"PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA # MISLEČE ČH ATELJE PROLETAREC Official Organ V u^oslav Federation, S. P.--Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zvez« — GLASILO — P R O S V E T N E MATICE J. S. Z. ST. — NO. 1432. •■»•t* « •rr^a-ru^i m.Mrr. ..........r, «. imi. mt tir j«i .ffin CHICAGO, ILL., 20. FEBRUARJA (Februarv 20), 1935. i •■grMA »r Marrh .'»rd. 1*71». ' m < hlmaw. III.. aader Ilir Ari »r ('••grM« I'ylill.kr.l «*rrkly a« :ui:t» H. ^tti I. Ml. LETO — VOL. XXX. HUJSKANJE PROTI "RDEČKARJEM" NA POHODU STRASILO "KOMUNISTIČNE" NEVARNOSTI ŽE UČINKUJE Demagogi uspešno odvračajo ljudstvo od spoznavanja pravih vzrokov krize Hearst in Macfadden jesta " bol j se vike".— Patriotični histeriki se igrajo z ognjem Tajna trozveza proti sovjetski A KO >>i verjeli Hearstoveftiu časopisju; Bernarr Uriti tdl rcverou magazinu Liberty in drugim h:sterikom, ki pod masko patriotizma in amerikanizma svare pred komunistično nevarnostjo ter razkrivajo silo komunistov, bi morali ob enem tudi verjeti, da je mogoče Zed. države rešiti pred "rdeče" revolucijo vdino če se radikalee zaire z enakimi sred-s'i 'i kot sta storila'Mussolini in Hitler. To je tudi namen hujskn-nia. ki flra vodi prostituiran Hearstov tisk in publikacije raznih M«efaddeno\\ ki širijo svoj strup v milijone izvodih. Glavni namen teh trosilcevl.:—t—t—r--7— ;;— . ko je treba postopati z izdajalci. Hitlerjeva Nemčija tudi. čemu se naj mi obotovliamo," vprašuje čitatelie, katerih ima baje nad en milijon, še veliko laži in hujskanja pa ni boj proti kakemu "komunizmu", am-* pak zaslepi je vanje ljudstva, da ne bi spoznalo pravih vzrokov sedanje krize, v kateri so milijoni ob vse. kar so posedovali, in ."e ob priliko za zaslužek po vrhu. S. John Langerholc iz John-stowna nas je opozoril na Bernarr Macfaddenov članek v več mase je v stanju doseči s svojimi listj \Vm. Randolph Hearst, politični pustolovec in demagog prvega reda. Te vrste ljudem v pomoč služijo še razni "socialni" pridi- magazinu Libertv z dne 2. fe-: K»rJ>. na Pr- duhovnik Cough-bruarja, v katerem ta profesio- ,in- RoJ za amenkanizem in nalni patriot "razkrinkava" o-gromen vpliv komunistov "v a-meriškem šolstvu. Kajpada mu je komunistična označba le proti rdečkarjem vodi tudi A-meriška legija in organizacije profesionalnih patriotov. V za-slepljevanje javnosti zahteva- krinka v boju proti tistim učite- da naJ Zed- države umakne-" ljem in profesorjem, ki res ver-ji* Poznanje Rusiji, kakor da, jamejo v ameriške institucije in i Rl'siia kriva' če )Judi« v ustavne pravice, kot so svoboda teJ deželi nezadovoljni, ne pa vesti, svoboda govora in tiska tisti ameriški 4 patrioti , ki so s, in pa pravica do dostojnega^1«11 bakanahjam. pritirali. življenja ^ deželo v gospodarski polom in | Tisti, ki strašijo s "komuni-! Paniko- i =-====.==^- stično nevarnostio", vedo, da Ameriški komunisti, ki v tak- boriti dostojno plačo za svoje lažejo, ampak "namen posve- tiki ni*° posebno previdni, so j garanje. Ampak ker se kriza Fašisti v Avstriji socialistov nikakor ne morejo zatreti Topovi, strojnice in granate, ki jih je pred dobrim lete m uporabila avstrijska fa-šittična vlada, da zatre socialist čno giban e, niso izpolnili nade avstriiske reak-ciie, ki je za svoje barbarsko početje dobila oporo pri Mussoliniju in Vatikanu. Obletnica njenega masa-kra, ki ga je vprizerila 12. februarja lansko leto, je avstrijsko marksistično delavstvo "proslavilo" zelo agresivno. Fašistična policija je delavce ob tej priliki zelo terorizirala, toda demonstracij ni mogla preprečiti. En socialist je bil ubit in mnogo ranjenih. Pred 12. februarjem je policija po naročilu vlade aretirala več sto socialistov, med njimi kakih. 40 vodilnih članov, misleč, da bo s tem zadušila manifestacije. Toda vršile so se vseeno, kakor je bilo določeno v socialističnem manifestu. Vsi poročevalci tujezem-skega tiska, nastanjeni na Dunaju, so se divili agrilnostt socialistov, ki so kljub smrtni nevarnosti demonstrirali in vzklikali, da nUo zbiti na tla in da se vrnejo na vlado! NAČELA V ZNAMENJU SRAJC IMPERIALIZEM V AZIJI, EVROPI IN AFRIKI SE ZNOVA RAZPLETA Mir pod kapitalizmom nemogoč. — Agresivnost in nove provokacije fašističnih "velesil" . i ITALIJA, Japonska in Nemetja fri "velesile", ki imajo de-.lansko in v taktiki fašistično vlado. Vse tri so agresivne in vse tri streme p0 osvajanjih. Apetit po tujih deželah je v Ita iji zrastel med svetovno vojno. Pod vlado Mussolinija je po-atal italijanski imperializem požre en in sanja o obnovitvi nekdanjega rimskega cesarstva. - Cilj Japonske je hegemonija v Aziji in povečanje *voje dežele na račun Kitajske. Pod vlado Japonske je že zdaj več ljudi, kakor pa jih imajo Zedinjene države. Njen vpliv na Kitajskem raste in v enaki meri pada na Kitajskem vpliv Velike Britanije, Zed. držav in Francije. Pohlep japonskega imperializma zre tudi v Sibirijo. Vsi militaristi in državniki na Japonskem so uverjeni, da je vzrok za vojno med Japonsko in sovjetsko Unijo tolikšen, da jo je mogoče le odlagati, ne pa preprečiti. Ta vzrok je v tem, da je cilj vse japonske politike zavladati nad Azijo. V tem ji je so-wj f • • • f vjetska Unija posebno v napotje, kajti njen teritorij s pristani- nreme KriVlC IZ Z VCL lO *s^em ^a^v°*tok sl«>raj do praga Japon^KeTZ osvojitvijo Mandžurije in nadaljnih severokitajskih krajev prodira Japon- fjnrn /3niV/*>iiii irk c tn^h ska f f,iriji daleč"v notranjo^ da « na ta način ^ura v flUVU IzlJlLltZflllJfJ n lil V ti eventuelni vojni ugodne strategične pozicije. M * * Japonska ima svoje armade vposlene pri osvajanju Azije, ... „ ... . . I Italija pa jih pošilja v Afriko, da se polaste, ako mogoče, Abe- Vpadi vigilantov - proti delavcem. — NRA in | >inije. Tudi f Mehiki to »c pojavile organizacije, Iti naflarajo svojo načelnost v barvi ''srajce". Na tej sliki je oddelek žensk svobodomiselne organizacije "idrčih srajc", katere vodi poslanec Arnulfo Pere« (na levi na tej sliki). Bori se proti obnovitvi cerkvene nadvlade. unije na razpotju. — Poboji v stavkah brezposel- varnosti za svoja življenja.! '1H J« * »• vse, Kar pncaKuje atih delov- Kompanijski biriči in njeni pri- dos*^ A vso got^stjo računa tud. z ekspanzijo proti vzhodu znosne, da vatni policaji jih pretepava jo na [h*]U*}lh dežel.«« ^ovjetske Unije i stavk. i kakor razdraženi furmani vpre- 4 , Med Nemčijo in sovjetsko Rusijo je Poljaka, ki se a^bla čuje sredstva". Macfadden pravi med drugim v omenjenem članku, "da ga je pretreslo, ko je izvedel o načrtih (komunistov) za ugrabi jen je predsednika in vsega njegovega kabineta, a kljub temu še ni Čul. da so bili podvzeti kaki koraki* za krivcev." "Smrt izdajalcem!" je njegov vzklik. Postopa se naj z njimi, kakor s krvoločnimi tigri! Navodilo policajem, da naj v boju z zločinci najprej streljajo in Jele potem izpraSu-jejo, bi se moralo po mnenju tega patriota uporabiti tudi v tem slučaja. dali patriotičnim histerikom j nadaljuje, bo tudi. hujskanja precej kuriva, toda ne zadosti, i čezdalje več. Naloga zavedne-1 zato se je začela reakcija spet j ga delavstva, predvsem sociali- Plača, ki jo bo dajal relif pri posluževati agentov provoka- j stične stranke, je, da lažem in javnih delih, je določena po-torjev, katerih se je treba de-1 sleparstvu reakcije odg >var. a vprečno na $500 letno. To opo-lavstvu najbolj bati. ,z navajanjem resničnih dej- gumija tudi privatne družbe. D a si je delavski trg prena-; unijski delavci še vedno v ne polnjen z milijoni ni h, so v raznih obr ne razmer« tako nez smo spet v e^Tlemiji stavk. kaKor razdraženi lurmani vpre NRA ni delavcem v nobeno žno živino. Ker traja to stanje oporo več. Odno a ji med Uoo- že par let, je kenntuckvski go-seveltovo administracijo in verner Rub.v Laffoon oiredil vodstvom A. F. of h. so se zelo' 12. februarja preiskavo, od ka-ohladili in v nekaterih vpraša- tere pa si delavci ne morejo njih je prišlo med njima odprto nadejati nič dobrega. Premo- garji v flarlan County in oko- Tretja fašistična velesila, ki pride pri kaljenju svetovnega ^u posebno v poštev, je Nemčija. Njen cilj je, da si izvojuje nazaj kolonije, ki so ji bile vzete, prisvojitev Avstrije in okupi-, ran je dežel, ki jih je izgubila v vojni. To ni vse, kar pričakuje Reakcijo je ustra-ila zahteva za penzije, za zavarovanje kaznovanje proti brezposelnosti, zbala se je glasov, ki jih je dobil "bo-gatajec" in "rdečkar" Upton Sinclair, ne ugaja jo ji LaFollet-1 varjajo. ti in drugi progresivci, pa se hoče pripraviti za vse eventual-nosti. Dozdaj s tem hujskanjem še ni dosti dosegla. Ljudje se zanimajo bolj za vprašanje, kje dobiti delo, če pa ga imajo, se liških okrajih so organizirani v U. M. W. V streljanju maja 1931 je bilo pet ubitih. Poseben delavski odbor, do-» deljen NRA ki pa je v nji brez Komunistična Rusija ve, ka- ukvarjati z mislijo, kako si pri- stev. Eno ieh je, da so največji da se kljub dražitvi potrebščin hujskači proti "rdeči nevarno- branijo povišati plače, ki so po- odločujoče moči, je nedavno iz-sti" tisti ljudje, ki sedanji si- prečno le kakih $15 na teden ! J»vil. da ne soglasa /. Roosevel-stem, kateri je povzročil krizo, za 5 do 6 dni dela. tovimi metodami reševanja m- najstrastneje branijo in zago- Nasilja proti stavkarjem so dustrialmh sporov. V avtni in-V namenu, da ga olira- vsakdanji pojav. dustriji je predsednik določil, nijo. so pripravljeni streljat | V New Vorku so zastavkali da naj bodo delavci zastopani misleče delavce kakor da so operatorji vzpenjat* in mnogi "krvoločni tigri", ne pa člove- drugi delavci. Že prvi dan stav-Aka bitja. 1 ke se je dogodilo streljanje. jProšli pondeljek je bila v glav- Father Coughlin ncm žc Poravnana. V Jacksonu. Calif.. je kom-panija. ki lastuje zlate rudni- Detrojtski radio pridigar Coughlin menja prepričanje v pogajanjih s kom pa ni jami proporčno po strujah in unijah, dočim hoče A. F. L., s katero omenjeni delasski odbor soglaša. da naj zastopa delavce vsakega poedinega obrata tista linija, ki dobi večino. Toda unija ne sme biti kompanijska. tudi smatrati za velesilo. Ima nad 30.000,000 prebivalcev in močno armado. Do pred par leti je bila zvesta zaveznica Francije. Za svojo najopasnej :o nasprotnico je smatrala Nemčijo, kajti današnja Poljska ima veliko ozemlja, ki je bilo preje posest Nemčije, nevključivši koridor, ki je razdelil Prusijo na dvoje. Kliub temu sta postali Poljska in Nemčija prijateljici ter zaveznici. To bo Poljska imela priliko .-e obžalovati, kajti Hitler misli danes prav tako kakor je mislil prej, da se bo poslužil prve prilike vzeti Poljski kar smatra, da pripada Nemčiji. Sedanje njuno zavezništvo je obrnjeno proti USSR in Franciji. Francija je v strahu pred novo nemško invazijo ves čas, od kar je Hitler izjavil, da zahteva enakopravnost v oboroževanju. To še ne bi bilo tako hudo, toda vsa nemška industrija in tehnika je spet usmerjena v militariziranje dežele. V par letih si je zgradila mogočen vojni aparat, ki ga Hitler lahko vsak čas uporabi. In porabil ga bo kadarkoli bo smatral, da je pri-el zanj ugoden moment. To razmerje s Hitlerjevo Nemčijo je pripravilo Francijo v "prijateljske" odnošaje s sovjetsko Unijo, Umorjeni zunanji minister Barthou in Litvinov sta sklenila poseben pakt, s katerim bi zavarovala sedanje meje in mirne odnošaje med deželami v vzhodni Evropi — toda Poljska ga je odklonila in se ^Nadaljevanje na 3. strani.) C. 1'o^orelee dospel v Sam F ra ii r i *«•«.