem in Tur-boinštitutom doživlja v zadnjih letih stalen porast medsebojnega zaupanja in obsega skupnih poslov. Vzrok za to je v prvi vrsti treba pripisati spoznanju vodilnih ljudi v obeh organizacijah, da le svetovno uspešen Litostroj lahko dolgoročno zagotovi razvoj znanstveno raziskovalne dejavnosti s področja turbinskih strojev v Turboinštitutu in obratno: le svetovno uspešen razvoj hidravličnih strojev v Turboinštitutu lahko omogoči Litostroju v mednarodni konkurenci uspešen nastop z domačim znanjem, tehnologijo in proizvodnjo. Koncept vodstva Litostroja, naj proizvodnja hidravličnih strojev, ki so mimogrede rečeno edini energetski stroji v Jugoslaviji, zgrajeni brez uvozne licence, temelji na lastnem znanju in tehnologiji, kar Turboinštitut v celoti podpira, opredeljuje obliko in obseg sodelovanja. V zadnjih letih zelo uspešno sodelovanje med Litostrojem in Turboinštitutom želimo prikazati na nekaj primerih iz črpalne in turbinske proizvodnje. Pred nekaj leti je Litostroj sodeloval in zmagal na mednarodni licitaciji za namakalni sistem Kirkuk v Iraku. Litostrojski časopis je pogosto poročal o poteku gradnje črpalnih postaj v Kirkuku. Ob tem primeru želimo poudariti, da so bile na licitaciji izbrane črpalke, ki so bile sad domačega znanja in uspešnega sodelovanja raziskovalcev, projektantov in konstruktorjev Litostroja in Turboinštituta in da je bil že pred začetkom proizvodnje izvršen prevzemni preizkus na modelu obeh črpalk v prisotnosti kon-sultanta firme SOGREAH iz Grenobla. Pred dvema letoma se je veliko govorilo o projektu izgradnje hidroelektrarne Haditha v Iraku, tudi sedaj litostrojski časopis pogosto poroča o poteku del na gradbišču. Proizvodnja turbin v tovarni je v polnem zamahu. Vendar pa so bili v Turboinštitutu že pred začetkom proizvodnje uspešno opravljeni prevzemni preizkusi modela, ob navzočnosti predstavnikov investitorja, konsultanta Nor-consult iz Norveške in ČKD iz Češkoslovaške. Po zahtevah, ki so bile definirane že pred preizkusi, spada ta prevzemni preizkus med najzahtevnejše v dosedanjem delu inštituta. Zadovoljstvo konsultanta in investitorja z opravljenim prevzemom je bilo vsem tistim, ki so pri prevzemu sodelovali, največje priznanje za velikanski napor in prizadevnost. Dolgoletna prizadevanja Litostroja, da bi se s svojimi črpalkami vključil v jedrski program SEV, so se uresničila z naročilom z izdelavo havarijske črpalke za borovo kislino za jedrsko elektrarno KosL duj. Vendar model črpalke, izdelan po sovjetski dokumentaciji, ni dosegel zahtevanih zagotovljenih parametrov. S ponosom ugotavljamo, da je že prva sprememba hidravlične oblike modelne črpalke v celoti izpolnila zagotovila. Prav raziskava črpalke za Kosloduj je tipičen primer, kako lahko dobro strokovno sodelovanje in osebno angažiranje vodilnih ljudi vodi k uspešni realizaciji projekta tudi tedaj, ko so roki izredno kratki. V svežem spominu nam je še uspešno končana licitacija za izgradnjo HE Mostar. Zmago v tej zelo močni mednarodni konkurenci moramo pripisati intenzivnemu razvoju krilnih strojev v Turboinštitutu v zadnjih letih in zelo rafinirani oceni strokovnjakov Litostroja o možnostih drugih proizvajalcev turbin. Trenutno so v Inštitutu v teku priprave za prevzemni preizkus, ki mora hiti končan še v tem letu. Projekt izgradnje HE Stratos v Grčiji je prisoten v Litostroju in Turboinštitutu že skoraj dve leti. Z zmago v prvi in ponovljeni licitaciji je Litostroj dokazal, da lahko uspešno konkurira celo v državah Evropske gospodarske skupnosti. Agregat je od razvoja hidravlične oblike stroja v Turboinštitutu do projekta in konstrukcije v celoti sad domačega znanja in tehnologije. Prevzemni preizkusi na modelu, ki se bodo kmalu začeli, bodo tako zahtevni, da jih bo mogoče izvesti le z združitvijo kadrov in merilne opreme obeh organizacij. Črpalke hladilne vode za zadnja dva bloka v TE Šoštanj in TE Obranovac B predstavljajo pomembne reference, ki so bistveno pripomogle k temu, da je za-hodnonemška firma KWU izbrala Litostroj za dobavitelja hladilnih črpalk za jedrsko elektrarno, ki jo nudi v Turčiji. Ta pomembni uspeh dokazuje, da se domače tehnične rešitve, dobljene na osnovi dokaj obsežnih raziskav na modelih pol-aksialnih črpalk s predvodilnikom, lahko kosajo z izvedbami zahodnih firm. Projekt izgradnje verige hidroelektrarn na Savi in Muri je vsak dan bolj prisoten v življenju republike. Vzpostavljeno sodelovanje na tem projektu med Elektrogospodarstvom Slovenije, Litostrojem in Turboinštitutom, s točno določenim ciljem optimiranja agregata in razvojem turbine s konkurenčnimi energetskimi in kavitacijskimi karakteristikami, je dragocena izkušnja, ki lahko postane model sodelovanja v jugoslovanskem prostoru. Rezultati dosedanjih raziskav kažejo, da že razpolagamo z modeli cevnih turbin, ki po svojih karakteristikah ne zaostajajo za modeli konkurenčnih proizvajalcev. Opisani primeri uspešnega sodelovanja Litostroja in Turboinštituta so bili osnova za izdelavo programa dolgoročnega sodelovanja pri razvoju hidravličnih strojev v Turboinštitutu in razvoju projektantskih, konstruktivnih in tehnoloških možnosti Litostroja. Program razvoja in sodelovanja Izhodišča Petletni program razvoja Kaplanovih, Francisovih in cevnih turbin (kasneje so bile priključene tudi Peltonove), ki so ga koncipirali strokovnjaki Litostroja in Turboinštituta, mora omogočiti Litostroju s turbinami, razvitimi, preizkušenimi, projektiranimi, konstruiranimi in izdelanimi z domačim znanjem in domačo tehnologijo, konkurenčen nastop na svetovnem tržišču. Program razvoja črpalk, ki je v pripravi, bo temeljil na prednostnih izkušnjah strokovnjakov Litostroja v izgradnji velikih, posamičnih strojev. Zamišljen je razvoj črpalk za posamično proizvodnjo večjih in zahtevnejših agregatov za namakanje in izsuševanje, vodovodne sisteme in podobno, razvoj črpalk za termične in jedrske elektrarne, rafinerije, petrokemijo in procesno industrijo. Navedimo le nekaj neposrednih in logičnih posledic zastavljenih programov: — razvoj metod hidrodinamičnega izračuna vseh elementov pretočnega trakta in matematičnega modeliranja toka v stroju, — razvoj metod za meritve na modelih in izvedbah s posebnim poudarkom na meritvah in analizi dinamičnih pojavov in kinematike toka, — razvoj metod računalniškega projektiranja in konstruiranja s poudarkom na optimiranju stroja z glede na porabo materiala, tehnologije izdelave, dimenzioniranje, itd., — razvoj metod dinamične analize agregata in njegovega varnega obratovanja v hidravličnem sistemu in metod analize mehanskih karakteristik stroja glede na dinamične obremenitve med obratovanjem, — razvoj računalniško podprte teh-nogolije in tehnologije