—J o li n Terre I j mi agiiaeiji \ Dciroiiu I)o naselbine Fontaiia v Ca- Iz Los Angelesa je odpotoval liforniji, kjer žive slovenski j v bližnjo farmsko naselbino farmarji, je dobil s. Chas. Po- Fontano, kjer so mu rojaki gorelec 37 novih naročnin, ve- farmarji spet prilili navduše-činoma celoletne. Ob enem je nja, posebno s. Blasich, s kate-prodal nad 100 izvodov An^or. rim sta se s. Pogorelec in ured-druž. koledarja in okrog 150 , nik Proletarca lansko jesen izvodov slovenske brošure A R prerekala radi Upton Sinclair-j C socializma, ki jo i«' priredil j jeve kampanje. S. P.lasich je C., Ivan Molek. Pogorelcu naklonil v Fontani Ampak njegova agitacija se vse mogoče sodelovanje. Iz šele pričenja. V naselbinah Fontane je Pogorelec odšel v južnega Colorada se je ustavil San Francisco, in tu šele se pri-par dni. Dalj se je zamudi., čne — ali prično —1 veliki us-med premogarji v državi Nevv pehil Potem pa vseskozi preko ke. organizirala par sto "vigi- tem boju je doslej obveljala za-| kakor se menja vreme. Včasi| lantov". Jerif jih je oborožil, in j,teVtt kompanij. * j je proti privatni lastnini, drugič I nato s0 navalili na tabor stav' V bojih med rudarji na a vika obdolži vlado, da podpira' rudarjev Njihov urad tracitu sta bila dne 14. febru. I socialistična stremljenja s ka-!" k~bp' 1 P(V,?nal, Premogarja blizu VVil- . . . . ' 1Ktmpe. kes-Barre. Pa., ubita in dva ra- ter.nu ogroža privatno lastnino. V Harlan County, Ky., soJnjena ; -—f -—^--------Vodstvo A. F. of L. domne- va, da je produkcija v avtomobilski industriji v Detroit u zato tako pospešena, ker si hočejo kompanije oskrbeti čimvečjo zalogo avtov, da ne bodo zanje v stiski, če se prične to pomlad v avtnih obratih pričakovana stavka. "Neuspešen boj proti w k riminalnemu valu r/ Armada zločincev rekrutirana med mladino. — Kapitalizem je temeljni vzrok temu pojavu Oregona, Washingtona. Monta-ne, države Utah in VVyominga. Drugo agitacijsko turo je ta ftlexico, kjer je bil uspeh jako povoljen. V Los Angelesu, ki je bil njegova naslednja postaja. seje zelo trudil, ampak tam teden podvzel John Terčelj, in čaka večina ljudi na priliko, da sicer v Detroit Mich. V četrtek postanejo sloviti igralci ali vsaj večer 21. februarja se vr i shod navadni igralci (v Hollywoo-!z ozirom na to agitacijo na du), ne pa socialisti. V Los An- John R. St. Udeleži se ga seve-gelesu je vsled tega dobil po« da tudi John Terčelj. člani klu-težkem trudu le nekaj naroč- hov št. 114 in 115 ter somišljc-nin in prodal malo več izvodov niki. Terčelj bo govornik na koledarja. r 'fr tem sestanku. - " t- " i V TEJ IjH V PRIHODNJI IZDAJI "PROLETARCA" V tej številki na prvi strani članek o naraščajočem hujskanju proti delavskemu gibanju pod krinko boja zoper "rdečkarstvo". Mešetarenje velesil za nova osvajanja in nove zveze pojasnjuje članek "Imperializem v Aziji, Evropi in Afriki ce znova razpleta". Priobčen je na 1. strani. Tolmači tudi odnošaje med Nemčijo, Japonsko in Poljsko, ki tvorijo najnovejšo trozvezo, naperjeno proti sovjetski Uniji. Ka 2. strani je komentar Franka Novaka o člankih z ozirom na diktaturo v sovjetski Uniji, in na 3. strani odgovor urednika F. Z. Poleg teh so v tej izdaji mnogi drugi članki in dopisi, vredni, da jih citate. V prihodnji številki bomo oričeli objavljati poročila o odnošajih v socialistični stranki. Ali ji res preti nevarnost razkola? Kakfne so razlike med vodilnima strujama? Čemu izključevanja? Na ta in rVuga vprašanja bo odgovorjeno v informacijo vsem, ki žele, da bi delavsko gibanje napredovalo, ne pa se uničevalo samega sebe z notranjimi boji. ^ Se ena zmaga Pri dopolnilnih volitvah za poslanca v okraju VVavertree v Lfverpoolu je prodrl kandidat delavske stranke. To je že 15. delavska zmaga te vrste od 1. 1931 naprej. V Zed. državah je v teku kampanja proti zločinstvom. Otvorila sta jo pred nekaj tedni predsednik Roosevelt in njegov gen. pravnik. Mnogi dnevni časopisi sodelujejo v nji — isti dnevniki, ki s svojim načinom pisanja v poročilih o ro-pih, obnivnavah itd., zašlrup-ljajo možgane čitateljev. po- "Sava" v radiu sebno mladine. časopisje in »filmske slike so velikanskega vzgojnega pomena. Toda ker eksistira v tej deželi oboje s stali ča profita. je bila vzgojna stran prezrta. Danes se to maščuje, kajti armada kriminalcev se veča. V nedeljo 24. februarja ob Posebno med mladino. Prilike 4 :30 popoldne bo na radio po- ** delo in zaslužek so ji odvze- Ita j i VVKDC (1210 kiloeycles) (te. V časopisju in, filmih čita in .. , t .. ~ gleda o lahkem življeniu, pol- v Chicagu pel zbor Sava . Ta nem uživanja 0 ,epih oblekah. spored je namenjen agitaciji ( avtih .izletih v vse kra- sa naše aldermanske kandida- jc. Z delom si te»a ne bi mogl te. Govoril bo Anton Garden. prldobitfr In tako pridejo na ^^^hm^ co,to z ^ vol ver jem v žepu. Od kraja ropajo nočne potnike na ulicah, potem trgovine in nato se lotijo tudi drznejših ropov, ki nudijo več "zaslužka". Okrog 200.000 dečkov pod 21. letom je tiranih vsako leto pred sodišča za mladoletne kriminalce. Okrog 60,000 mlado-letnih zločincev je vsako leto obsojenih na zaporne kazni. Med njimi je mnogo morilcev in najdrznejših roparjev, posiljevalcev, vlomilcev itd. Ameriške ječe so natrpane s krilci zakonov, in ti jetniki so večinoma ljudje pod 30. letom starosti. Kljub temu. da je vsako leto^ tisoče aretiranih in obsojenih, pa se število zločincev množi—. in to je danes socialni problem, ki ga skuša sedanja družba re-šeti s pridigami in policaji, namesto da bi odpravila vzroke, Ki so ustvarili "zločinski val". Kapitalistična uredba je seveda temeljni vzrok. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. - 1 l i 11 1 ■ 1 . "POROTA, KI JE ZADOSTILA GLASNEMU KLICU JUSTICE IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaj« Jugoslovanska Delavska Tiskovna družbi, Chicago, III. TU GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75- četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. V»i rokopizi in oglasi morajo hiti v našem uradu najpozneje ilo poruie jk. popoldne za priolrtitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Yugo»lav Worlemei»'» Publishing Co., I ne Kstalblished 100(5. Kditor................................Frank Zaitz. Business Manager.................Charles Pogorelec. SUBSCKIPTION RATES: United States: One Y«ar $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. _Foreign Countries, One Ye»r $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 3639 WEST 26TH STREET CHICAGO, ILL. Telephone: RGCKVVELL 2864. Justična igra v Flemingtonu, N. J. "Naj slo vite j ša sodna razprava sedanjega časa" je končana. Dnevno časopisje si je z njo povečalo cirkulacijo in branjevcem v Flemingtonu je žal, ker je trajala le 42 dni. Stala je $566,000, torej precej nad pol milijona dolarjev, ki sta jih potrošili v tem procesu in v zasledovanju zločinca državi New York in Nevv Jersev ter zvezna vlada. V Zed. državah je umorjenih na en ali drug način mnogo otrok. Toda ti otroci so iz ubožnih družin, zato se nikomur niti ne sanja, da bi morala oblast v zasledovanju in prosekuti-ranju zločincev v^ katermkoli posameznem slučaju potrositi pol milijona dolarjev ali več. časopisje jih omenja le mimogrede. Vse nekaj drtrgeiga je, ako se dogodi krivici ali umor nad kom v višji družbi. Bruno Richard Hauptmann, priseljenec iz Nemčije, ki je prišel v to deželo nepostavno, kakor se je pokazalo ob tej priliki, je bil obtožen ugrabljenja in umora enoletnega Chas. A. Lindberghovega otroka. Po 42 dneh justične igre v Flemingtonu, ki ji je prisostvovalo skozi časopisje, filme in radio milijone ljudi, je bil obsojen na električni stol. Uredniki so nato hiteli pisati editoriale, da je to svarilo zločincem, ki jih uči, da se hudodelstva koncem konca maščujejo najbolj nad tistimi, ki jih iavršujejo. Enako temo so prikazovali v svojih slikah kartonisti. To, kar je bilo storjeno Chas. A. Lindberghu in njegovi ženi v noči, ko so jima ugrabili otroka, ga ubili in potem tirjali še odkupnino, je bil zločin prveiga reda. Toda mar je način justične igre v Flemingtonu res prestrašil druge zločince? Nihče izmed sodnikov in odvetnikov, ki so presojali to obravnavo, ni toliko naiven, da bi verjel tistim, ki mislijo, da bodo otroci bogatašev ali pa revežev odslej bolj varni pred ugrabljenji ali pred degeneriranci. V igri v Flemingtonu je bila vsa energija porabljena v namenu, da se kaznuje obtoženca, tudi ako proti njemu ni direktnih dokazov. Tako je družba potrošila blizu $600,000, da bo en zločinec manj na prostem, in to je vse, kar je dosegla s to "justično" komedijo, katero so izrabili advokati, revolverski časopisi in razni politični pustolovci v svojo osebno korist. Po 42 dneh obravnave je porota osmih moških in štirih Sensk, Iti so narisani ra tej sliki, proglasila Bruno Richard Hauptmanna krivim umora prvega reda. Sodnik je nato določil sanj smrt na električnem stolu. Usmr-čen bo v tednu a dne IS. marca. ''Priprošnje milijonov ameriškega ljudstva k Bogu sa pravično kaznovanje te kače v človeški podobi so ae uresničile,'* je dejal eden prosekutorjev. — V feanici je bila vsa rasprava le fars«, ali bolje, tragikomedija, vprisorjena v interesu dnevnega šund-ča*opisja filmskih korporacij, ki specialisirajo s "novicami cap*lijo « električnim tokom, kakor je določil sodnik. m Tudi ako Hauptmanna dala to ponudbo """ bodo ameriški ---- ne ameri ct.oci salo nič bolj varni, kajti kriminalni sistem ostane. Sele kadar bo ta obsojen v smrt, bodo dani ameriškemu ljudstvu resnični pogoji sa osebno vernost. Cirkuško presojanje "slovitih" sodnih rasprav dokasuje tudi ponudba, ki jo je prejela ta porota od neke vaudevilske gledališke drušbe. Predsednik porote bi dobival po $500 na teden in oatali porotniki in porotnici po $300 tedensko skosi 12 tednov sa nastopanje v vaudevilskih gledi« ščih. Raskasovali se bi radovednim očem kakor teleta, in druiba, ki jim je upa sasluiiti tudi sase precej tisočakov is ljudske neumnosti. TO IN ONO Pridno dekle, ali pa krivičen sistem Doris Duke, "najbogatejše dekle v Ameriki", se je poročila in odšla z ženinom uživati medene tedne v Egipt. Njen oče je zapustil 30 milijonov dolarjev in tretjjno te vsote je dobila Doris. Bogastvo si je priddbil v tobačni industriji. * Malo je obratov v tej deželi, kjer bi bili delavci tako slabo plačani in toliko izkoriščani, kakor v tobačni industriji. Zato je Doris lahko podedovala 10 milijonov, delavke v tobačnih tovarnah, ki so ji "doto" spravile skupaj, pa nimajo zadosti niti za hrano, kakršno bi potrebovale v korist sivojega zdravja. Pretnje z deportacijami * Robert J. Dunham, ki upravlja relif za brezposelne v Illi-noisu, je zapretil, da bodo odslovljeni iz relifnih uradov vsi, o katerih se izve, da so "komunisti" ali da se družijo z njimi. Kako bi mogli komunisti dobiti delo v relifnih pisarnah, je uganka, ker najemajo v nje le take, ki jih priporoče demokratski politiki. Izgleda torej, da je Dunhamu jcomunist vsakdo, ki ima simpatije do tiste množice, ki je vsled sedanje krize ob zaslužek in prihranjena sredstva, pa se mora za preživljanje zanašati na relif. ^ Dunham priporoča tudi strožje uporabljanje zakona za Milvvaukee, Wi». — EPI W— End Poy$rty in VVis^onsHb—da-lekosežen načrt, ne po vz<#cu sanjau ega UptonSincalira. temveč na zdravi gospodarski podlogi je bil predložen v postavo-daji države VVisconsin po socialističnem poslancu Kieferju. V očigled izbegavanja in polovičnega dela, ki prinaša ameriškemu ljudstvu čezdalje večja razočaranja, so socialisti v posta-voda j i v Madisonu sklenili, da je treba začeti s temeljnim dejanjem, da je treba končno pokazati vladajočim mazačem, da teh mizernih razmer ni mogoče odpraviti s polovičnimi okrepi in reformami, katere se končno pokažejo le kot poizkus za reČitciv propadajočega sistema. Načrt poslanca Kieferja,' ki je zgrajen na znanstveno-go-fva, ckolščine, posebno pa še nauke, ki nam jih,podajajo veliki dogodki gospodarskih bojev ne samo na i no ve j ega časa, temveč tudi velike francoske revolucije, posebno pa še pariške komune, mora pač priznati, da je popolen triumf vlada- pad komunističnih strank, oziroma njih popolno ohromelost. Med diktaturo Stalina in ono kakega Hitlerja je torej ogromna, temeljna razlika, kar boj pač urednik tudi priznal. Fr. Novak. UPRAVNI ODBOR PROLETARCA Dne februarja se je ur^il občni zbor Jugoslovanske delavske tiskovne družbe. Udeležili so se ga vsi člani upravnega odbora in eksekutive slovenske sekcije JSZ, razen s. F. A. Vidra, ki je bil v Pennsylvaniji po c/ravkih. jorejra delavstva nemogoč brezi „ Tajni^ .upravnega odbora izvajanja brezobzirne diktatu-i fra,nk. Me»h J.e Poro^®'- Je j u 4 • • i miel d.rektorij v proš em letu re za dobo utrjevanja nove vla- . „ J . .. . ...... i pet sej. Pomožni upravnik J. dajoee sile m ureditve javnega č i • - i , , Rak je poročal o gospodarskem na javnega podlagi novih dostojn novno omenjeno, je pač velika ži^nje. Po Kieferjevem na- ako dikti™. kak črtu naj bi država odkupila l1"' ,V ,nteresu Pf^ice v adajo-primerne obratujoče industrije ^J0*™™' zatirajoč ljudske po njih aktuelni vrednosti, take nM/s/r , , . ... . . (»lede vprašanja diktature'bi želel, da urednik enkrat poja- ""j «-M i'""!,.,,, ____________: preskrbela potrebne ki stoje prazne, pa za primerno odškodnino. Država naj bi po- ... . , tem preskrbela Potrebne siro- "ac"1 razumevanja do- tične točke Kari Marksovih naukov, ki govori: "Prehodno dobo iz kapitalizma v socializem vine, najela delavce po trideset ur dela na teden, in vodila prodajo izdelkov, računajoč samo, . ... ... . . . . toliko dobička, da bi se krilo!