obdelave kosov velikih dimenzij, — razvoj ustreznih tehnoloških zmogljivosti za odlivanje delov črpalk, namenjenih težavnim obratovalnim pogojem, — komercialna in strokovna obdelava trga, — šolanje in usposabljanje kadrov. Iz programa je razvidna vsa resnost obvez in zahtev, ki stoje pred delavci Litostroja in Turboinštituta. Trenutno je težišče razvojnih programov na delu v Turboinštitutu, saj je razvoj hidravličnih oblik in preizkušanje karakteristik modela pogoj za uspešno obdelavo trga in pridobivanje naročil. Ker so za uresničitev postavljenega programa potrebne večje koncentracije strokovnih kadrov v obeh organizacijah in sodelovanje kadrov z univerz, bo prišlo do vrste sprememb v Turboinštitutu. Nakažimo nekatere najvažnejše. Spremembe, do katerih naj pride v Litostroju, so stvar posebnega članka. Računalniški razvoj hidravličnih oblik Sodobne metode numerične matematike, katerih razvoj in uporabnost so posledica silnega razvoja računalništva, omogočajo obravnavo toka tudi v hidravličnem stroju. Ne glede na dokaj smele predpostavke o osno simetričnem toku idealnega fluida brez vpliva kavitacije je mogoče vpliv posameznih pomembnih geometričnih in hidravličnih parametrov uspešno študirati na matematičnem modelu stroja in s tem seveda tudi izvršiti začetno optimizacijo. Dosedanje izkušnje računalniškega projektiranja in analize gonilnikov aksialnih in radialnih strojev kažejo na uspešnost izbranega pristopa (po razviti metodi je projektiran gonilnik za HE Stratos, cevni gonilnik za Savo in Muro, in-ducerji, itd.). Računalniško projektiranje pretočnega trakta, na katerem timsko delajo strokovnjaki Turboinštituta, Litostroja in Univerze v Ljubljani, mora dati prve rezultate ob koncu leta 1984 in rezultate s predpostavko realnega fluida brez rotacijske simetrije sredi 1986. Pomen računalniškega optimiranja (analize lastnosti) je v tem, da se lahko analizira veliko število variant. V eksperimentalno verifikacijo, kije draga in časovno dolga, gredo le tiste variante, ki so računalniško dale najugodnejše rezultate. Preizkušanje karakteristik modelov Čeprav je povečano sodelovanje med Litostrojem in Turboinštitutom v zadnjih letih vplivalo na povečanje razvojno-raziskovalnih možnosti Turboinštituta, pa program razvoja zahteva nadaljnje širjenje teh možnosti, zlasti glede kvalitete. Uvajanje avtomatskih merilnih sistemov, krmiljenih z računalniki na postajah za preizkušanje turbin in črpalk, je omogočilo tako imenovani »on-line« način merjenja, ki daje možnost domala istočasne meritve vseh merilnih veličin in preliminarno obdelavo podatkov takoj po koncu meritev. Do konca leta bodo vsa važnejša preizkuševališča v Turboinštitutu opremljena z avtomatskimi merilnimi sistemi. (Nadaljevanje na 8. strani) 35 let Turboinštituta Mednarodna konferenca o turbinskih strojih Svoj jubilej petintrideset let raziskovalnega dela je Turboin-štitut praznoval delovno. V Ljubljani je v Cankarjevem domu od 11. do 13. aprila 1984 zbral domače in tuje strokovnjake, ki se ukvarjajo s problematiko hidravličnih strojev, na konferenci »Petintrideset let Turboinštituta«. O teoriji, izračunu, raziskavah, merskih metodah, kavitaciji, dinamičnih pojavih in obratovanju hidravličnih strojev je poročalo okrog sto referentov, predstavnikov raziskovalnih, proizvodnih organizacij (Escher Wyss, Voith, ČKD Blansko, Hydroart, Sulzer, Sigma, KSB, Kvaerner Brug, KaMeVa, Voest-Alpine, Harkovskij metaličeskij zavod, Ingersol, ENEL, itd.), projektantskih organizacij in univerz iz enaindvajsetih držav (Japonske, Kitajske, Indije, ZDA, Sovjetske zveze, ZR Nemčije, Velike Britanije, Francije, Italije, Švice, Avstrije, Švedske, Norveške, Poljske, Češkoslovaške, Madžarske, Bolgarije, Španije, Egipta, Mehike in Jugoslavije). Na konferenci so bili predstavljeni izvlečki referatov, ki so objavljeni v dveh zajetnih knjigah konferenčnega zbornika (840 strani) v angleškem jeziku. Pokrovitelji te mednarodne konference so bili: Zvezna gospodarska zbornica, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Gospodarska zbornica SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in Univerza E. Kardelja v Ljubljani. Strokovni program konference je obsegal deset zasedanj, obisk Turboinštituta s predstavitvijo preizkuševališč modelnih turbin in črpalk in ogled Litostroja. (Nadaljevanje s 7. strani) Glede na zahteve, ki jih program razvoja postavlja, mora Turboinšti-tut zagotoviti razvoj v naslednjih smereh: 1. Metode in naprave za usmerjanje osnovnih merilnih instrumentov mora razviti do takšne stopnje, da bodo omogočale doseganje napake umerjanja =£0,17o. 2. Na vse merilne postaje uvesti »on-line« način meritev in uporabiti merilne instrumente (naprave), ki zagotavljajo meritev pretoka, vrtilne hitrosti in momenta s takšno natančnostjo, daje srednja kvadratična napaka meritve izkoristka =£ 0,2 °/0, a ponovljivost rezultatov == 0,15o/o. Pri teh zahtevah je potrebno posebno pozornost posvetiti tudi izdelavi modela. 3. Meritve in analiza dinamičnih pojavov. Študij dinamičnih karakteristik modela (pulzacij pritiska na različnih mestih pretočnega polja, oscilacij aksialnih in radialnih sil, oscilacij momentov vodilnih in gonilnih lopatic, vibracij posameznih elementov modela...), ne glede na to, da zakoni prenosa rezultatov meritev z modela na izvedbo niso v celoti poznani, postaja pri velikih agregatih vse pomembnejši. Odpira se še cela vrsta vprašanj o dinamičnem obnašanju stroja (njegove im-pendance ali odzivne funkcije), ki je za varno projektiranje hidroenergetskih sistemov odločilno. Te karakteristike stroja je mogoče dobiti samo z vsestransko uporabo metod statistične obdelave dinamičnega signala v časovnem oziroma frekvenčnem prostoru. Zaradi dejstva, da dinamične karakteristike stroja določa tudi njegova geometrija, ki je povezana s trdnostjo, mora priti do zelo tesnega sodelovanja projektan-ta-konstrukterja in projektanta-hid-rodinamika zaradi kompleksne obravnave lastnosti stroja. 4. Meritve kinematike toka v pretočnem polju. Za natančno (in uspešno) računalniško optimiranje pretočnega polja je treba poznati robne pogoje, ki so vhodni podatki za računalniški program. Potrebno je verificirati tudi matematični model, kar je, razen integralne verifikacije mogoče narediti edino s primerjavo porazdelitve hitrosti, dobljene z računalnikom in z meritvami. Razvoj merilne tehnike omogoča meritve porazdelitve vektorja hitrosti v poljubnem preseku pretočnega polja celo v rotirajočem gonilniku. Temelji na uporabi laserskih anemomen-tov in osnovna prednost pred vsemi do sedaj zanimivimi metodami je v dejstvu, da pri meritvah ne pokvari toka, ki ga merimo. Obdelava rezultatov meritev »On-line« način merjenja omogoča, da se v enem obratovalnem režimu turbine ali črpalke osnovne merilne veličine odčita večkrat. Statistična obdelava odčitanih veličin omogoča zmanjšanje slučajne napake meritev na minimum in s tem veliko ponovljivost. Z osrednjenimi podatki se računajo karakteristike turbine (črpalke) in na prvi stopnji obdelave rezultatov rišejo osnovne karakteristike, ki so praviloma ravninski preseki prostorske površine. Druga stopnja obdelave, ki poteka na hišnem računalniku, omogoča: — preračun in risanje diagramov poteka prostorskih karakteristik modela (školjčni diagrami, diagrami odprtja vodilnika in gonilnika, aksialnih in radialnih sil, momentov, pulzacij pritiska...), — trajno shranjevanje izmerjenih podatkov in njihov prenos do računalnika TZ Litostroj, — preračun in risanje diagramov izvedbe za zadano vrtilno hitrost in velikost stroja, — obdelavo dinamičnih signalov v časovnem prostoru (statistična obdelava, autokorelacija, križna korelacija ...), — obdelavo dinamičnih signalov v frekvenčnem prostoru (frekvenčna analiza, gostota spektra, koherenca...), — obdelavo dinamičnih signalov v modelnem prostoru, — analizo impendance oz. odzivne funkcije stroja. Grafična periferija hišnega računalnika (grafični terminal in risalnik) zagotavlja hitro analizo izmerjenih rezultatov in risanje ustreznih diagramov za najrazličnejše primere uporabe, kar bistveno vpliva na uporabo merilnih rezultatov pri obdelavi trga in že znanega investitorja. Vsestranska uporaba word-star programov bo skrajšala čas pisanja poročil, dvignila njihovo kvaliteto in omogočila pisanje namenskega poročila (kot ene izmed številnih variant) za ponujanje agregata ali pri sklepanju pogodb. Zaključek Omenjeni razvojni programi predstavljajo tako za Litostroj kot Turboinštitut veliko strokovno in delovno obveznost, ki jo bo mogoče uresničiti le z racionalno uporabo razpoložljivih kadrovskih in materialnih potencialov in z njihovim stalnim povečevanjem. Tako obstaja velika naloga Litostroja in Turboinštituta, da dosežke skupnega razvoja uporabita na trgu, kjer je uspešen le tisti proizvajalec, ki nudi lastne rešitve in tako vpliva na uporabnike svojih proizvodov. V. Kercan, M. Bajd, M. Gantar in B. Velenšek OKTOBER, MESEC VARSTVA PRED POŽAROM VARUJMO TOVARNO, DELOVNA MESTA IN OKOLJE PRED POŽAROM Ali lahko preprečimo požar? Lahko! Brez večjih naporov in prizadevanj! Zadostuje le nekoliko znanja, prizadevnosti in previdnosti in rdeči petelin ne bo krilU po naši tovarni in nam uničeval premoženja. Vendar so še primeri, ko se posamezniki igrajo z rdečim petelinom in preizkušajo njegovo moč. Razdraženi petelin hitro kljune, razširi svoja krila in požira okrog sebe vse, kar je gorljivega. Zato varujmo rdečega petelina in ga imejmo tam, kjer nam koristi. V topilnih pečeh, pri kaljenju, žarjenju, varjenju, kjerkoli ga rabimo v tehnološkem procesu. Pa tudi pri kajenju, kuhanju kavice, ogrevanju, se lahko pojavi rdeči petelin. Kajenje sicer škoduje, a dokler gori samo cigareta, škoduje kadilcem in njegovim sosedom. Nepravilno ugasnjen ogorek pa je že večkrat povzročil požar! Kadilci bodite previdni! Potem, ko pokadite cigareto, ugasnite ogorek v pepelniku ali v za to pripravljeni posodi z vodo. Če ni ne enega ne drugega, ste si to dolžni pripraviti. Kuharice in kuharji kavice, pripravljajte kavico le na pravilno opremljenih in zavarovanih kuhalnikih. Prostore, če je res potrebno, ogrevajte z ustreznimi grelnimi napravami. Rdeči petelin mora biti naš sluga in ne gospodar. Delavci v proizvodnji se bolj zavedajo nevarnosti rdečega petelina. To dokazuje zmanjšanje števila začetnih požarov ter hitro in učinkovito posredovanje z ročnimi gasilnimi aparati. Kljub temu se moramo še naprej seznanjati s požarnimi nevarnostmi na delovnem mestu in okolici ter z uporabo ročnih gasilnih aparatov. Vsi vemo, da je požar bolje preprečiti kot gasiti in potem ugotavljati, kakšno škodo je povzročil. Pa kaj bi še govorili o tem. Mesec požarne varnosti je pred nami. Zato bomo zopet poglobili svoje znanje o požarni preventivi, večkrat pogledali, kje imamo ročne gasilne aparate, skrbeli za proste dohodne poti do teh aparatov, se oglasili pri naših poklicnih gasilcih za nasvet in sploh ravnali tako, da ne bo treba reči: »Ta požar je nastal zaradi moje malomarnosti ali neznanja.« A. Burger Mladinske delovne akcije Še eno delovno poletje je za nami. Izteklo je veliko znoja iz mladih teles. Mnogo žuljev je pospravljenih v spominih. Na koncu vsi srečni, kadar se podelijo priznanja za uspešno opravljeno delo, zakopljejo globoko v srce obljubo: »Naslednje leto, ob istem času, na neko novo akcijo!« Mladinci iz naše delovne organizacije so bili letos na več delovnih akcijah in so bili zelo uspešni. Od dvanajstih, kolikor jih je bilo poslanih, se jih je deset vrnilo z udarniškimi značkami, dva pa s pohvalami. Opazno je tudi, da mladi Litostroj-čani zasedajo predvsem mesta v vodstvih brigad. Vendar je to posledica načina izbire brigadirjev v naši delovni organizaciji, saj pošiljamo predvsem mladince, ki so aktivni v delu mladinske organizacije ali drugih družbenopolitičnih organizacijah ter tiste, ki so se že izkazali z delom na delovnem mestu. Poleg tega druge delovne organizacije niti ne izpolnjujejo pogoja o določenem številu mladincev, ki naj bi jih poslali na akcije. Zaradi tega, predvsem pa zaradi premajhne zainteresiranosti mladih, je letos naša MDB »Heroja Staneta Kosca« štela samo 33 brigadirjev. To pa je premalo, da bi brigada bila popolna ter bi tako lahko konkurirala za kakšno republiško ali zvezno priznanje. Na ZMDA Ogu-lin 1984 smo kopali skupaj z drugi- mi brigadami kanale za vodovod v dolžini okrog 4,5 km in zasedli drugo mesto. Tudi po strukturi, ki je bila primerna, saj je bila povprečna starost brigade 19 let, bi bili lahko predlagani za republiško priznanje »Vladimir Nazor«. Vendar premajhna številčnost, nepopolnost ne dovoljuje tega. Še posebej bi se rad zahvalil obiskovalcem, ki so prišli iz Ljubljane in nam pomagali do 17 udarniških značk ter 12 pohval. Med ostalimi so to bili predsednik in sekretar mladine občine Ljubljana-Šiška, podpredsednik in sekretar SZDL, sekretar ZK in podpredsednica mladine iz Litostroja Barbara Krošelj, katere smo bili še posebej veseli mladinci iz Litostroja, ker nam je to še en dokaz zanimanja naše delovne organizacije za brigadirje. Rad bi pozval mlade, da se v večjem številu prijavljajo v brigade. Res da je delo na trasi težko, ampak je vedno zaradi prijateljstva, ki ga ustvarjajo mladi ob delu, ki ga ne morejo izbrisati kilometri, niti čas! Zaradi takšnega prijateljstva se vsi, ki enkrat pridejo v brigado, vračajo zopet za nove delovne