™" J1 ura. Proleta- , . nala. (Prevod mogoče ni do- tekoče stroške. Ker bi odpadel dobiček privatnih lastnikov, bi bilo vodstvo v položaju plačat' poštene plače ter prodajati iz- deportacije. Pravi, da se bi izdatki relifa precej zmanjkali, ako (J(ljki ya ^ernejie cene kot se tujerodne radikalce deportira, namesto da jih živi ivlada, katero nameravajo strmoglaviti. Naivni mizerni stvori taka izvajanja čitajo in jim pritrjujejo, ker jim je kapitalistični dnevnik edina duševna hrana. Gladovne stavke V deželah, ki pridelujejo toliko žita, da vlade ne vedo, kam znjim, stradajo delavci kruha tako zelo, da se zatekajo k gladovnim stavkam. Boljše je umreti čimprej, kot pa dolgo* trajno pešanje vsled glada. In tako se rudarji in drugi delavci v Rumuniji, na Ogrskem, Poljskem itd. puntajo jesti boro hrano. Z gladovnimi stavkami so spravili kompanije in vlado v veliko zadrego. Družbe trdijo, da ne morejo zvišati plač, vlada pa potrebuje *red*tva za militarizem. Ampak kljuk temu so prisiljeni v vsakem takem slučaju nekaj storiti, in posledica je navadno vsaj malo pribolj'ška in pa še več obljub za poznejša izboljšanja. Čudna Francija! V Franciji korupcija in graft sicer ni neznana stvar, dasi ne toliko razširjena kakor v Zed. državah. Kadar pridejo na sled velikemu graftarju v Franciji, je celo v nevarnosti, da ga obsodijo. Npr. meseca januarja je bil obsojen vsled goljufij na 18 mesecev zapora bivši premier Frederic-Francois Maršal. V Zed. državah bi ga porota oprostila. Svetovno gospodarstvo je doseglo stopnjo razvoja, s katere ne more več dalje. S tem je dozorelo za socializem. Žal le, da je človeštvo še daleč od dozorelosti za novo uredbo. privatni podjetniki. O načrtu, ki vzbuja med delavstvom »veliko zanimanje, bo poročano v podrobnostih v prihodnjih izdajah Proletarca. * Epidemija domačih zabav in Card parties—p0 dve, tri take zabave se vrše vsako soboto in nedeljo. Dru tva vabijo, posamezni člani apelirajo na brate in sestre na društvenih sejah— vsako društvo zasluži, da se ga p')dp ra—in človek navsezad-nje neive, katere naj se udeleži. Nesmiselno bi bilo trditi, da take prireditve niso potrebne, čeprav niso iz moralnega ali vzgoje valncga stališča prav nič "koristne, toda človeku se nehote vrine misel, koliko energije, ki bi bila potrebna kje drugje, se /rtvuje takim prireditvam. Seveda, vsako društvo potrebuje denarja. Velikih prireditev ni mogoče več obdržavati. pa si pomagamo na ta način'. Društva dobitvajo proinje od vseh strani in vsakdo rad pomaga, ne samo svojim članom, temveč tudi v drugih ozirih, da se blagajna stalno izčrpava. besedno točen, toda pomen je natančno isti kot v originalu, kjer najdemo tudi med nemškim in angleškim besedilom malenkostno razliko.) Ali na i delavstvo, ko prevzame vlado kake dežele, vzame bele, mehke rokavice, da ne bo opraskalo kakega debeluhaste-ga buržuja? Kako pa bo vladajoči proletariat utrdil svojo moč, kako bo one še nevedne mase prepričal in podučil, če jih bo pustil v kremplih prejšnjih meščanskih zavajeval-cev? To so vprašanja. U življenja smernic. . Kari Marks nadAlje uči: "Kakor se polagoma utrjuje moč, vpliv in sila novega, vladajočega razreda (proletaria-tn), tako se polagoma vrača sistem vladanja na podlagi demokratičnih načel." Ali ni sovjetska vlada ba^ zadnje čase dokazala, da deluje strogo na temelju teh pravil? Baš sedanji vsesovjetski konigres je določil dalekosežue reforme volilnega sistema de->.rle. Določilo se je nadalje tajne volitve ter volilno prauico razširilo na nadaljne milijone dosedaj v tem oziru brezpravnih sovjetskih državljanov. Da je Stalin strogo nastopil proti Zinovjevu in njegovim tovarišem je razumljivo, če je Zinovjeva skupina napravila samo del škode iv Rusiji, kot jo je povzročil on sam po raznih deželah, posebno v onih z močni ni stHMaHstienim g+banj*»m, je zaslužil pač še ostrejšo kazen, kakor mu je bila določena. Tudi ameriški komunisti imajo od njega lep nauk. Zinovjev je bil tisti, ki je dal povelje za ustanovitev* "tovarniških celic" in razpust do tedaj obstoječih številnih, dobro, organiziranih strankinih klubov. Dalekovid-ni člani so takoj prerokovali uničenje stranke v enem letu, toda stranka je faktično razpadla že osem mesecev kasneje. - - ostalo je od nje samo še okostje. Polom v Nemčiji je 'bil (ielo Zinovjciva, medtem ko je v skandinavskih deželah, kakor tudi v Angliji, dosegel raz- nudbe za tisk Majskega glasa. Ker je poslala tiskarna SNPJ najugodnejšo ponudbo, se jo sprejme. Rak je poročal, da je prevzet v Chicaiiu nabiranje oglasov v Majski glas s. I). J. Lotrich. Več članov meni, da se naj cene za večja naročila izvodov Majskega glasa zniža. Zadeva je prepuščena v presojanje pomožnemu upravniku in A. (Jar~ nu. V upravnem odboru Proletarca za 1. 1&15 h>: A n to rr Garden, predsednik; Jo ko Oven, podpredsednik; Frank AlesH, tajnik; Filip Godina, blagajnik; Peter Bernik, D. J. LotricJj in F. A. Vider, nadzorniki. Sklenjeno, da se naj vrši redna seja upravnega odbora na vsake tri mesece, izredne pa kadar potrebno. Glasovi z železnega okrožja v Minn. Vladna statistik^ bi rada prikazala, da je zdaj zaposlenih veliko več delavcev kakor pred dobrim letom. Frank Kopach iz Eveletha, Minn., piše, da delajo že dolgo le po osem dni v mesecu, »v nekaterih k rajih'po železnem okrožju pa še celo manj. Pravi, da si bi rad naročil Proletarca, ker časa za čita-nje je veliko, ampak zaslužek osmih dni ne zadostuje niti za preživljanje družine, v Frank Terdan iz Elyja piše, da dela samo tri dni v mesecu. Pri najboljši volji se ne bi mogel naročiti. Imel je Prosveto, pa jo je moral pustiti, ker ni sredstev za obnovitev naročnine. John Tehovnik iz Eveletha poroča, da je dobil par številk Proletarca na ogled, in da mu je zelo všeč. Ampak brezposelnost v tem mestu ne dopušča, da si bi g a mogel naročiti. Anton Bechaj iz Chisholma piše, da so tudi v njihovem mestu razmere izredno slabe. stanju pri listu in urednik F. Č i tanje Proletarca bi del*v- cem veliko več zaleglo, če bi Zaitz o letošnjem koledarju, o . . , ... o . t . . , . citali mirno in preudarni v»c, Proletarca in Majskem glasu z . . . ozirom na uredniško delo in o kmr c,Ujo' pa Precital> sotrudnikih. članek tudi po večkrat. Povr- Predsednik upravnega odbora Garden je odprl poslane po- tno čitanje daje čitatelju napa* čne vtiske. (p/wkiaM£ pred tridesetimi leti JUBILEJNA PRIREDITEV 30-MmjCE IHtOLETAItCA \ iietleljo 10. marea V DVORANISNPJ *». " "' ' 1 f" ' ...... Bogat varijetni spored. Vstopnice po 40c. VIII. "Proletarec" je bil koncem 1. 1905 ustanovljen vsled preloma slovenskega socialističnega kluba (zdaj klub št. 1) z Martinom Kondom, izdajateljem "Glasa Svobode" in tedaj glavnim vodjem odbora SNPJ. Prvi večji napad na ustanovitev Proletarca je bil v 45. številki Glasa Svobode 1. 1905. V izdaji Glasa Svobode z dne 12. januarja 1906 pa piše Martin V. Konda glede Proletarca sledeče : V r. DOLI S SLOVENSKO AMERIŠKO ŽLINDRO, 21 VEL SOCIALIZEM V/.e v naši 45. številki smo izjavili, da n«- odgovarjamo podli zavisti in in-famiji Proletarca. Pustimo vse druico .nekoliko hočemo razkrinkati ožlindrano osebo, ter jo predstaviti Slovenskim delavcem na ojrlcd. Kdo je bral Proletarca, kdor razumi* naše razmere, bode vsak potrditi mogel, da Proletarec ima naimen se haviti samo z et in edini "pfuj" je kritika katero ni je novo izišli ProL»ta-rve med Kk*ve«e4 prislužil.— Petne he pravi, da .nem jaz napadal nekatere, potem pa vse socialiste. Ni re*! Napadal sem jaz le trojico, katere tem hotel svetu razkrinkati, kajti s svojim obemocijaliimom ne bodo osrečili nijednega, pač pa jih ibbdo spravili v pogubo. "Koliko od društva se jih je k meni priklopilo?" Na to le kratek <*Hro-vor. Poglejte moje nesebično delovanje ip lahko se prepričate koliko se jih je pridružilo in dan dane« lahko s ponorom rečem: "Tukaj stojimo tukaj se sloino bojujemo za našo idejo, za nas cilj." Da so me socialisti češke dclnickc tiskarne posadiji na ce^to ni res. Odpovedali so mi radi pomanjkanja prostora uredniški prostor/ ne pa tiskarno. Izmišljeno je, da so mi oni ljudje povedali v obraz da Hesocijalistični Glas Svobode katererra^tranka bojko- tira, ne tiškajo. Glas Svobode je bil in bode list, katere se bode potegoval za socijalno idejo, za delavski stan. Poživljate me, da naj s. Zavertniku plačfin delo za "Koledar". Gospod Petsche, to delo je plačano. Jaz nisem nobenega prikrajšal na zaslužku, pač pa sem plačal popolnoma in pošteno. Hudobija je, da trosite lažnjive trditve v svet. Jar sem se vedno potegoval za so-c i i ali ze m. Lil vi-iln.» •J—..... .... I* I ^1,1 Tt fll T žrtvovati marsikaj v dosego zahtev, ki so naloga socijalizmu. Pobijal bo-dem vedno nezdravo mnenje, ideje in delovanje takih, kateri govore v časni volite v republikanske govore in kateri »•pfj^josjjcialno zastavo. Do "Vidova! — M. V. Konrfm. Koled ar, ki ga Konda omenja, je bil izdan za 1. 1905 »v založbi Glasa Svobode pod imenom "Slovenski delavski koledar". Uredil ga je Jože Zavert-nik. Opazka glede "republikanskih govorov" gre Jožetu Zavertniku, kateremu je Konda očital, da je govoril 1. 