akcije. Mladinci! Mladinke! Vsi, ki se počutite mlade! Pridite v brigado! Spoznajte, kaj je to akcijsko prijateljstvo! Spoznajte, kaj pomeni akcijska ljubezen! Beigadirski Z-D-R-A-V-O od letošnjih udarnikov in vseh drugih bri- gadiriev! M. Gerzič Da bodo pripravljene Ženska desetina prostovoljnih gasilk iz Litostroja pred vajo za občinsko tekmovanje Polaganje sesalnih cevi Industrijski roboti V Sloveniji in Jugoslaviji se začenja proces modernizacije proizvodnje, za katerega je značilno, da bodo v njem temeljni nosilci razvoja narodnega gospodarstva predvsem: — informatika, — elektronika, — avtomatsko krmiljeni proizvodi. Začetne ideje o povečevanju naporov za hitrejši razvoj industrijske robotike v slovenskem prostoru so se pojavile že pred nekaj leti in na pobudo Gospodarske zbornice Slovenije je v razpravi predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi raziskovalno-razvojne enote za robotizacijo. Cilji ustanovitvene enote so zlasti: — koncentracija raziskovalnih, razvojnih in proizvodnih zmogljivosti, — načrtovanje in izvajanje skupno dogovorjenih raziskav razvoja proizvodnje, — povečanje učinkovitosti in kakovosti tehnoloških procesov, — prednostno upoštevanje robotizacije pri planiranju družbenega razvoja, — smotrno uvajanje tuje tehnologije, — ustvarjanje potrebnih tehnoloških pogojev, — pospešeno izobraževanje in usposabljanje kadrov. V obdobju 1984—1985 bo začela ra-ziskovalno-razvojna enota za robotizacijo dela na: — členkastem varilnem robotu, — manipulacijskem robotu, — fleksibilnih stažnih napravah, — portalnem robotu za varjenje, — malem manipulacijskem robotu, — upravljanju z mikroračunalniki, — prijemalih in orodju, — na aktuatorjih (hidravličnih, električnih), — senzorjih, — programski opremi, — raziskavi tržišča, — izobraževanju. Določeni so tudi nosilci za usklajeva- strega strojev £2 % nje posameznih aktivnosti, ki sodelujejo z organizacijami združenega dela. Bistveno tehnološke revolucije, zlasti avtomatizacije oziroma robotizacije je v tem, da temelji predvsem na znanju in da osvobaja človekovo fizično in umsko delo ob težkih, nevarnih, nezdravih in rutinskih delovnih operacijah ter s tem sprošča neslutene možnosti človekovi ustvarjalnosti v delu in upravljanju. Dviga se produktivnost in ekonomičnost, v proizvodnji pa je dosežena natančnost in zanesljivost. Stroji, izdelani v domači strojegradnji, so po zasnovi in doseženi kvaliteti izdelave v veliki meri sledili svetovnemu tednu strojegradnje. To tudi dokazujejo uspehi proizvajalcev strojne opreme na mednarodnih licitacijah za pridobivanje naročil. Prodaja strojev na zahtevna svetovna tržiča in odstop izvedbene in tehnološke dokumentacije za licenčno izdelavo strojev ter doseženo stanje v strojegradnji potrjujejo. Opremljenost strojev za avtomatizacijo krmiljenja pa v primerjavi z zasnovo in kvaliteto zaostaja. Visoki proizvodni stroški in dolgi dobavni roki v strojegradnji so posledica premalo razvite industrije sestavin. Proces avtomatizacije in robotizacije je močno odvisen od pričakovanih zelo hitrih in še bolj integriranih mikroprocesorjev. Izgleda, da se bo država, ki ne bo osvojila polprevodniške tehnologije, kmalu pridružila vrstam nerazvitih držav. Tista, ki se bo razvijala le na tujih naložbah in na uvoženi tehnologiji v elektronski industriji, pa bo vedno bolj ranljiva. Problem zaostajanja večine narodov za ZDA in Japonsko je v proizvodnji komponent, polprevodnikov, zlasti velja to za zelo hitre in visoke integracije. V svetu so vgrajevali predvsem robote za strego strojev. Nato sledijo roboti za sestavljanje (montažo), varjenje, litje, barvanje in ostalo. Na Japonskem imajo največ robotov za manipulacjo, v ZRN in ZDA pa robotov za varjenje. In kako v Litostroju? V okviru proizvodnje preoblikovalne opreme se že vrsto let ukvarjamo z avtomatizacijo strojev in naprav. V ta namen so bile izdelane raziskovalne naloge: — Sistematizacija hidravličnih ventilov SBK 229/151 — Optimiziranje preoblikovanja I. — stroji SBK 229/127 — Optimiziranje preoblikovanja II. — mehanizacija SBK 229/153 Osvojili smo proizvodnjo za strego in mehanizacijo naslednjih strojev: — manipulator MP-2-XXX- — kleščni podajalnik PNP-XXX/X- — grabilni podajalnik PGP-XXX/X- — odvijalnik ONE-XXX/- — navijalnik NNE-XXX/- — ravnalnik RNE-XXXX/XX V letu 1984 pa potekajo dela pri avtomatizaciji tlačnega liva, na prijemalih in orodjih za avtomatsko vpenjanje in menjavo orodja ter na industrijskem robotu. Razvoj in osvajanje industrijskih robotov v proizvodnji preoblikovalne opreme bi potekal v načrtovanju treh osnovnih oblik industrijskih robotov (1, 2, 3,) po načelu modularne zgradbe. Prvi pogoni naj bi bili električni, ker smo trenutno le-tem najbližji in imajo določene prednosti. Pri prvem robotu, katerega prototip naj bi bil izdelan v prvi polovici leta 1985, bi bilijtogoni in elektronska oprema iz Iskre Železniki oziroma Indramata. Litostrojski industrijski roboti naj bi bili namenjeni predvsem stregi izdelovalnim postopkom, in sicer obdelavi in montaži. V nadaljnjem razvoju bi se lahko preuredili za barvanje in varjenje. Litostrojski roboti bodo nosili oznako LIR, kar pomeni Litostrojski industrijski robot. Poleg oznake bodo označene še stopnje prostosti, teža bremena in vrsta prijemala. A.Sekač KINEMATSKA ZGRADBA INDUSTRIJSKIH ROBOTOV Kinematska zgradba industrijskih robotov Kinematska zgradba glavnih osi Kinematska slika z opisom osi Delovni prosto/* /1 Oznake pomenijo: stopnje prostosti: T - translacija - premočrtno gibanje R - rotacija - krožno gibanje RAZLIČNE TEMELJNE ZGRADBENE OBLIKE INDUSTRIJSKIH ROBOTOV sestavljanje montaža 26% barvanje ostalo Pogostost uporabe industrijskih robotov. Število ter zgradba delov in funkcija robotov, ki so bili nameščeni v svetu do leta 1981, je razvidna iz naslednjih dveh tabel. Država Varjenje Barvanje Sestavljanje Posluž. strojev Livarstvo Ostalo Japonska 4.500 481 9.602 14.003 2.300 _ ZRN 600 170 55 250 5 ZDA 1.500 540 40 850 840 400 Švica 5 5 10 25 5 Švedska 200 130 450 15 85 Jugoslavija — 1 — 1 7 Zgradba delov in funkcija Sistemi delov Funkcija delov kinematsko ročna prijemala — vstavitev prostorske prilagoditve med obdelovancem — prijemanje obdelovanca — zagotavljanje lege obdelovanca med postopkom krmiljenje — vstavitev programa, krmiljenje in nadzorovanje — ustvarjanje logičnega stika z orodnimi in vpenjalnimi napravami - Pogon — pretvorba in prenos energije k vsem premikajočim se osem merilni sistemi — merjenje lege in hitrosti posameznih premikajočih osi senzorji — merjenje fizikalnih količin — spoznavanje lege in vzorca Prednosti in slabosti pogonov industrijskih robotov Pogon Prednosti Slabosti Električni — enostavni sestavni deli — enostaven prenos signala — dobra nastavitvena lastnost — enostaven prenos energije — ni škodljiv za okolico — majhni momenti in sile — eksplozijska zaščita — slaba prisilna izključitev (v sili) Pnevmatski — enostavna eksplozijska zaščita — majhni stroški — zmerna teža — kompresorski zrak — zelo slaba nastavitvena lastnost — proizvodna kompresija (nosilec energije — povzroča hrup Hidravlični — veliki momenti in sile — zmerni stroški — dobra nastavitvena lastnost (regulacija) — velika obremenitev okolice — ustvarjanje toplote — dodatni »nosilec nergije« Srečanje z lovci s Sorice Konec avgusta smo prejeli vabilo Lovske družine Sorica, da se udeležimo proslave ob njihovi 25-letnici obstoja ter 15-letnici pobratenja s konferenco OOS Litostroj. Na to srečanje so bili vabljeni predsedniki IO OOS TOZD/DS, direktorji TOZD/DS ter koordinacija družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov delovne organizacije Litostroj. V pozdravnem govoru predsedni- ka lovske družine Sorica je bilo poudarjeno dolgoletno ter plodno sodelovanje med lovsko družino Sorica in konferenco OOS Litostroj. Na srečanju so bila podeljena priznanja vsem zaslužnim članom lovske družine Sorica. Posebno priznanje je prejel tov. Pinter Janko ob svoji 80-letnici in kot najstarejši član lovske družine Sorica. V znak dobrega sodelovanja med lovsko družino Sorica in konferenco OOS Litostroj je konferenci OOS Lovci in gostje v prijateljskem pogovoru Litostroj podeljeno priznanje — plaketa lovskih družin Gorenjske. Na tem srečanju smo imeli tudi razgovore s predsednikom krajevne skupnosti Sorica ter se dogovorili za še tesnejše sodelovanje. Srečanje je potekalo ob lepem in sončnem vremenu in ob spremljanju ansambla Veseli Šentviščani. Proti večeru smo se vrnili v Ljubljano zelo zadovoljni in z dobrimi vtisti s tega srečanja. Fadil Zec Janko Pinter 80-letnik, pobudnik sodelovanja sa litost roj 25 let časopisa litostroj 25 1 --sa litostroi 25 Ipt časonisa litostroi 2S L Odšli so v pokoj 31. avgusta se je od nas poslovil in odšel v zasluženi pokoj naš zvesti »čistokrvni turbinec« Anton ČARMAN. Vso svojo delovno dobo je posvetil turbinam, vključno z vajeniško dobo. Od Schnai-terja iz Škofje Loke se je, kot vsi ostali sodelavci, leta 1949 preselil v Litostroj in postal brigadir pri montaži turbin. Zaradi svojih sposobnosti in veselja do dela je leta 1952 postal montažni mojster. Preizkusna montaža turbin v tovarni pa za njega ni bila tisto, kar je želel. Hotel je več. Hotel je vedeti, kako se grmada železa iz tisoč kosov sestavi v obratovalni stroj, ki vodno energijo pretvarja v električno. Zaradi dobrega poznavanja preizkusne montaže v tovarni mu je bilo zaupano delovno mesto montažnega nadzornika. Ko je Litostroj začel svoje turbine montirati sam, pa je zasedal tudi (lelovno mesto vodje montaže v domovini in tujini. Veliko je prispeval k razvoju montažne tehnologije in potrebnega orodja za montažo. Njegov izreden čut discipline je svetel vzgled sodelavcem. Kot do sodelavcev je bil strog tudi sam do sebe. Odrekel se je vsega, kar je bilo zanj in za njegovo delo škodljivega. Svoje znanje je radodarno delil našemu naraščaju. Ob posloviti od nas smo mu dokazali hvaležnost s številno udeležbo. Želimo mu, da bi se sedaj v celoti posvetil svojim konjičkom in še dolgo let užival zasluženi pokoj. Sodelavci Tov. Stanislav BANKO je odšel v pokoj junija letos po 19 letih dela v čistilnici jeklolivarne. Začel je kot ročni čistilec, nato pa je z vestnim delom in kot dober organizator postal vodja skupine. Zaradi natančnosti pri delu in stalne pripravljenosti za sodelovanje smo mu zaupali vedno najbolj odgovorne ulitke, saj smo se zavedali, da bodo narejeni kvalitetno in pravočasno. Žal se mu je zadnja leta zdravje poslabšalo, zato je moral predčasno v invalidski pokoj. Pogrešali ga bomo kot dobrega sodelavca pa tudi aktivnega samoupravljala, saj je bil kot vzoren delavec več mandatov voljen v samoupravne organe in D PO temeljne organizacije PUM »LIVARNE«. Jezikovni ostružki Slovenski jezik je eden od redkih jezikov na svetu, ki ima ohranjeno dvojino za slovnično izražanje dveh predmetov. Čeprav je res, da raba dvojine v pogovornem jeziku, torej v vsakdanji uporabi zelo izginja (škoda!), pa jo moramo v knjižnem jeziku, kadar pišemo ali govorimo na javnem mestu, vendarle obvezno uporabljati. Ne smemo na primer pisati: pred dvemi urami, pred dvemi dnevi, pred dvemi tedni, temveč: pred dvema urama, pred dvema dnevoma, pred dvema tednoma, letoma itd. Podobno napako delamo tudi, kadar ne upoštevamo d /ojine pri izražanju glagolskih dejanj. V enem od člankov sem zasledila stavek, podoben temu: Ana in Ina sta prišle v Litostroj in sta se zaposlile kot referentke. Oglejmo si, kaj je narobe v tem stavku! Pisec se je zavedal, da gre za dve osebi, zato je pravilno uporabil dvo-jinsko obliko pomožnega glagola biti — sta. Zavedal se je tudi, da gre za ženski osebi in da je potrebno potemtakem napisati ženko končnico, kise v množini glasi e, vendar pa je pri vsem tem pozabil, da gre za dve in ne za tri ženske. Če bi bile tri ženske bi seveda lahko napisal: Ana, Ina in Tina so prišle v Litostroj in se zaposlile kot referentke. Ker pa sta bili samo dve, je edino pravilno: Ana in Ina sta prišli v Litostroj in sta se zaposlili kot referentki. Vesna Tomc V juniju je odšel v pokoj tudi tov. Jože FINC, strugar v livarni jeklene litine. Pred približno 24 leti se je zaposlil v Litostroju kot pomožni delavec — tesar, kasneje pa je ob delu opravil izobraževalni tečaj in se izučil za strugarja. Vsa leta je bil marljiv, discipliniran in vesten sodelavec. Želimo, da bi še dolgo zdrav in zadovoljen užival zasluženi pokoj. Sodelavci A Junija se je iztekla delovna doba tovarišu Hasanu MAHMUTOVlČU, obločnemu varilcu iz livarne jeklene litine. Z vmesno prekinitvijo je bil v Litostroju zaposlen skoraj 29 let in ves čas solidno in vestno opravljal svoje delo. Takega se bomo tudi spominjali. Želimo, da bi zdrav še dolgo užival zasluženi pokoj. Sodelavci V delovni skupnosti Posebna finančna služba in računovodstvo sta v juniju odšli v pokoj tovarišica Zdenka MOJSKERC in Sonja HOBEL. V Litostroj sta prišli isto leto, 1948, in se zaposlili v statistiki kot statistični manipulantki. Na tem mestu sta ostali do reorganizacije leta 1952. Nekaj časa sta opravljali delo mezdničark v livarni. Od leta 1961 pa vse do letos sta delali v DS PFSR — Sonja kot vodja fakturnega oddelka in Zdenka kot samostojni knjigo- V juniju je odšel v zasluženi pokoj tovariš Peter ŽOHAR, kontrolor v livarni jeklene litine, ki je delal v Litostroju več kot 30 let. Že kot 16-letni mladenič se je boril v NOB. Po osvoboditvi so mu bile zaupane odgovorne naloge v službi za notranje zadeve. Leta 1953 je prišel v Litostroj in tu ostal do upokojitve. Leta 1955 se je začel priučevati za livarja in je po dolgoletnem delu zrasel v vrhunskega livarja, sposobnega za izdelavo najbolj zahtevnih ulitkov. Ob delu se je izobraževal. Končal je gimnazijo ter študiral na višji ekonomski šoli v Ljubljani in Mariboru. Njegovo strokovno delo je bilo ves čas povezano z delom v samoupravnih organih, sindikatu in ZK. Bil je človek, h kateremu je lahko prišel vsak po nasvet in pomoč. Znal je pomagati in svetovati, zato je zelo cenjen med sodelavci. Želimo mu še veliko zdravih in srečnih dni. Kolektiv livarne jeklene litine Ljubitelji VIDEO medija! Pridružite se novoustanovljeni VIDEO SEKCIJI! Sestanki sekcije bodo VSAK DRUGI ČETRTEK, ob 17.30 v govorilnici pri GLAVNEM VHODU. Prvi sestanek 27. 