1904 v Clevelandu na republikanskem shodu. Jože Zavertnik je izjavil, da ni nikdar v Ameriki na noibenem shodu agitiral za nikogar drugega kakor socialiste. Kako sovražno jtTpisAl Glas Svobode o Proletarcu in ljudeh okrog njega, vidi čitatelj lahko tudi iz sledečega, priobčeno v G. 8. z dne 12. januarja 1906: "PROLETAREC BEDASTI JAREC! Ponarejeni socijalistični Overl>av-bav priznava, da je bil v svoji mladosti zasačen, ko je grozdje kradel "VVer ein Meister weiden vvill,, uebt sich juntr". Njegova sedanja dovršenost v nje-govnm— "rokodelstvu" izvira pač v "prstni" zgodnji podlagi, ko je trt le še "bavbavček" ptujeiuu blagu. V Proletarcu plehasti socialistični papež grozi g. Kondi opetno z ječo in zaporom. Da! Da! Ce bi se te vrste (Nadaljevanje na 4. strani.) w E. ZOLA s RIM mi* KJU5TAN (Nadaljevanje.) "Oh, da, v obliki!" je kardinal nadaljeval z rastočo strastjo. "Vam kakor vsem drugim je pravil, da po obliki rad popušča, dasi je v stvari neomajen. Obžalovanja »vredna beseda, dvoumna diplomacija, če ni enostavno nizka hinav&Čina! Moja du3a se upira takemu opor-tunizmu, takemu jezuitizmu,kki rabi zvijače zoper stoletje, ki je povsem tako, da meče med množice dvom, zmedo gesla "naj se reši, kdor ne more"! To je prvi vzrok neozdravljivih porazov, to je strahopetnost, najhujša strahopetnost, to je odmetavanje orožja, da bi ibil beg ložji; to je sramovanje, da je Človek ves to, kar je, krinka, sprejeta -z nado, da se bo dal svet prevariti, da bo mogoče udreti po izdajstvu k sovražniku in ga uničiti! Ne, ne, oblika je vse v podedovani, nespremenljivi veri, ki je bila osemnajsto let sem božji zakon, ki je to se danes, in ostane do konca!" Nič več ni mogel sedeti; vstal je in začel hoditi po sobi gorindol, da je navidezno izpolnil ves tesni prostor s svojo veliko postavo. In zdaj je jel razkladati in strastno obsojati vso vlado, vso politiko Leva XIII. "Edinost, glasovita edinost, ki jo hoče povrniti cerkvi. kar so mu vpisovali v tako veliko slavo, ni nič drugega kakor besna, slepa časti-lakomnost osvojevalca, ki razširja svojo dr-iavo, ne da bi se vprašal, če ne bodo novi, podvrženi narodi desorganizirali njegov stari, doslej tako zvesti narod, če ga ne bodo okužili z vsemi zmotami. Kaj, če vstopijo vzhodni razkolniki, pa razikolniki drugih dežel v katoliško cerkev in jo usodepolno izpremene, tako da jo ubijejo, da napravijo iz nje drugo cerkev? Samo ena je modrost: Bodi le to, kar ai, ali tak ostani čvrst.. . In ni li tudi to pretve-zna zveza z demokracijo, ta politika, ki zadostuje za prokletstvo starodavnega duha pape-stva, nevarna in obenem sramotna? Monarhija je božansko pravo; opustiti jo, se pravi nastopati zoper Boga, mešetariti z republiko, sanjati o grozoviti rešitvi, ki hoče izrabljati blaznost človeka, da bi dosegla zopet večjo oblast nad njim. Vsaka republika je anarhično stanje, in zato je priznanje republike, edino v ta namen, da bi si laskali s sanjami onemogoči spravi, najhudobnejša napaka, ki omajuje idejo avtoritete, reda, celo vere. .. Le poglejte, kaj je storil s svetovnim gospod-stvom. Zahteva ga pač še, dela se, kakor da res ne popušča v vprašanju o vrnitvi Rima. Toda ni li v resnici že dovršil izgubo, ko priznava, da imajo narodi pravico razpolagati s seboj, da lahko spode svoje kralje in žive kakor živali v gozdu?" Hipoma je pomolčal in dvignil v izbruhu svete jeze roke proti nebu. "Oh, ta mož, ta mož, ki bo a švojc niče-murnostjo, s svojim hrepenenjem po uspehu pogin cerkvi! Ta mož, ki ni delal nič drugega, kakor da je vse pokvaril, vse razdejal, vse razsul, da bi mogel vladati svet, misleč, da ga na ta način zopet osvoji! Zakaj, vsegamogo-čni Bog, ga še nisi poklical k sebi?" In ta poziv smrti je zvenel tako iskreno, sovraštvo, ki je tičalo v njem, je tako povečalo koprnenje, da bi se rešil Bdg, ki je v nevarnosti na tem svetu, da je tudi Pierra obšla mogočna groza. Sedaj je razumel tega kardinala Boccanero, ki je pobožno in strastno sovražil Leva XIII.; razumel je, da je že leta in leta v globočini te temne palače prežal na njegovo smrt — na to smrt, ki jo je imel kot kardinal komornik oficielno dognati. Kako je moral čakati na to, s kakšno mrzlično nepotr-pežljivostjo je moral hrepeneti po blaženi uri, ko bo oborožen s srebrnim kladivcem trikrat simbolično potrkal na črepinjo oledenelega, odrevenelega, na svoji postelji iztegnjenega, od svojega papeževskega dvora obdanega Leva XIII. Oh, da ibi že mogel udariti na steno teh možlgan, da bi bil popolnoma gotov, da ne bo več odgovora, da ni nič več notri, nič kakor noč in molk! Trikrat zazveni klic: "Joachi-mo, Joachimo, Joachimo!" In ker truplo ne odgovarja, potrpi kardinal komornik nekoliko sekund, potem pa pravi: "'Papež je mrtev!" "iPa vendar je sprava orožje dobe," je nadaljeval Pierre, ki ga je hotel privesti nazaj v sedanjost. "Sveti oče popušča v vprašanjih oblike le zato, da gotovo zmaga." "On ne bo zmagal, premagan bo!" je zakli-cal Boccanera. "Se nikoli ni cerkev dosegla zmage, če ni vztrajala na svoji integriteti, na neizpremenljivi večnosti svojega božanskega bistva. In dognano je: Onega dne, ko dovoli, da se kdo dotakne le eneiga samega kamna njene stavbe, se poruši... Spomnite se na a tračni trenutek, ki ga je preživela v dobi tri-dentinskega koncila. Reformacija jo je bila pravkar silno omajala, disciplina je bila povsod oslabljena, šege boljinbolj nebrzdane; dvigala se je povodenj novotarij, misli, ki jih je vdihaval hudobni duh, nezdravih načrtov, ki jih je vstvarjala prevzetnost v popolni svobodi izpuščenega človeka. In celo mnogo članov koncila je bilo vznemirjenih, okuženih, pripravljenih, da bi glasovali za najblaznejše izpremembe — bil je pravi razkol, ki se je pridruževal razkolu. če pa se je katoličanstvo v oni kritični dobi vpričo tako velike preteče nevarnosti rešilo nesreče, je bilo to mogoče, le ker je ohranila od Boga navdahnjena veČina staro stavfoo nedotaknjeno, ker je imela božansko trmo, da se je zaklenila v trdo dogmo, ker nI ničesar popustila, ničesar, ničesar — ne glede na stvar, ne glede na obliko. Dandanašnji položaj gotovo ni hujši kakor v dobi tridentinskega koncila. Pa recimo, da bi bil prav tako slab, pa mi povejte, Če'ni plemeni-teje, poigumneje in za cerkev bolj sigurno, z vso hrabrostjo kakor nekdaj glasno reči, kaj da je, kaj da je bila in kaj da bo." Zopet je korakal s svojimi mogočnimi, zamišljenimi koraki po sobi od enega kraja do drugega. "Ne, ne, nič prilagoditve, nič popuščanja, nič slabosti! Zid iz kovine, ki zapira pot, granitni mejni kamen, ki omejuje svet!. . . Ljubi moj sin, dejal sem Vam že tisti dan, ko ste prišli. Kdor hoče katoličanstvo prilagoditi novemu času. hoče pospešiti njegov konec, če mu res preti zgodnja smrt, kakor trdijo ateisti. Podlo, sramotno bi umrl, namesto pokonci, dostojno, ponosno -v.svojem starem, slavnem, kraljevskem dostojanstvu. . . Oh, le pokonci umreti, ne zatajiti ničesar od svoje preteklosti, kljubovaje bodočnosti, priznavaje vso svojo vero!" In ta sedemdesetletni starec, ki je zrl s kretnjo bodočim stoletjem klubujočega junaka končnemu uničenju v oči, je bil videti, kakor da še raste. Vera mu je bila dala ta pokojni mir; bil je mir, ki ga podaja duhu razlaga neznanega z božanstvom, čigar potrebi po jasnosti popolnoma zadošča, ker ga izpolnjuje. Veroval je, vedel je in zaradi dneva po smrti ga ni moril ne dvom ne strah. Ali ponosna otožnost je zdaj odmevala iz njegovega glasu. "Bogu je vsemogoče, celo svoje delo lahko uniči, če se mu zazdi slabo, če bi se jutri vse porušilo, če bi sveta cerkev izginila pod razvalinami, bi se morali pokloniti in moliti Boga, čigar roka je sebi v slavo uničila svet, katerega je ustvarila. Jaz čakam in v vsakem slučaju se podvržem njegovi volji; zakaj nič se ne zgodi, česar noče on. če so hrami res omajani, če se mora katoličanstvo res jutri razsuti v prah, bom na svojem mestu in bom služabnik smrti, kakor sem bil služabnik življenja. Priznavam celo, in gotovo je, da prihajajo ure, ko me presenečajo strašna znamenja. Nisem li občutil sape iz brezdna, v katerem se pogrezne vse, odkar je izkušan moj dom za grehe, ki so mi neznani, s to strašno žalostjo, ki ga strmoglavlja v pogin in za večne čase vrača v noč?" Zarotil je dvojico dragih mrličev iz sosednje sobe, ki sta bila vedno navzoča. Ihtenje mu je sililo v grlo; roke so se mu tresle, zadnji upor bolesti mu je krčil veliko telo, preden se je z naporom premagal. Da, če si je Bog dovolil, da ga tako okrutno napada, da zatira njegovo pleme, če je začel z največjimi, z najzvestejšimi, mora biti svet brez preklica obsojen. Ni li pogin njelgovega doma bližnji pogin vsega? In v njegovem vzvišenem kneževskem in duhovniškem ponosu se mu je izvil klic najvišje vdanosti, v tem ko je zopet dvignil obe roke proti nebu. "O vsegamogočni, naj se zgodi tvoja volja! Naj vse umre, naj vse pogine, naj se vse vrne v kaotično noč! Jaz ostanem v tej razdejani palači pokonci, in počakam, da me pokopljejo razvaline. In če je tvoja volja, da postanem vzvišeni grobokop tvoje svete vere, oj, bodi tedaj brez strahu:, Nič nevrednega ne storim, da bi ji podaljšal življenje le za en dan! Pokonci jo bom držal kakor samega sebe, enako ponosno, enako neizpremenljivo kakor v časih njene vsegamogočnosti. Priznaval jo bom z enako hrabro trdovratnostjo in v ničemer ne bom popustil — ne v disciplini, ne v do»gmi. In kadar pride dan, jo pokopljem s seboj, jo rajši vzamem vso s seboj z zemlje, kakor da izdam le količkaj od nje; držal jo bom v svojih odrevenelih rokah, da ti jo vrnem tako, kakor si jo bil izročil cerkvi v varstvo... O vsegamogočni, o previšnji, razpolagaj z menoj, napravi iz mene, če je tvoja volja, papeža uničenja, svetovne smrti!" (Dalje prihodnjič.) NENARAVNO PRIJATELJSTVO ■ ■ ■ ■ ■ OGLAŠAJTE v PROLETARCU IMPERIALIZEM V AZIJI, EVROPI IN AFRIKI SE ZNOVA RAZPLETA 4'vniviju i "ijnmi ne« viii mi ti it i ivi ivuniju lin 111 u^i rabila Japonska, ki je po trditvi diplomatičnih, krogov v IS ponudila Nemčiji in Poljski svoje zavezništvo, ako se n N« »liki j« Hermann Goering, eden vodilnih ministrov v nemški nacijski vladi, in poljski predsednik Ignacij Moscicki, na vožnji v Varšavi. Goering ja sicer prišel na Poljsko saradi "lova na divjačino", toda glavni predmet tega lova je bil utrjevanja "prijateljstva" s Poljsko proti sovjetski Uniji in Franciji. NESPORAZUM GLEDE DIKTATURE V SOVJETSKI UNIJI Dopis s. Fr. Novaka »v tej izdaji Proletarca, v katerem komentira članke v Proletarcu o diktaturi v sovjetski Uniji, se bi lahko definiralo za "mis-leading". Urednik Proletarca ni pisal o diktaturi v sovjetski Uniji kot taki, ampak o diktaturi, ki je po atentatu na Sergija M. Kirova vprizorila masa-ker — ne proti "debeluhastim buržujem", kajti v Rusiji so taki buržuji odpravljeni, ampak proti članom ali bivšim članom komunistične stranke, ker so v opoziciji. Mnenje urednika - tega lista je, da je sovjetski režim vsled posrečene gospodarske politike toliko utrjen, da bi ob omenjenem atentatu lahko ohranil hladno kri in kaznoval le resnične krivce, ali krivca. Kajti atentat je vendar izvršil bivfci tajnik Sergija Kirova, ne pa kak "princ" ali "debeftlhaat buržuj". članek "Opoziciji v sovjetski Uniji se ne bo prizanašano", priobčen v Proletarcu z dne 6. feb., ni pisan sovražno sovjetski vladi, ampak Želo objektivno, istotako tudi prejšnji članki, ki so obravnavali ta incident. Nešteto najiskrenejših prijateljev sovjetske Unije je bilo po masakru 117 krivcev in opozicionalcev presenečenih, ker niso niti malo pričakovali, da se bo sovjetska vlada oprijela krvniške metode, kakršne se je posflužil na pr. Adolf Hitler 30. junija proAlo leto. Urednik tega lista je bil mnenja, da si je v zunanjem svetu sovjetska Rusija z dotičnim činom zelo škodovala, ne pa toliko v svoji notranjosti, ker so vsa propagandistična in komunikacijska sredstva njena, toda število nasprotnikov znotraj dežele si je pomnožila, kajti vsakdo ubitih ima sorodnike in prijatelje, ki takih incidentov ne pozabijo. Urednik Proletarca ni še nikoli priporočal taktike "belih rokavic". Ako bi vanje verjel, bi bil že davno podlegel v bojih in Proletarec bi več ne izhajal. Ni pa potrebno, da bi moral pri tem 'odobravati brutalnosti, ki šo izvršene brez koristi za splo-Snoat, in to pravilo je naglašal v svojih člankih. Josip Stalin je svoj režim toliko utrdil, da bi umore po atentatu na Kirova čisto lahko opustil, osumljence in krivce pa poslal na trdo delo v Sibirijo, kar bi bilo bolj pametno in koristno, ob enem pa bi nasprotnikom ne dal prilike, da ga primerjajo krvniškim carjem in Hitlerju. "Ali naj delavstvo, ko prevzame vlado kake dežele, vzame bele rokavice, da ne bo o-praskalo kakega debeluhaste-ga buržuja?" To vprašanje v dopisu s. F. Novaka je zelo neumestno — milo rečeno, ker se tu vendar ne gre zato, kako naj delavstvo nastopa proti opoziciji, ko se polasti vlade, ampak o od-nošajih med seboj. S. F. Novak ima s komunisti precej neprijetnih izkušenj. V slučaju, da bi imeli diktaturo, bi ga potem, ko so ga proglasili za "izdajalca", poslali prejko-ne pred puške, in če ne to, pa vaaj na veliko mučnejšo roboto, kakor je ta. ki jo mora danes opravljati v težkem boju za svoj obstanek. In to je, kar urednik tega lista ne odobrava. Slepa udanost diktatorju ne prizanaša niti tistim, ki kritizirajo, ali pa nasprotujejo vodstvu ne zato, da bi mtf škodovali, ampak z najiskrenejšim namenom, da koristijo skupni stvari! Gregor Zinovjev ne spada mednje. Toda marsikak iskren revolucionar je vendarle potisnjen v ozadje, ako se mu ni pripetilo kaj hujšega, samo zato, ker se je drznil poudariti svoje mnenje. To ni diktatura prole-tariata, ampak diktatura enega človeka, ki s pomočjo svoje struje diktira vsem drugim. S. Novak obsoja Zinovjeva po vsej pravici za grehe, ki jih je storil delavskemu razredu kot tajnik kominterne. Toda mar je bilo po njegovem odstopu drugače? Ali so milwauski komunisti nehali gledati v županu Hoanu največjega sovražnika delavstva? Ali ni ves nji-h«». boj obrnjen na praviio, "diakreditirajmo socialistične voditelje"? Ali so se komunisti v Nemčiji pod vodstvom Stalina — potem ko je bil Zinovjev vržen s svojega prestola, obrnili k taktiki solidarnosti s socialisti? Ne, ampak so zavrnili ponudbo socialistov za skupen odpor celo v najkritičnejšem času Hitlerjeve invazije. Kljub vsemu ima tudi v sedanjih časih mnogo socialistov proti diktaturam pomisleke, ali pa so jim načelno še vedno enako vztrajno nasprotni, kakor pred leti. Naglašajo, da vsaka diktatura vlada z nasiljem, pod katerim trpi v vsakem slučaju najbolj le delavstvo in kmečko ljudstvo. Lahko so izjeme, in taka izjema naj bi bila sovjetska Unija. Proletarec je motril razvoj v Rusiji po revoluciji vedno s prijateljskega razumevanja, nikakor pa s stališča slepega oboževanja, ali sovraštva, kajti to dvoje povzroča koncem konca le škodo in razočaranja. Kar se svobodnih volitev tiče, jih v diktaturah ni. V bur-žvaznih demokracijah so često-krat farsa, še veliko bolj pa v diktaturah. Ako te pošljejo v ječo ali v pregnanstvo samo zato, ker ne soglašaš z diktatorjem, neglede na tvoje zasluge, kako bi ti dopustili kandidirati in-agitirati za svojo izvolitev? Vse to le potrjuje nauk, da je vse na svetu razvojno, kljub potresom, ki se dogajajo tu in tam, in da civilizacija ne pozna skokov. Končno, sodrug Novak je v članku v Proletarcu, katerega kritično komentira, lahko uvi-del, da je v njemu navedeno tudi stališče vlade v Moskvi; enako so bili njeni argumenti navedeni v prejšnjih člankih, ki so se pečali s tem incidentom. Urednik Proletarca pozdravlja kritična mnenja, kakor je Novakovo v tej številki, in je vesel, da jih lahko izražamo. V diktaturah, ki ne prizanašajo opozicionalcem niti v vrstah lastne stranke, to ni mogoče. Dovoljeno jim je le ploskati in pritrjevati. — F. Z. ' (Nadaljevanje s 1. strani.) nagnila — k Hitlerju. S tem paktom torej ni za enkrat nič in mir v vzhodni Evropi je v negotovosti. Poostritev odnošajev med Nemčijo in Poljsko na eni strani ter Rusijo na drugi je iz- M os k vi morejo vse tri zediniti v svojih namenih. Moskva trdi, da je tajna pogodba med njimi že sklenjena, dasi jo Nemčija in Japonska za-nikavata, istotako Poljska, ki v proUwn dokaz navaja, da ima z USf>R nenapadalen pakt, torej se ji iz Poljske ni bati invazije. Svetovna atmosfera je polna eksploziv in treba je le zadostne iskre, da se užgo. Razen omenjenih treh fašističnih velesil, se bi ostale dežele rade obvarovale vojne. Toda vsi dozdaj sklenjeni pakti niso drugega kakor krpa papirja, česar se zavedajo. Japonsko imenujemo tu za fašistično deželo. Dasi ni imela kakega Hitlerja, ne Mussolinija, se je spremenila v fašistično silo "na miren način". Japonska armada ima popolnoma fašistično vodstvo. Liiga narodov, ki je bila ustanovljena, da neguje in služi svetovnemu miru, je v ravnanju z imperialisti impotentna. Mus-solinijeva Italija ji ni bila še nobenkrat naklonjena. Nedavno je po ovinkih zapretila, da če bo liga upoštevala apel svoje članice Abesinije proti Italiji, se utegne zgoditi isto, kakor je storila Japonska, ker se je liga umešala v njeoo osvajanje Mandžurije. Nemčija in Japonska sta že izstopili iz lige. če stori to še Italija, bo liga popolnoma prestala biti faktor, ki bi mogel odločevati v sporih med deželami ali varovati svetovni mir. Edini, ki bi militaristični-imperialistični politiki mogel stopiti uspelno na prste, je delavski razred. Toda v Nemčiji in Italiji sta obe delavski stranki strti toliko, da ne preti diktatorjema od marksističnega delavstva zdaj še nikaka resna nevarnost. Sedanji razvojni toki v Evropi in Aziji drže v vojno. Sovjetska Unija jp s Francijo in malimi deželami vred skuša preprečiti, ob enem se nanjo tudi te pripravljajo, ker jim v danih razmerah nič drugega ne preostaja. Delavski razred pa lahko iz sedanje situacije črpa nauk, da bi nevarnost nove vojne katastrofe mednarodni proletariat lahko preprečil, če bi se bil oprijel solidarnosti pred no je fašizem pogoltnil Nemčijo. Veselica druš. Delavec št. 8 SNPJ So. Chicago. — V soboto 2. marca priredi društvo Delavec št. 8 SN1PJ veselico pri svojem dobroznanem članu Ix>uis Starcu na 10063 Ave. N. Igrala bo popularna Pucljeva godba. Torej plesalci, pripravite se! Društvo Delavec je radevolje pomagalo brezposelnim pri plačevanju asesmenta, dokler je blagajna dopuščala. Zdaj pa je dolžnost vseh članov, da pomagajo društvu do novih sredstev. To bomo storili, ako se vsi do zadnjega udeležimo društvene veselico. S tem bomo koristili svojemu društvu in ob enem se se zabavali po vrhu. Na svidenje pri Starcu 2. marca. — Max Marolt. i —______ Disciplina v Italiji Mussolini se lahko ponaša, da ima najbolj poslušen kabinet. Večino portfeljev ima itak sam, druge ministre pa menja vsakega toliko časa. Zjutraj se oglasijo v uradu, pa izvedo, da so odslovljeni, njihova mesta pa dobe druigi, ki so o novih službah obveščeni prav tako nepričakovano. Proletarec mora tiskarni plačevati »voje račune »proti, ker tudi tiskarna plačuje papir in svoje delavce sproti. Bodite v objavljanju naročnine točni tudi vi. (»iMiiuMiiBiiiiBmm ■ ■ ■ ■ ■ m BARETINCIC & SON ■ —___t Tal 1475 g POGREBNI ZAVOD B 424 Broad Street * JOHNSTOWN, PA. ■ i ■ ■■ ■■<■■■■■■■"' Nekoč je živel Čitatelj dnev-' nih listov, ki so se mu senzacionalna opisovanja umorov, u-! grabljenj in spolnih škandalov • zi^studila, pa je napisal pismo uradniku. "Čitatelji smo do grla siti \a-i šega večnega opisovanja obravnav o umorih, ugrabljenjih, o razporokah in gangsterjih, pa bi radi, da pričnete priobčevati kaj pametnejšega. Spolni škandali nas ne zanimajo. Ne brigamo se, s kom spi ta ali ona lVralka ali plesalka, in kolikokrat se je poročila ter razporo-čila. čemu nam ne nudite štivo-I kakršnega v resnici hočemo?" Ko je urednik to pismo prebral, je sklical vse osobje skupaj in mu ukazal, da odslej ne sme biti več šunda v listu. Namesto, da bi opisovali v vseh podrobnostih kriminalce, naj čitateljem predstavijo raj&e umetnike, iznajditelje, slovite medicince, znanstvenike in hu-manitarce, da bo ljudstvo razumelo in poznalo njihovo delo ter njihove zasluge. Tako postanejo inspiracija vesoljnemu človeštvu. Vsi so se ravnali po njegovem ukazu. Temu uredniku so sledil: vsi drugi. Od tistega dne človeštvo v civilizaciji mahoma napreduje. FEI\CL9S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, 111. ♦ Tel. Cravrford 138J Pristna in okasna domača jedila Cena smerne. Postrežba točna. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE \AHOD\A ^imraair 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo ▼ slovenskem, hrvaškem, slovaškem, 2eškem, poljskem, kakor tudi v angleškem in nemškem jetiku. NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE i ; SIJNSHINE — F&ESH AIR AND GOOD PURE MILK ; Balance Your Daily Diet With ; Wencel's Dairy Products j GOOD PIRE Mil Ji IT PROTECTS YOUR HEALTH 2380 82 BLUE ISLAND AVE. — Phone Monroe 3673 ETIOPIJSKI "CESAR" NOČE POKLEKNITI Milwauke«, Wi». — Jacob pot in prodati ie nrkaj. kolo-Roiid *e je »pet oglasil a 15. darjev. naročninami. — UonarJ Alp-1 Cl.ic.,o. III. _ Vinko 2a*ar. ner je poslal 4 naročnine in 2 ,nMj t»nor|*t v zboru "3e..e" Z» k nji te Cankarjeve druJbe. je odpotoval iz te dežele, ker S«r.b«ne, P« — John Troha. KU je nekdo ob)astiln 2at()ii, a. 138 SNPJ je Pisal Prosvetni Ime, je veliko prijateljev, kale-—Me, po skladbo 'socialisti- r;m jt. bilo težko ob sloV(.su koračnica . Pravi, da jo bo )o ga bo p0Kreja|a tulii "Sava". nllhrtV n»>VsiL i vin rt r n u s uu. i . ..... • matici čna pel njihov pevski zbor na slav-nosti omenjenega društva dne 4. julija. Društvo Postojnska jama ostane v Prosvetni matici. Članarino v njo je plačalo tv naprej za celo leto. Sheboygan, Wis. — "Naše drulštvo št. 4 JPZS ostane v Prosvetni matici," poroča tajnik Frank Naigode. članarino je poslalo za pol leta naprej. Am. druž. koledar. — Staro-krajski poročevalec Tros\t i. " pi?e v izdaji z dne 11. feb. med drugimi vestmi iz Jugoslavije tudi »ledene: "Jutro'V ljubljanski dnevnik, je v svoji zadnji številki z dne 15. januarja* zabeležilo v kuJturni rubriki "Ameriški drut koledar za 1935" ter navaja ii njega seznam slovenskih časnikov v Ameriki, nato p« navaja sotrudnike po imenih in konča beležko takole: "Posebno zanimiva je daljša reportaža Franka Zaitza "O naiih ljudeh v severni Minnesoti", ki podaja živahno spisane slike iz življenja naših rudarjev, in industrijskih delavcev in farmarjev v tej deželi ter pripoveduje o njihovem kulturnem in političnem delu. Koledar je obilno Hustriran. Detroit, Mich.—Joseph Kor-sich je poslal dve naročnini. — Zornik sporoča, da so vsi izvodi Am. druž. koledarja za to leto v Detroitu razprodani in poslal je vsoto za oglase. ki mu je nedavno priredila lep poslovilni večer. w. Aliquippa, Pa. — Bartol Verant si je spet vzel nekoliko časa, ob is k a val rojake in poslal 4 naročnine. Moon Run, Pa. — Jacob Am-brozich omenja v svojem pismu, da federacija društev S. N. P. J. za zapadno Pennsylva-nijo ostane v Prosvetni matici. Lisbon, O. — Jacob Bergant je poslal 3 naročnine. Frank Dolinar je prispeval 25c listu v podporo. Imperial, Pa. — Tu se bo v nedeljo 24. marca vršila konferenca društev Prosvetne matice in klirbov JSZ. Ko bo zborovanje zastopnikov končano, se prične shod, na katerega je povabljen za govornika Joško Oven. Potem se bodo vršili shodi še v nadaljnih naselbinah v prid Proletarca in JSZ, na katerih bo nastopal isti govornik in pa kajpada domači sodrugi ter somišljeniki. Pisma za izivo-litev zastopnikov so bila poslana vsem klubom in pridruženim društvom. Clinton, Ind. — Ignac Spen-dal sporoča, da so bili v odbor kluba št. 41 izvoljeni za to leto vsi prejšnji odborniki, namreč za tajnika-blagajnika Ignac Mussolini ja Italijo savozil tako celo, da jo hoče s pustolovščinami potlačiti še bolj v mlako. Finančno je Italija bankrotirana. Njena sunanja trgovina je opešala. Mussolini jeva vnanja politika v centralni Evropi je bila fiasko. Kaj sedaj? Kot vselej, tako se tudi Mussolinijev diktAtoi^iJu roiun pripravlja v cniitriiiit^v tvoje notr&* nje krise na vojno "sa večjo čast in slavo očetnjave in za poveličanje italijanskega imena". Tarča je zdaj Etiopija (Abesinija) v Afriki, ki je bila doslej vsaj na papirju priznana za neodvisno deželo in je zastopana celo v ligi narodov, dasi ji slednja v obrambi zoper Mussolinijev imperializem *'ne more" pomagati. Fran- cija in Anglija sta prikimali Rimu, da če najde dober vzrek, naj le pošlje svoje polke na "kazensko ekapedi-eijo" v Abesinijo. Povod je zdaj tu. Italija je provoci-rala nrkaj spopadov in nato pričela a ultimatumi. Toda cesar Haile Selassie noče poklekniti. Italija je odgovorila z mobilizacijo in vse izgleda, da pride med lama dvema deželama do resne vojne. Nekoč je Abesinija že nabila Italijo. Mussolini sdaj upa, da