9.1984! Predvideni program VIDEO SEKCIJE: seznanjenje z novim medijem, tečaji, ogledi in izmenjava kaset, snemanje filmov, instalacije, performance itd., itd. Predvidena je nabava tehnične opreme, kar bo omogočilo, da se bodo s tem medijem lahko ukvarjali tudi tisti, ki nimajo svoje opreme. Mladinci, mladinke, šansa tudi za vas! vodja v saldokontih kupcev. Njuno delo je bilo med seboj povezano tako, da sta morali tudi veliko prostih dnevov ostati na delovnem mestu in nadaljevati delo. Med svojimi sodelavci sta bili zelo priljubljeni. S svojim vzgledom, poštenostjo in delovnostjo sta vzgojili veliko novih delavcev. V zasluženem pokoju jima želimo veliko zdravja in sreče v družinskem krogu. Sodelavci DS PFSR Konec avgusta smo se delavci tozda Montaža poslovili od naše dolgoletne sodelavke in letošnje jubilantke Marije KOŽUH. V Litostroju se je zaposlila leta 1949 in vse do leta 1970 vestno opravljala delo skladiščnika orodja. Zaradi bogatih izkušenj na tem področju je bila postavljena za vodjo skladišča in je vse do konca delovne dobe skrbela za nabavo in kvaliteto montažnega orodja. Za njenih 35 let vestnega dela v Litostroju se ji še enkrat zahvaljujemo in ji žv!;...c, da bi še veliko let zdrava uživala zasluženi pokoj. Sodelavci Po 32 letih dela v Litostroju je odšel v pokoj tov. Adolf DIMC, strugar v livarni jeklene litine. Leta 1952 se je pri nas zaposlil kot čistilec ulitkov, kasneje pa se je priučil za strugarja. Kjerkoli je delal, se je odlikoval kot marljiv in vesten delavec, ki se je zavedal zahtevnih nalog pri uresničevanju vedno večjih planskih obveznosti. Obenem je, zlasti v zadnjem času, svoje znanje posredoval mlajšim sodelavcem. Junija je odšel v pokoj tov. Stanislav BLATNIK, pripravljalec peska v livarni jeklene litine. V sorazmerno kratki dobi, manj kot 15 let — si je zaradi svoje izjemne delavnosti in umirjenosti pridobil velik ugled in spoštovanje med sodelavci. Zlasti mlajši so se k njemu zatekali po nasvete kot k očetu in mu tudi vzdeli ime »fotr«, pod katerim smo ga vsi poznali. Zaradi šibkega zdravja je zadnja leta opravljal delo garderoberja, kjer je ustvaril vzgleden red, ki ga bomo skušali ohraniti tudi po njegovem odhodu. Želimo mu še veliko let zdravja in zadovoljstva! ZAHVALE • ZAHVALE Sodelavcem tozda ZSE, posebej sodelavcem delavske restavracije, se ob odhodu v pokoj toplo zahvaljujem za nadvse prijetno poslovilno vzdušje. Tople besede, ki mi jih je v imenu sodelavcev izrekla vodja DR tov. Prinčičeva, me bodo spominjale na dneve in leta, ki sem jih preživela v krogu svojih sodelavcev in mi vlivale nove moči v dneh počitka. Prekrasno darilo, ki so mi ga poklonili sodelavci bom z veseljem nosila in za katerega še enkrat HVALA. Vsem sodelavcem želim veliko osebne sreče in dobrih poslovnih uspehov. Ana Zoran Najlepše se zahvaljujem sodelavcem jeklolivarne za darilo ob odhodu v pokoj. Alojz Erjavec Ob nenadni in boleči izgubi moje mame in sestre Marije ŽIDAN se iskreno zahvaljujeva sodelavcem tozd PT Servis, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hčerka Milena Žibert in brat Janez Škof Ob mojem odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem tozda Montaža za lepa darila in iskrene želje. Posebno zahvalo pa sem dolžna tovarišu Čepuranu in tovarišu Razpotniku za lepe poslovilne besede. Vsem sodelavcem želim v prihodnje še veliko uspehov pri delu. Marija Kožuh Zelo lepo se vam zahvaljujem za pozornost ob smrti mojega moža Martina ANDRAŠIČA. Hvala vam za osmrtnico v časopisu in denarno pomoč, ki mi je zelo prav prišla. Prejmite moje pozdrave, obenem vam želim še mnogo uspehov pri vašem delu. Žalujoča žena Nežka Andrašič V SPOMIN Po prometni nesreči je umrl tudi tovariš Andrej VRŠNIK, kovač v livarni jeklene litine. Njegova izguba je še posebej močno odjeknila med delavci livarne, ker je bil izkušen kovač orodja. Obvladal je prav izdelavo kvalitetnega ročnega orodja, ki ga množično uporabljamo predvsem pri čiščenju ulitkov. Tovariš Vršnik je bil marljiv, vesten in discipliniran delavec in ga bomo zaradi tega ohranili v trajnem spominu. V SPOMIN V juliju letos je v prometni nesreči umrl tovariš Hajro KARIŠIK, ročni čistilec ulitkov v livarni jeklene litine. Med nami še ni bil polni dve leti, pa je že postal izkušen delavec pri finalizaciji ulitkov. Odlikoval se je predvsem z veliko vestnostjo in marljivostjo, zato ga bomo zelo pogrešali. Sodelavci Ob smrti Venčeslava MIŠMAŠA se zahvaljujem vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem sodelavcu za poslovilne besede, litostrojski godbi in tozdu Pum za izrečena sožalja, cvetje in denarno pomoč. Žalujoči: žena Marija in hčerke Majda, Tina, Darja Ob nenadni boleči izgubi moža in atija Franca ŠUŠTERŠIČA se iskreno zahvaljujemo vsem dolgoletnim sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala velja posebno Planinskemu društvu za podarjeno cvetje, govorniku za poslovilne besede in pihalnemu orkestru ter izvršnemu odboru sindikata tozda Nabava. Žena Marija, hčerke Tatjana in Danica z družinami ter ostalo sorodstvo Ob boleči izgubi dragega sina in brata Damijana NOVAKA ml. se iskreno zahvaljujemo sodelavcem in sindikatu tozda PRODAJA za cvetje, denarno pomoč, sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Marta Urankar-Novak, Andrej in Mojca IZLETI V VINOTOKU Ta mesec bosta na sporedu le dva izleta: 13. oktober: BAZA 20 V Kočevski Rog vas bo popeljal vodnik Pečjak. Žig razširjene slovenske transverzale! 27. oktober: PEKEL-POKOJIŠČE Upajmo da vas bo iz Pekla uspešno popeljal vodnik Oskar Dolenc! Možna sta dva žiga: bratske poti Ljubljana—Reka in notranjske planinske poti. Člani pihalnega orkestra Litostroj in predstavniki kulturne dejavnosti Litostroja na obisku v Pliberku pri zamejskih Slovencih Popestrili smo pliberški sejem Več kot dve leti že obstajajo občasni stiki med predstavniki slovenskega prosvetnega društva Edinost v Pliberku in kulturniki Litostroja. V dosedanjih stikih h katerim je veliko pripomogel jugoslovanski generalni konzul v Celovcu in naš nekdanji generalni direktor Marko Križišnik, smo iskali možnosti za tesnejše vsestransko kulturno in prijateljsko sodelovanje. Tako je nastala primerna priložnost, da je slovensko prosvetno društvo Edinost iz Pliberka povabilo litostrojski pihalni orkester in predstavnike kulturne dejavnosti na tradicionalni pliberški jormak (sejem), ki je vsako leto največje in najstarejše ljudsko slavje v Podjuni. To ni le običajna sejemska prireditev, pač pa vsestransko ljudsko slavje, ki se je začelo že v 14. stoletju in se ohranilo do današnjih dni. Letošnji že 591 pliberški jormak je potekal v znamenju predvolilnih postopkov in še v posebno težkih trenutkih, ko so slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem bori za ohranjanje dvojezičnega šolstva. Na lep sončni dan v soboto 1. septembra smo se litostrojski kulturniki pripeljali v prijazno majhno mesto Pliberk, ki je bilo okrašeno z zasta-1 vami in drugimi sejemskimi znamenji. Na pliberškem sejemskem travniku in na mestnih ulicah pa je bilo že v zgodnjih dopoldanskih urah veliko ljudi, ki so prišli iz vse Podjune. Tudi mi smo doživeli lep sprejem, saj nas je pričakal predsednik slovenskega prosvetnega društva Edinost v Pliberku gospod Joško Hudi, ki uas je potem spremljal še ves dan. Naš pihalni orkester je najprej popestril tradicionalno povorko po mestnih ulicah Pliberka. Povorka se je najprej vila po mestnih ulicah, potem pa se je stekla na sejmišče na pliberški travnik, kjer je bilo že zgodaj popoldne izredno živahno. Številna podjetja iz vse Podjune so razstavljala in prodajala različne proizvode in dosežke. Posamezne stranke in kulturna društva pa so postavile velike šotore za svoja letna sejemska srečanja. Pliberški jormak namreč traja tri dni, zvrstjo se številne prireditve in manifestacije. Tudi slovensko prosvetno društvo Edinost iz Pliberka, ki letos praznuje že 75 let uspešnega delovanja, je postavilo velik šotor, v katerem so se to soboto zbrali številni kulturniki in Takole so se predstavili zamejski Slovenci iz Podjune -Kaš pihalni orkester je na ulicah Pliberka in na pliberškem sejmu vodil Povorko slovenskega prosvetnega društva EDINOST (Foto: K. G.) Tole sicer ni hierarhična lestvica, čeprav je res predsednik najvišje... Kaže pa vzdušje, ki prevladuje na izletih PD Litostroj — veselo, tovariško, sproščeno! Pridružite se nam! Predsednik slovenskega prosvetnega društa Edinost Joško Hudil s prijatelji na čelu pliberških kulturnikov Slovenci iz Podjune. V prijetnem vzdušju je potem naš pihalni orkester igral vse do večera, kar je prijetno popestrilo pliberški sejem. Kot je povedal gospod Joško Hudi, predsednik prosvetnega društva Edinost iz Pliberka, je vsakoletna sejemska prireditev tudi priložnost, da se zamejski Slovenci srečujejo, in tako manifestirajo svoj obstoj. Združuje jih predvsem pestro kulturno delovanje v prosvetnih društvih, kmečkih gospodarskih zadrugah, posojilnicah in podobno. Slovensko prosvetno društvo Edinost iz Pliberka ima pevski zbor, ki ima že 50-letno tradicijo, veliko amatersko igralsko skupino, ki nastopa po vsej slovenski Koroški in tudi v Sloveniji. V Pliberku imajo bogato slovensko knjižnico in glasbeno šolo, ki jo obiskuje več kot 200 slovenskih otrok. »Zanimivo je«, je povedal Joško Hudi, »da živi v Pliberku in njegovi okolici več kot 500 Slovencev, ki se borijo ne le za svoje osnovne pravice manjšinskega naroda, pač pa tudi za ustreznejši politični in družbeni položaj v občini. Predvsem nastopajo na enotni listi socialistične stranke, kjer imajo v koaliciji 6 od skupno 27 mandatov v občini.« »Prav v teh dneh smo koroški Slovenci ponovno vznemirjeni«, je še dodal, »saj kot mora nad nami pritiska Heimatdienstov referendum, ki preti, da nam bodo ukinili slovensko šolstvo.« Pritiski nemško nacionalnih ljudi in strank se na Koroškem izražajo na različne načine, med drugim tudi tako, da Slovence ovirajo pri svobodnem gospodarskem razvoju pri kulturnem življenju. »Toda nečesa ne vedo vsi tisti, ki pritiskajo na Slovence na avstrij- Balinarski turnir Litostroja Balinarska sekcija Litostroj je organizirala že tradicionalni balinarski turnir ob 37. obletnici ustanovitve delovne organizacije Titovih zavodov Litostroj. Na tem turnirju se vsako leto zberejo ekipe balinarskih klubov iz Slovenije ter klubov zamejskih Slovencev iz Italije. Na letošnjem turnirju, bil je 2. septembra 1984, je nastopalo 12. ekip. Vse tekme so bile odigrane na baliniščih Balinarske sekcije Litostroj. Ekipe so bile z žrebom razvrščene v štiri skupine, v vsaki skupini so bile 3 ekipe. V predtekmovanju je igra potekala po tako imenovanem Davis cup sistemu — vsak z vsakim in s časovno omejitvijo igre 1,5 ure. Čeprav je bil čas igranja ene tekme zelo kratek, so se razvile zanimive borbe med ekipami. Novo pravilo omejitve časa trajanja ene tekme se je pokazalo kot izredno izboljšanje pravil v balinarskem športu. V večini primerov so se vse igre končale v določenem času, edino pri ekipah Litostroja in ekipi zamejskih Slovencev iz Ronk v Italiji je bilo uporabljeno novo pravilo: po izteku časa še zadnji met balina, katerega se ne sme izbijati. V taki igri je prišla do izraza večja izkušenost in koncen- tracija igralcev Litostroja, ko so to igro dobili. V finalni tekmi sta se pomerili ekipi Litostroja in Šiške. Zmagovalec turnirja je bila ekipa Litostroja po ogorčeni in izenačeni tekmi, katero je odločil najboljši igralec Litostroja Ranko Gojkovič in sicer z odličnim udarcem za zmago. Končni vrstni red ekip: 1. Litostroj, 2. Šiška, 3. Štanjel, 4. Metalna Maribor, 5. Gostol Nova Gorica, 6. Radovljica, 7. Jesenice, 8. Postojna, 9. Ilirija Lj., 10. Milan Majcen Lj., 11. Ronke (Italija) ter 12. Litostroj II. Tudi tokrat je bil balinarski turnir pod pokroviteljstvom Konference osnovnih organizacij sindikata Titovih zavodov Litostroj, katere predstavnik je ob otvoritvi pozdravil vse udeležence turnirja ter po zaključku izročil plakete delovne organizacije štirim ekipam, ki so sodelovale v finalu. C. V. Glej, da boš dobro približal... skem Koroškem in jih hočejo izriniti iz kulturnega in gospodarskega življenja — tega, da nas prav borba za te osnovne pravice združuje in krepi,« je dejal Joško Hudi. Za prijetno vzdušje v sejemskem šotoru prosvetnega društva Edinost, kjer so nastopali naši godbeniki, je s svojim obiskom poskrbel tudi Marko Kržišnik, ki je z veseljem ugotovil, da smo s kulturnim srečanjem v Pliberku uresničili njegovo željo in tako navezali stike med litostrojskimi kulturniki in slovenskim prosvetnim