bo imela njegova armada več sre{e, ker je tehnično vfliko boljše opremljena, kot pa čete abesinskib glavarjev, izmed katerih jih je nekaj na tej »liki. Abesinija »e med tem zelo trudi, da bi dosegla mirno poravnavo. tajPik <*ruštva Spendal, za organizatorja Bar- št. 220 SSPZ, sporoča, da so se pridružili Prosvetni matici. Poslal je za društvo Članarino za prvih 6 mesecev. — Kluba št. 114 in 115 delujeta skupno za prireditev v nedeljo 3. marca, na kateri bo vprizorjena drama "Rdeče rože". Barberton, O. — Mike Ko-pach se zahvaljuje, ker smo ga čakali za naročnino. Zdaj, ko je mogel, jo je poravnal in naročil tudi Am. druž. koledar. Trenary, Mich. — V tej mali^ naselbini je prodal Joseph Sterle letos 30 izvodov Amer. družinskega koledarja. Sharon, Pa. — Anton Zidan-šek, potovalni zastopnik Prj-svete v Pennsylvaniji, ki agitira tudi za Proletarca in nas koledar, piše, da mu zdravje nagaja, da pa upa spet iti kmalu na tol Oblak in za zapisnikarja John Skof. La Salle, UI. — Peter Banich sporoča, da sta se kluba št. 3 in 4 odločila aranžirati veliko prireditev v nedeljo 5. maja v Slovenskem domu v La Sallu, na katerem bo predvajal koncertni del sporeda pevski zlbor ''Sava" iz Čhicaga, dramo "Rdeče rože" pa ivprizori dramski odsek kluba št. 1: Prireditev se prične ob 2. popoldne. Vstopnice so po 26c. Girard, O. — V pi^mu, v katerem John Kosin naroča članske znamke za klub St. 222, je bilo priloženih tudi nekaj naročnin. Girard ima v cirkulaciji Proletarca sorazmerno najboljši rekord. Los Angeles. — Frank Petrič je poslal dne 2. feb. dopisnico, .J Commonwealth Edison Electric Shops ' PREIZKUSEN IN ODOBREN v tisočerih čikaških domovih EUREKA VACUUM ČISTILEC SAMO ZA SI' uplacila • Izredna vrednost. Močen in lahek, vendar izdelan za težko delo. Lahko se ga vodi. Ima nove vrste krtačo za lan, lase in niti. Pridite in oglejte si novi Eu-reka. Ali pa telefonirajte za brezplačno preizkušnjo doma brez obveznosti. Prepričajte se o nizki ceni — privlačnih pogojih. Tudi velik popust za vaš stari čistilec. Popolna zbirka pritiklin, ki vam omogočijo vsake vrste čiAčenje. Nova nizka $39.50 Za svoj stari čistilec dobite: Likalnjk |a tla. Odstranjevalec moljev. Podaljšek tube. Nastavek za radiator. Nastavek za tapete. Krtača za tapete. 8 čevljev sklo-pilna cev. v kateri pravi med drugim: Chas. Pogorelca nisem še videl. Dvomim pa, da je v Los Ange-lesu ugodno polje za agitacijo, kakršno je podvzel. — Iz pisma, ki ga je poslal več dni pozneje s. Pogorelec, razvidimo, da je bila Petričeva sodba pravilna. Salem. O. — Frances Mihevc je poslala vsoto za 14 izvodov Koledarja. Ima jih še 6 izvodov in pravi, da se je odločila prodati vse. Nedavno je bila v Cantonu, O., v agitacijske namene. Johnstown, Pa. — Ilija Bu-balo je poslal dve naročnini. — Sodrug in sodružica John Lan-gerholc sta zvezana v poročnem življenju 25 let. Prijatelji so jima ob tej priliki priredili "srebrno ohcet" in "surprise party", katere se je udeležilo nad 100 ljudi iz Johnstovvna, VVest Nevvtona in iz naselbin v johnstownski bližini. K onim, ki so jima poslali čestitke, se tudi mi pridružujemo. Imperial, P«. — S. Frank Auguštin je pravi Jimmie Hig-gins. Kdor ga pozna, ve, da ne pretiravamo. Skrbi, da delav- stva količkaj dopuščajo. Pet knjig dobite za $1.40. — Naročili smo tudi precejšnje število izvodov novo urejene Adamičeve knjige "Dynamite". Stane $2. čudno, Adamič ima med Slovenci toliko oboževalcev, a njegovih knjig ne naročajo! "Dynamite" je knjiga, ki nudi čitatelju najbogatejši vir podatkov o razrednem boju in načinih tega boja v Zed. državah. Priporočamo jo iv naročitev. — Zelo se množe naročila na navodila o aplikacijah in drugih formalnostih za naturalizacijo. Dasi brošura, ki smo jo svoje-časno izdali, ni več povsem v soglasju s sedanjimi zakoni, ima vendar še vedno iste koristne podatke in navodila, ki jih mora vedeti aplikant, predno gre na izpraševanje. Brošura stane 15c. Stanje "Proletarca". — Dasi ne jamramo, je čitateljem v informacijo umestno omeniti, da je kriza , kar se našega glasila tiče, prav tako težka kakor je bila. Tiskarni dolgujemo $000. Poleg imamo obveznosti na plačah. Upamo, da bomo v stanju te račune poravnati do po- Proletarec pred 30. leti ski duh v društvih ne zamre, da mladi z našimi rednimi dohod-se v dvorani, ki jo imajo, ohra- ki. Prispevki fv tiskovni fond so ni neprisiljeno družabno življe- malenkostni, niti se ne trudimo, nje, in da konferenca JSZ uspeva. Poleg tega se je potrudil zbirati prispevke v agitacijski fond JSZ in poslal $15, ki so jih prispevali klubi št. 31, druš. št. 106 SNPJ in posamezniki. Fontana, Calif. — Chas. Pogorelec poroča, da je Califor-nia "allright", ako gre človek tja "na ukance", n*» pa na agitacijo. Vsaj kar se tiče Los An-gelesa, ni bilo sreče. Zato je bil toliko bolj vesel sprejema, ki ga je bil deležen med farmarji v Fontani. Naročil je spet 25 izvodom koledarja in sto iztisov brošure ABC socializma, shodu v Fontani je gnel obilno udeležbo. Detroit, Mich. — John Tcr- (Nadaljevanje z 2. strani.) socijalizem vpeljal na svet kakršnega zastopa neslovenska, nenarodna "sveta trojica", bi tretjina ljudstva obstoječa iz izmečkov človeštva a la sv. »oc. trojica trinožila ljudstvo, druga tretjina pa bi zdihovala po ječah in socialnih Sfbirijah; zadnjo tretjino pa bi representovali sodrugi trpini, kateri bi mogli s svojimi žulji rediti prvo tretjino—zdaj so razmere vendarle malo boljše. Peče obljubuje svetu podati zgodovino "Zore". Nadejati se je, da ho dal prav imeniten prostor dogadljaja na Blue I si and A ve, kjer mu je Javni cestni ropHrokopisov izpodletel in je dobil prav gorke batine. Tudi naj Peče ne pozabi omeniti, kako je enega sodruga, Izmed »rede ponarejova^rv denarja, dva katerih sta zdaj v ječi (s katero tako rad Peče drugim grozi) in s katerim je on o času ustanovitve socialdem "slov. društva intimno občeval, enega postavil za zapisnikarja imenovanega društva čeravno ni znal — pisati. Pri *ejuh je ta prijatelj Peče (pravilno: Pečeta) samo "markiral" pisanje. Knakt» razmere ie zdaj vladajo pri tem društvu. Pleheni papež slov. soci. v Chicagi kliče nekemu rojaku. Schuster bleib* bei de in en Leisten!" Ko bi se ljudje, stoječi blizo Proletarca trga izreka držali, bi se gotovo ne bil žurnaliwti-čni atentat na zdravo pamet slovenskega ljudstva po teh Don Kišotih izvršil. Kam smo prišli! V stari domovini GARDEN PRIŠEL NA ALDERMANSKO GLASOVNICO ~ T ~ Kampanjski shod jutri (četrtek) večer v dvorani SNPJ• — Pet socialističnih kandidatov na glQm sovnici v Chicagu Na veliko presenečenje je (v 22. wardi bodo trije kandi-med odobrenim! kandidati tudi datje na glasovnicit socialist, Anton Garden, ki kandidira za demokrat in republikanec, vg{ uldermana v 22. vvardi. Vsled seveda —"nestrankarji"). številnih tehničnih ugovoroiv Naj omenimo, da so pred vo-proti njegovi peticiji s strani lilno komisijo prodrli še štirje Sonnenscheinove mašine, kar 1-----: —1—" je bilo pojasnjeno zadnji teden, je bil vsaj Garden zadnji, ki je pričakoval, da bo njegj-va peticija odobrena po volilni komisiji. Na drugi strani smo pa pričakovali, da 'bo odobrena peticija sodruginje Berankove v 23. wardi. Zgodilo se je baš nasprotno! Ergo presenečenje zadnji petek, ko je komisija objavila kandidatno listo. Za to akcijo volilne komisije je možno dvoje tolmačenj: Verjetno je, da je bilo razmesarje-nje Gardnove peticije, ki je bi-j la razen majhnega števila mo-' gočih pogreSkotv perfektna, preveč tudi za volilno komisijo, če »bi jo bila zavrgla, se ji je lahko sanjalo, da bi demokratski mašini prejkone več škodovala kakor pa koristila. Naš kampanjski odbor je namreč napravil načrt, da udari po ta-manitih s te strani. Druga možnost je, da volilna komisija mogoče ni videla v Gardnu nevarnega kandidata, ker ni storil nobenega koraka za branitev svoje peticije pred volilno komisijo. druigi^ socialistični kandidatje, izmed katerih so trije, proti katerim ni bil vložen ugovor, ozi. roma umaknjen. Ti kandidatje poleg Gardna srutry 10, ISG3. VABILO ČLANOM JSZ V CHICAGU NA SKUPNI J>ESTANEK Predmet sestanka: "Trideset let Proletarca— Pred diskuzijo večerja, — Po končanih govorih plesna zabava Chicago. — V petek 22. februarja. na dan redne seje kluba št. i. - v rž i v divorani s\i\| družabni sestanek članstva JSZ v Chicagu. Sklican je v svrho, da ired seboj proslavimo 30-letnico našega glasila l^le-tarca in potem delujemo toliko bolj za uspeh' skupne velike proslive v nedeljo 10. marca. V petek 22. februarja bodite v dvorani že ob 7:80 zveč' r. Scdružici Macerl in Zorko bosta pripravili večerjo. Potcr.i bo tajnik kluba št. 1 pojasnil namen sestanka. Predstavljeni bodo razni sodrugi in sodružice, ki »o ali *e delujejo za Proletarca. Na seji klubovih odborov dne 13. februarja se je o tem obširno razpravljalo. Za tiste, ki naj jih predsedatelj sestanka predstavi in povabi, da iz-prejovore nekaj besed, so bili priporočeni sledeči: Frank Alesh, dolgoletni član upravnega odbora in njegov tajnik, za predsedovatelja sestanka; John Bartol, ki je bil prvi zapisnikar upravnega odbora, izvoljen 1. 1905. On je edini v Chicagu izmed ustanoviteljev, ki je še član JSZ; Frank Podlipec, ki je bil u Pro-letarčevih odborih veliko let in tajnik kluba št. 1 od J^ta 1907 do 1913; Filip Godina. poleg Aleša najdalj v upravnem odboru tProletarca; Mary Udo-vich, ena izmed prvih, ako ne prva agitatorica v Chicagu za Proletarca; Donald J. Lotrich. stalni sotrudnik angleškega dela Proletarca, od kar izhaja; Justin Saitz, agitator za Proletarca in JSZ v raznih naselbinah; Ludvig VVipotnik, tajnik kluba it. 16; Luka Groser, svo-ječasno zelo aktiven za Proletarca v Wyomingu in Nokomi-su 111.; M. čavič v imenu srbskih sodrugov; Ivan Molek, ki je začel delovati na literarnem polju (v javnosti) pred 30. leti, torej v času postanka Proletarca, katerega sotrudnik je skoro od početka; Peter Verhovnik, tajnik kluba JSZ na south side; Mary Aučin.prva članica v eksekutivi JSZ; John Hujan, član odbora slovenske sekcije; John Rak, pomožni upravnik Proletarca; Frank Margolle, ki je pred leti za naš tisk precej agitiral; Anton Andres, ki je bil »kozi nekaj let delaven agitator za Proletarca; Angela Zaitz, ki je pomagala pri Proletarcu in drugih naših publikacijah; Anton Garden, predsednik upravnega odbora in sotrudnik Proletarca; Fred A. Vider, član upravnega odbora in sotrudnik; Frank Udovich, pred leti aktiven «v agitaciji za, Proletarca in bivši član upravnega odbora; Louis Beniger, sotrudnik in aktiven v klubovih odsekih; Karolina Macerl, zastopnica Proletarca; Vinko Lo-čniškar, bivši član upravnega odbora, ki je pred leti pomagal * Proletarčevem uradu izvrševati razna dela; Kristina Tur-pin, aktivna sodružica v delu za Proletarca; Joseph Oblak, agitator Proletarca in tajnik kluba brezposelnih; John Thaler, agitator v Ciceru in kjer- koli ima priliko; Mary Jugg, naša nova sotrudnica; Rok Bo-žičnik,.ki je delaven že mnogo let; JoAko Oven, podpred < i nik upravnega odbora in sotrudnik Proletarca. A nt. Medved pa bo zapel. To seveda niso vsi, ki zaslužijo omembe v klubu št. 1 z o žirom na delo za Proletarca, kajti enake ali slt-ne zasluge imajo mnogi drugi. Poudarjamo ponovno, da ste vabljeni v dvorano ob 7:30, zato, da §c z večerjo ne zakasni in da bomo lahko tolik j prej pričeli s sporedom. Ko bo spored končan, se prične plesna zabava. Igral bo Ivi i k e Zorko. Tajnik Bernik pošlje vsakemu članu JSZ v Chicagu in "Savanom" povabilno karto, katero naj prinese vsakdo s seboj. Na svidenje 22. februarja ob 7:30 zvečer v dvorani SNPJ. P. O. KLUB ŠT. 37 JSZ NA DELU Važni sklepi. — Priprave za socialistični baznr Milwaukec, Wia. — Na seji kluba št. 37 JSZ so sodrugi in sodruginje vzeli v pretres samo dve točki in sicer: agitacija za Proletarca in «acrti za bodoče, uspešnejše delovanje kluba. Razprava je trajala nad eno uro. Sprejet je bil sledeči načrt: 1.) Na člane in članice se apelira, da posveti vsakdo vsaj nekaj svojega prostega časa agitaciji za pridobivanje novih naročnikov Proletarcu od sedaj do 1. maja t. I. Najlepše bomo proslavili 30-letnico našega časopisa. ki se je vsa ta dolga leta boril -za delavske interese, ako mu pridobimo veliko novih či-tateljev in naročnikov. 