društvom Edinost iz Pliberka. Obljubili smo si ponovna srečanja na obeh straneh meja s preprostim ciljem, da bi se to kulturno sodelovanje razvilo v trajno obojestransko korist. Bilo je že pozno zvečer, ko je v našem šotoru in po pliberškem jor-maku odmevala slovenska pesem, mi pa smo se morali ob čudovitih prizorih sejemskega ognjemeta posloviti od naših prijetnih gostiteljev. K. G. ZIMA JE PAČ ZIMA Ko brskamo po pregovorih, zakladnici ljudske modrosti, včasih naletimo tudi na protislovja. Poglejmo dva vremenska pregovora: ČE LISTJE HITRO OBLETI VSAK NAJ ZIME SE BOJI. In drugi: AKO SE DREVJE POZNO OBLETI, HUDA ZIMA SLEDI. Torej v vsakem primeru — huda zima. In ker so to ugotovili naši modri predniki, jim kar verjemimo. PD LITOSTROJ VESTI 12 PROIZVODNE Risbe izdelal tov. Belci jan S. Naša težnja izvažati na vsa tržišča se uresničuje 15. avgusta 1984 smo dobili naročilo od firme ČAST — RITE CORPORATION iz Gardene v Kaliforniji (Združene države Amerike) za 10 hidravličnih obsekovalnikov dveh velikosti in štirih tipov iz proizvodnega programa (blagovne skupine) preoblikovalne opreme (PPO). Naročilo smo dobili na osnovi stikov na razstavi livarske opreme GIFA ’84 v Diisseldorfu, kjer smo razstavljali naš obsekovalnik v sklopu Mutal-Guss iz Solingena, ZRN. Preko tega podjetja prodajamo stroje za tlačni liv na tržišča za konvertibilna plačilna sredstva (DM). To podjetje prodaja naše stroje naprej v Anglijo, Korejo, Indijo, največ pa jih proda v ZRN. V letošnjem letu bomo dobavili Mutal — Gussu 8 strojev za tlačni liv. Ta sicer majhna količina je rezultat dolgoročnega sodelovanja in prizadevanja za našo prisotnost na za-hodnonemškem tržišču z opremo za tlačni liv. Prodaja strojev za ZDA je direktna, brez posrednikov. Ker se želimo na tem tržišču uveljaviti, smo izdelali novo izvedbo strojev. Dokumentacija je bila izdelana v 14 dneh. Izdelavo smo prepustili razvojno tehnološki skupini v tozdu PPO, zaradi skrajšanja časa izdelave in doslednega upoštevanja modulnega sistema, ki bo omogočil izdelavo naročila v treh mesecih, kot je zahtevano v pogodbi. Seveda tu ne gre za novo koncepcijo strojev, pač pa za prilagoditev ameriškemu tržišču in za našo najugodnejšo izdelavo. Do sedaj smo izvozili naše izdelke preoblikovalne opreme v naslednje države: Direktni izvoz preko izvoznikov: Tržišča SEV: Sovjetska zveza, Romunija, Poljska, Nemška demokratična republika. Zahodni konvertibilni trg: Zvezna republika Nemčija, Nizozemska, Švedska. Dežele v razvoju: Egipt, Venezuela, Libija, Albanija, Bangladeš, Irak. Indirektni konvertibilni izvoz: Anglija, Južna Koreja, Iran, Indija. V. P. Prvi od štirih kotlov za ČP Kirkuk (P 91115) je pripravljen za odpremo. Teža kotla je 15 100 kg, njegov premer 4000 mm prostornina kotla pa je 90 kubičnih metrov. Kotli bodo služili v primeru povratnega udara vode v cevovodu črpalno namakalnega sistema Kirkuk za razbremenitev pritiska. Še naslednje tri kotle bomo izdelali do konca tega leta (Foto: E. L.) Francisov gonilnik za HE Globočica v fazi statičnega iztežiščenja. Teža gonilnika je 6900 kg (Foto: E. L.) TOZD TVN Letošnji ugodni proizvodni rezultati viličarske proizvodne veje — planske količine so celo malenkostno presežene — so odraz prizadevanja celotnega kolektiva našega tozda in nekoliko enakomernejše materialne oskrbe proizvodnje. Naša prizadevanja so usmerjena predvsem v ohranitev dosedanjega tempa proizvodnje, tako da bi tudi ob koncu leta dosegli planirano proizvodnjo. Prodaja na konvertibilno področje ni dala takšnih rezultatov kot v lanskem letu, ko smo z viličarji ustvarili skoraj 40% litostrojskega konvertibilnega izvoza. Z namenom izboljšati in stabilizirati izvozno situacijo potekajo prizadevanja za prodor na stabilnejše izvozne trge. V tej zvezi s firmo Maschinenbau Ulm GmbH pravkar usklajujemo pogodbe o zastopanju in konsignacijski prodaji naših viličarjev v ZRN. Nastop na takem zahtevnem trgu je treba temeljito pripraviti, prostor na trgu se osvaja počasi, zato v kratkem času še ne moremo pričakovati večjih rezultatov. Poleg direktnih izvoznih rezultatov so taka prizadevanja koristna, ker nas silijo, da sledimo svetovni konkurenci, in to na področju konstrukcijskih rešitev in na ravni kvalitete proizvoda. S tem v zvezi že dalj časa pripravljamo številne konstrukcijske spremembe na obstoječih modelih viličarjev in nove tipe viličarjev. V bližnji prihodnosti bomo uvedli v proizvodnjo nov tip »preglednega« dvižnega mehanizma; spremembe bodo v vozniškem prostoru in opremi vozniške kabine. Preizkušati bomo začeli prototipe v Litostroju izdelanih hidravličnih menjalnikov, pospešeno bo napredoval razvoj nove družine »supertežkih« viličarjev nosilnosti 20—30 t. Naša prizadevanja v preteklih letih za čim večjim nadomeščanjem uvoznih komponent z domačimi so pokazala svojo vrednost v tekočem letu, saj močno vplivajo k izboljšanju materialne oskrbe proizvodnje. Tako vgrajujemo sedaj domače profile v dvižne mehanizme, v Litostroju razvite in izdelane zavore in težke pogonske osi, domače servovolane in drugo. Seveda ne smemo razmer idealizirati. Še vedno se srečujemo s problemi zamujanja rokov, nekom-pletnosti dobav, slabe kvalitete dobavljenega materiala. Od vseh sodelujočih pri skupnem proizvodu pričakujemo kar največjo prizadevnost pri reševanju proizvodnje. Prve otipljive rezultate je dalo tudi sa litost roj 25 let časopisa litostroj 25 1 s a litostroi 25 let časopisa litostroi 25 L Glasilo delavcev Titovih zavodov Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 6000 izvodov. Izdaja ga Odbor za obveščanje pri Konferenci OO sindikata Titovih zavodov Litostroj, ki je hkrati izdajateljski svet — Uredniški odbor: predsednik dipl. iur. Anton Tomažič in člani: prof. Hrabroslav Premelč, Tone Erman, Franc Kostevc, Marjana Djulinac, Mirko Čepuran, Slobodan Nikolič, dipl. ing. Anton Brcar, Toni Skušek, Srečko Pirc in odgovorni urednik Karel Gornik, urednik Marjana Meglič, tehnični urednik Estera Lampič, lektorica prof. Vesna Tomc. Telefon uredništva 556 021 (n. c.), interna 202, 246 — Tiska Tiskarna Ljubljana. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72 V Serija 8-tonskih viličarjev v montaži kooperacijsko sodelovanje s polj- gradbene in transportne mehaniza-skim proizvajalcem Bumar. Kupcu cije, kjer je trenutno povpraševanje smo predali prvo avtodvigalo nosil- bolj medlo. Ko bomo na trgu zaznali nosti 18 t. Do konca leta naj bi večje povpraševanje po avtodviga-izgotovili še 5 avtodvigal tega tipa. lih, nam kooperacijsko sodelovanje Bodoča dinamika razvoja te koope- omogoča precejšnjo prožnost v naši racije je odvisna predvsem od ponudbi tovrstnih proizvodov, razmer na jugoslovanskem trgu M. Levstek