2.) Seje kluba, kakor so se vršile dosedaj, so odpravljene. Klub je dal zaupnemu odboru nalogo, da obdržuje vsako nedeljo pred redno mesečno sejo kluba svoje seje, na katerih naj reši vse klubove zadeve, na redni seji pa predloži svoje ukrepe članstvu, da jih- odobri, spremeni ali zavrže, čas na bodočih sejah se bo uporabljalo za diskuzije, predavanja in razne druge podučne razprave. 3.) Dne 1. maja priredi klub v spodnjih prostorih S. S. T. dvorane domačo zabavo s kratkim programom in govori. Klub bo skušal dobiti sodruga Frank Zaitza, urednika Proletarca, kot govornika za ta dan. Nastopil bo tudi eden izmed tukajšnjih vodilnih sodrugov strankinega vodstva. 4.) Dne 14. marca, to je na dan redne seje, se bo vršil v istih prostorih, to /e v S. S. T. dvorani, javen shod. Glavni govornik >bo s. Benson. Govorili bodo tudi slovenski sodrugi, med njimi s. Puncer. Po končanih govorih bo splošna disku-zija. Po seji, ki je bila Živahna in I zanimiva, se je vr#ila kratka,! nadvse zanimiva diskusija o potrebi proleterske diktature in bodočnosti angleške delavske stranke oziroma angleškega imperija pod bodočo dela v-; sko vlado. S. Benson bo govoril o dveh važnih ivpra anjih, in sicer: Zakaj je baš sedaj potrebna, da se delavstvo organizira politično in strokovno, in, pomen delavskega časopisja v naših j bojih. Sadruge in sodruginje vabimo, da delujejo z vsemi močmi za veliko udeležbo na tem važnem shodu. O vseh teh točkah bomo »prigovori! obširneje v prihodnji izdaji Proletarca. Od 6. do 10. marca se bo vršil v tukajšnji Eagles divorani drugi veliki bazar okrajne organizacije soc. stranke, za katerega se vrie ogromne priprave. Lanski bazar je prinesel stranki poleg $15,000 čistega dobička tudi .velik moralen uspeh. Vsi znaki pričajo, da bo uspeh to leto ie mnogo večji. Priprave »e vrše na podlagi oglaševanja trgovcev in podjetnikov, ki se udeležijo bazarja, kateri je obenem tudi trgovska razstava. Vstopnice so po lOc; vsaka vstopnica nudi priliko za 14 velikih dobitkov v vrednosti več tisoč dolarjev, poleg velikega Ford avtomobila. Vsak lastnik vstopnice je še posebej upravičen do posebnih vstop-ninskih nagrad, od katerih se bo vsak večer izžrebalo večje število poleg že omenjenih. Dosedaj je odbor prejel že nad $10,000 predmetov, od grocerijskih potrebščin do celih sestav pohištva, radijev, najmodernejših shramb za led in stotine drugih vrst blaga. Stranka je najela vse prostore v ogromni palači na 24. in Wis-consin Ave. Vodstvo pričakuje, da se bo bazarja udeležilo več ko 100.000 oseb. Lansko leto je bilo nekaj nad 80,000 udeležencev. Klubi bodo dali vseh potrebnih 500 delavcev na razpolago, ki bodo opravljali posle vse dni brezplačno. Več o tem v prihodnjih številkah Proletarca. — Fr. Novak. ČASOPISJE IN "ZANIMANJE" MASE Vabilo na north side Chicago. — Prebivalstvo nagega mesta ne potrebuje biti v skrbeh, kajti župan nas bo rešil zločinstev, predsednik in razni radio pridigarji pa depresije. Torej nam ne preostane drugega kot da se zabavamo. V ta namen »vas vabi klub št. 16 JSZ na veselico, ki jo priredi v soboto 23. februarja zvečer v Aldine Hali, 911 Center St. Igral bo Bud Schwabow orkester. Člani in članice kluba vam zagotavljajo prvovrstno potrežbo in obilo zabave za stare in mlade. Na svidenje v soboto! Za odbor, P. Swolšak. CHICAGO VAS VABI NA VESELICO KLUBA ŠT. 16 JSZ * , v v .Milioio 211. IV lir n n i* jja ' V ALDINE HALL, 911 CENTER ST. TO BO DRUGA OBLETNICA T M i A KLUBA r ■ Igral bo Bud Schwabov orkester VSTOPNINA 25 CENTOV Razpo iz Gowande Govvanda, N. Y. — Meseca januarja so bili izvoljeni v di-rektorij Slov. nar. doma za to leto sledeči: John Matekovich, predsednik; Joe Zumer, podpredsednik; Louis Klucek, tajnik; Louis Lemut, pomožni tajnik; John Kontelj, blagajnik. Seje se vr.;e vsaki prvi torek v mesecu ob 7:30 zvečer. Direktorij apelira na vse delničarje in druge Slovence v naselbini, • da mu pomagajo pri njegovem težkem delu, ki mu je bilo naloženo na občnem zboru. Qb koncu leta bomo po zaslugi medsebojne pomoči lahko ponosni drug na drugega in na delo naših pionirjev, ki so pričeli akcijo za dom in jo u-resničili pred več ko 8. leti. -Ako pa se bomo gledali po M ra m ter ta osebnih mrženj *«-ostajali z domovih prireditev, kar bi bilo nesmiselno, tedaj ob koncu leta seveda ne bo napredka. V soboto 9. feb. smo imeli v spodnjih prostorih našega doma zabavo ob lepi udeležbi. Delikatesa so bile auhe kranjske klobase s kislim zeljem in krompirjem. Slednje dvoje so prispevale družine Žužek. Klančcr in Matekovič. V imenu odbora hvala vaem, ki to prispevali, godbenikoma Primožiču in \ eharju in posetnikom zabave. Imeli smo v resnici pri- SLOVENSKI ČASOPISI V AMERIKI V PR0ŠL0STI IN NJIHOVI NAMENI n •» p«__v • v rise Simon Kavcic (Nadaljevanje,)' !so zavedni delavci hoteli svo'? ^Proletarec" je bil Ustanov- jrta*{!o. P < i po«km nI uspe'. 1 jen proti koncu I. 1905. P vi ISk oer.ment z listom, ki je bil rjegova š evilka ie bila datira- »»vojina enega človeka, tudi ne. na lunuarja 190fl. Letos praz- Torej je bilo neispvibno* »a si nuift svojo 30-lctn'co. ------■ uatarovmo t-voje glasilo. Vslod V proslavo .30-letnice tega življenje pntrrbe nr"rgi [S«ta z moj« strani »eni mu p >- delavstva ie b'l utanovlj n rlal takoj po Novem letu *vojo trideseto celoletni naročnini. Z( lim, da bi storilo istp čim več drug h rojakov in na ta ničln ['roletare Danes — p > tridesetih letih bojev, oranja ter setve, je na-emu ljudstvu še prav tako pa- dali jubilejnemu slavju Prole- trezen kak ir takrat. Zato je tarča tudi praktično Veljavo. naloga vseh, ki morejj, Ja zanj V kolik ir mi-je znano, je Na- aigitirajo, dolžnost vsa kija slo-ce Žlemberger poleg mene ecii-j venskega deli » ca pa je, ali ji ni, ki je naročnik Proletarca da se nanj naroči. V obravnavi proti Bruno R. Hauptmannu je ameriško časopisje vzbudilo med ljudstvom "velikansko sani man je**, zato, da »i je pcvečalo cirkulacijo. Malo mestece Flemington v N. J., kjer se je vršila obravnava, je bilo kakor mravljišče. Tisoče ljudi se je trlo dan sa dnem pred malo sodno palačo in paslo radovednost. Na tej sliki je del te "mase", ki ogleduje liauptmannovega otroka kakor da je kakšna cirkuška izrednest, neprestano vseh 30 let. Morda jih je več. 2elim, da se oglasijo, da se predstavimo dru)? drugemu. Iz Clevelanda Seveda, takih naročnikov bi zmanjšala, ali pa morda že po- jeten večer. V veliko razvedrilo nam je bilo krasno petje slovenskih žensk. Le t^ko naprej,! Pevski zbor "Zarja", odsek rojaki, pa bo direktorij lahko kluba -t. 27 JSZ, priredi v so- vršil svoje delo in v doglednem boto'23. februarja iružabni ve- času spet priredil slično zaba- čer v klubovih prostorih, staro'čno obnavljate in da mu pri- Kajti ako ga upropastimo se- vo. Čeprav smo »v tujem svetu, poslopje S. N. I). na St. Ciair dobivate nove naročnike. | daj, ne bo več drugega, ki bi ga bilo mnogo, toda »veliko izmel pionirjev je že umrlo, nekateri VB 13 Izselili v stari kraj in druge pa je boj za obstanek stri in žive v brezbrižnosti; Ker že pišem o naročninah, naj pojasnim, da za list ni važno, da-li je kdo naročnik 30 let ali pa samo 2 leti. Važno za Proletarca je, da naročnine to- Od danes čez 30 let ne vemo kako :jo. Vemo le, la se bo v tej deželi potreba po narodnostnih glasilih socialističnega gibanja polnoma prenehala. Proletarec se med tem lahko razvije v angleško delavsko glasilo, kajti ako se je znal braniti nevarnosti propada doslej, ni vzroka, za samoohrano prav tako uspešen. Danes potrebujemo takega, kakršen je, in za takega se dajmo boriti, da ga ne izgubimo. se bomo v svojem domu lahko Ave. Na sporedi^ btr petje in razvedrili kakor na rodnih govori. Nastopijo razni kvar-tleh. ! teti " mladinskega oddelku in V soboto 23. feb. ima' svoj "Zarje". Vprizorjena bo tudi večer mladina, organizirana v igra "Bingo". Poleg tega bo na angleško poslujočem društvu razpolago nekaj pijače in pri-"Gowanda Boosters" SNIPJ. Le- grizka. Vabljeni so vsi člani in tos obhaja svojo četrto oblet-j Vinice kluba, mladinskega od-nico. Ob ustanovitvi je imelo seka in prijatelji, da pridejo 17 članov. Zdaj jih šteje že 88 v ebelfcoddelkih, kar je v naselbini kot je naša lep napredek. Starši in vsi drugi so na delo te mladine upravičeno ponosni, kajti delavna ni samo v društvu, ampak tudi v domu. Zato zasluži, da omenjenega dne vsi posetimo njeno prireditev. — Vstopnina je 35c za osebo. Tu smo zdaj v volilni kampanji. Treba je izvoliti župana omenjeni večer v klubove prostore. * Prosperitete še ni izza voga- -* ' 0f* la in kriza v Clevelandu d:./jalods€k dalje, kakor drugod. Stavke se pogosto pojavljajo. Vzrok je, ker industrialci preveč naga-njajo in izžemajo ubogo delav- Pojasnjeval Vem v tej seriji nadomestil, ker je doba usta-in tudi v lanskih člankih, da jej navijanja novih slovenskih li-bila "Zora" ustanovljena, ker stov za nprni. V času mojega izhajanja je Proletarec obliko že večkrat spremenil, ravno tako cbseg in ceno naročnine. Svojih načel pa gl Že nikdar menjal. Proletarec je imel že precej JOHN TERČELJ V DETR0ITU Kakor. snr> sporočili že v prej nji številki Proletarca, se urednikov. Nekateri so bili j » John Terčelj iz Pennsylvani- manj in drulji bolj duhoviti, vsi zval rSi^u agitacijskega pa so se držali pravila, da mo- a JSZ, in se oTfločil, da rajo svoje zmožnosti pojvetiti ure agitirati v detroitsko našel- delu za proletariat in delavsko bino. vzgojo v smislu socialističnih Na prošlem zboru JSZ in na principov. s?jah eksekutive je bilo nešte-j (Konec.) tokrat poudarjano, da za naše ter dva nova mestna odbornika. Demokrati so si določili za j in kruto pr janjaštvo bossov. V stvo. Pred dobrimi tremi tedni r. ;—.: "" "" "'T'; A i - i • j.u^; so zastavkali delavci in delavke «»««>o «« Klanje ne bo Ako b dejavc. j>r, ■ ., ... . XT nanredka ako ne bomo me i tako hranili, ka>cor pri delav- v tovarni ženskih oblačil L N. Ovalnih agitatorjev kfb ^m ti.ku, bi razni raketirji GrossCo. Vzrok je slallžf phrrtt'?r 1 N at" n agiiaiorjcv, ki oi , 1 pomagali lokalnim zastopni- nrojli isrpreiati iz njih vta- svoj nominacijski dan 21. fe- piketiranju so se izkazale zelo bruar, republikanci pa 27. dobro posebno ženske, ki so o-februar. Oboje izbiranje bo «v plašile marsikakega stavkoka-mestni hiši, ako se jo sme tako | za. Stavko vodi HjGWU. imenovati. Namesto, da bi bili tisti, katerim je zaupana upra mH H slovala sodno prepoved proti njim. Sodnik je odločil, da več kom in drugim sodrugom pri njihovem delu. S. John Terčelj je skušen agi-titor. S sodelovanjem sodrugov in somišljenikov v Detroitu Ud njegova misija gotovo uspe- ko leto mrlijone dolarjev. in milijone Ko je kompanija uvidela, da va mesta varčni na zanravMfl-i Sf stavk^rice ne ša,iJ°' Je izP0"! la, kar bo v korist Proletarcu in v a mesta, varčni, pa zapratvi. a- <]nVii]li oi r*oti roparjem in drugim lavce v tem mestu m kaj poče-1 zlikovcem, si trati cas in ljud-njajo mogotci v uradih z na.^im kluboma JSZ v Detroitu. To pomeni, v korist vsemu našemu gibanju. Klub št. 114 je imel svojo sejo v petek 15. februarja, na kateri je razpravljal o Terčeljevi turi. Ko to pišemo, nam ni še znano, kaj je zaključil, toda u-verjeni smo, da je sklenil nuditi PRIItEDBE K H HOV J. V sledečem temnemu so priredbe klubov JSZ, konferenčnih organizacij in socialističnih pevskih zborov. Ako priredba vašega kluba ni vkjju« čena, nam sporočite. FEBRUAR. CHICAGO, IU-. — Veselica kluba št. 16 na north side v soboto 21 f- našemu agitatorju iz. Pennsyl-ibruaria v Aldine Hali denarjem. Eečem pa že tukaj, da VValder Ley bi moral iti prvi. — John Matekovich. ski denar v sodelovanju s kom-panijami, katere se branijo u-vesti v svojih delavnicah človečke delavne razmere z dostojno plačo. Tako policija pomaga vsepovsod ugonabljati kompa-nijam odporno silo stavkarjev. Seveda, temu stanju je delavstvo samo največ kritvo. Kadar bo dovolj pametno, bo za župana, šerifa in v druge urade izvolilo svoje ljudi, pa ne bo več "injunetionov" in policijskega protektiranja skebov. Zmaga delavcem bo potem v naprej zagotovljena. J. Krebel. POTREBUJEMO NOVO STRANKO Jasno je, da v Zed. državah potrebujemo novo stranko, ki pa mora imeti tudi potrebna svojstva, da bo pri lagoden i sedanjim razmeram. Ne sme biti preveč protestantska, re preveč katoliška, ne kuklux-klanska, ne židovska in ne pro-tižidovska; ne sme biti socialistična, ne komunistična, toda porabiti kar je dobrega v p ji-Trm xa svoj program; ne biti preveč poštena, niti ne čez mero nepoštena; njen program mora zagotoviti delavcem socialno pravičnost in kapitaliste zasigurati, da bo njihova imovina protektirana, kakor določa ustava. Nova stranka mora biti ameriška in služiti vsem ljudem enako, kakor določa konstitucija. Le s pomočjo take stranke pride dežela iz krize. (Gornja ni šala, kajti ni jih1 1, 11)01 je bilo v Cbic*gu 2<» malo, ki spravljajo v ivojenh! rojstev na vsakih tisoč prebi-propagiranju za ustanovitev valcev. V zadnjih par letih, so vanije vse mogoče sodelovanje. Kluboma v Detroitu je bilo tudi priporočeno, da skličeta skupno sejo, v času, ko dospe tja s. Terčelj da se zori dramski odsek kluba it. 1 Mo« škričevo soc dramo "Rdeče roie". JUNIJ. BRIDGEPORT, O. — Konferenca klubcv JSZ in društev Prosvetne matice v nedeljo 30. junija. BRIDGEPORT. O. — Piknik kluba št. II in konferenčne organizacijo JSZ v nedeljo 30. junija. JULIJ. CLEVELAND, O. — PiknikIduba št. 27 in odsekov v nedeljo 21. julija na Pintarjevi farmi. A Yugoal»v Weekly Devoted t« the Interest of the Wotkers OFFICIAL OR(iAN OF Vugoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, < Ittti A Nt Z A T! ON CO-OPERATIVE CO'M M OK WEALTH NO. 1432. Publuhed W««kly at 3639 W. 26tk St. CHICAGO, ILL., F«bruary 20, 1935. VOL. XXX. WHEN A WRONC JOB IS DONE RIGHT From ali pars <»!' tlit COJUkafi §»sty and vvorkers. whether Capltalism ought to be try come stories of h >\v therre fooled beeau.se they don\l preserved or not. poor are brovvbeaten and push- irnjuire: "Efficient at vvhat?1 The things \vhich concern the |tM ^ Kvment whera then« ed to the lovvest possible stand- Honest doing vvhat?" ards oi existence. In these Most public and private per cases of Capitalist inhumanity s(ms are Sufficiently honest and the victims are those vvho are, sufficiently e f f i c i e n t. But forced to seek reliof. AnJ, ali they're doing the vvrong job. too often, when investigators exploiters ought not concern the exploited. VVorkers need to develop a vievvpoint and an oJb-jective of their own. They need i to stop wondering whether 1 things are done right or vvrong relief boards are putting the serews upon their chargea in ways vvhich are quite in keep-ing with the rules laid down for the behavior of such boards: dig down and ascertain ali the th/' NewDeal down.|and s(ar1 anaiyzin|r t h« tkil* facts. it iS leartied that local mmion. oi people bother tnem-tfut is hrinK done Because j sel ves about many matters|they faU to see the pojnt_and which really don*t concern to organize for exactly what them. They wonder vvhether, they want_the great mass of the administration is presenv-j pe0ple have thus tar been easv ingCapitaiism in the right way( dupeg for the master class. . 4 , . , vvhen vvhat they should ask is —Readirtg Labor A Ivocaie. We point to the treatment _________________ ^, accorded people on the relief rolls as an exemple of how little it benefits workers to know that a job is being done in the right way— If the job that is being done is the wrong job We have no doubt that the Philadelphia Relief Board have a perfectly good story »to shovv that the Board was not to blame because an aged woman froze to death in that city not so long ago. No doubt the local officials vvill shovv that ali the "rules" had been carefully follovved in dealing vvith this vvoman. But she died this ani) that from <:li:\i:la\d Cl v.Und, o. — The Oh o Unem-ployment Insurance Act was intro-dueed at the present session of the •uffy. The 11 i 11 wa endorsed by the , Ohio State Federation of Labor and v li«ted a« House Bili No. KK. Th j j IMI prav dvH that no one shall ba dis-j qualifit*d becsuvs he refused to ac- is a »•trike or lock-out, or where vvages are below the fair standard of the lo-zal-ity and wh«ft it is r.nnafe or unaa-nitary to work. Ali benefits shall be paid after a two vveeks vvaiting period. The em-pIoyera shall not pay les« than per-cent of their (otal psy roll and the errrplryecs shall not pay more than 1 DRAMATIC GROUPS AND CHORUSES AS AIDS TO SOCIALIST VVORK By Herman Kobbe. a young man vvho vvas »upposed to haW been killed in the war. Hi* bourgeoi* father, running for a high public office, eapitalizes hfs non'(i supposed death by posing as a grc»at 'nfluence will «eek to tipreaa tht per«| patriot who has made a heavy sa Šport* and athleties are not the only outlet for the excess vitality of young Socialista. There is another realni in vvhich any boy or girl not inhibited by some cramping outside sonality— the realm of music and art. And of ali the different forms of art, singing and drama give the most direct outlet. No tools or accessories are nece?»sary for either. No vvritten notes are needed to sinu; and one can act. without thi> aid of even a 30th Anniversary Programs of Proletarec by Branch No. 1 percent of their wayes. Ali orpaniza-; bandanna, in any open space wherc tions favoi in« this bili nhould send I an audience ran .«ee. resolutions to their respective reine-j wherever the Socialiet movement sentatlves and jrovernor for imme- hfkA bccome a part of the life of the diate adopthn. w«rlrtljg p>ijl> t ha« Kiven birth to vuuperativv- - U^voUtU to art; end the dramn has reflectcd the hoj>eK. pains and aspirations of the people. In France and in the C»er- Chica*o, III. — Friday, Fe'»ruaiy 22. is the regular meetina: nijrht of branch No. 1 JSF. Instead of th« re-stu ar order of business, a dinner program has been arrangvd, cele-bratinjr the .'lOth anniversary of Proletarec. S< ne of the early pioneer workers of Proletarec have been invited to teli of their vvork and experience. In the Slovene seetion of this issue are a list of others, amonif them some of our present day 44Jimmie Hijnfins" that vvill jrive >*ses. Ali the branch members are urj?ed to be letarec by ivan Molek. Th? juvenile seetion of the branch direeted by eomrade Mary Jukjc also promise to entertain the audien e with a couple of fine numhfi - A, /#ocial prsfram with entertain-mpnt been arranifed by branch No. J7, iti Englhh Seetion and Sinjr-j rig 3oclety Zarja for Saturday, Fe- manic vvorld there are countless little I raarj' The sp4'akers for the eve-l playhouses and auditoriums in Labor I mu* are comrades Joseph Jauch, An-(and • Socialist head(|uarters where 4y Tur k man and John Vvhar. fom-1 ^hildren, adole>cents and «rown-up* rades Auicust Komar and Jo«*cphine presen t paarcants aml dramas that Turk have promised to give a fevv re-! tourh the life of the workers. citat ion«*. The Zarja singr'rs will ren-j When "The Temf^st" was elab-: der a few Heleetions. includin* a orately sta/ed in Vienna, the critic |mixed quartet, a trio by the Turk ■ 0f the Arbeiter-Zeitunjf deseribed the sUtcm and a ladie« quartet. After the 1 technically perfect production as proff^im, " »in-fo" will 1h? p|ayed with 1 hein* "hopelessly out of plače in the priies for the winn;»rs. Ali membeih modem world." He found no under- erifice pour la patrie. In the midst of his tearful campaitrn the son turns up, broken in health, but stili so^ind in his mind; and the father and his political backers move heaven and earth to induce him to hide his own identity—at least until the campai^n in over. This he indi«rnantly refuse* to do, and trajfic-comic complications take plače that keep the audience be-tween teai-s and laujrhter and out-bur>ts of amused indijenation. The whole pl«y splendidly and con-vincintrly acted, and it was a scathinK indict.ment of militarism and bour-ireois* hypocrasy. From the point of view of propAcmada it was worth department of life— ha* aH but de. stroyed eveiy form of artintic expre*. sion. Ma<-hine production and the preval ence mec*hanize \vholeso rie and unhappy for ita vi«. anoiism, no link ro con-1 , r .. . r^l k V / v ^L H> "ni W,M ^ he,ossible the produc* tion of a play, a pa^eant or a chorua. I think every important Socialiat convention shuuld be opened by a play in \vh-»ch the local comrades or young Socialist tc>oups can give ex-pression to our common hopea and aspirations; and a largc part of the enerjry of our young people'* organ-izations inight w.ell be used in this product i ve way. has yet stajfed. The admission is .oniy 40e and well worth the priče. C( .n-rades, invite your friend.s! Let's cele-brate this .'JOth jubilee program of Proletarec toge t her and give it the support it reall.v deservea! Pub. C o m m Rose Sumrtdi. present at 7:.'tO >harp. After the pro- _ just the same—fro^en in a na-i gram there will be dancing. The ad-tion vvhich has millions of aeres mission is free. of coal land, efficient railroads and hundreds of thousands of idle miners and railroad vvorkers. Keeping un-needed vvorkers merely existing is the jo'b. But it is the vvrong job; therefore it doesn't much concern millions of people vvhether it is done right or vvrong. Indeed, It looks now as if when Napoleon sold us Louisiana for eight mrllion bucles, somebody got gypped and it \vasn't Nap. The program committee of branch No. 1 is preparinjr an excellent after-noon perfoi-mance for Sunday, March 10, at the SNPJ Hali. This affair will be our .'iOth Anniver*ary of Proletarec. Invitatvons have been extended to the conrades in Ogle«by, I^a Sallo, North Chicago, NVaukegan and Mil-waukee. From Milwaukee we also ex-pect to have on our program the Socialist Singing Society "Naprej'*. Ro- manv jobless vvorkers vvould be!z»kov«ek of North Chicagjo has • f . .. . alread.v accepted to appear and give benefitted if supervisors ano direetors of relief vvould forget about the rules and think and act on the basis of humanity. Workers ought to learn to ask: "Is it the right job?" Is it the klnd of a job vvhich 1 vvant done?" Politicians speak of efficien- A VISION OF THE FUTURE pointed out that the actors them« selves seemed to be aware of the use-lessnes* of the perfonmance. But announce "The NVeavers," or a play composud by local talent, touchin? the real life, and the real dreams of the vvorkers and the Socialist crowd will be there in liPe to get their seats in advance—unless it is a Volkstheater vvberc there are no reserved seats, but vvhere every-body draws a «eat by lot out pf an urn. In Caanes. in the South of France, in a cooperative playhouse, a veter-ans' organization pve i war play a week. It was the story of igipiiiiii................... lipi SEARCHLIGHT L I llllllllllllllh....... lil If Donalo Lotrich Branch No. 1 JSF is going to hold easy. They don't have to do what it-» first supper meeting Friday night, they want of others, whether that b« Feb. 22 at the SNPJ Hali. It will be a rally more or le«*, in which members vvill be enabled to review tli? past 30 years vvork of Proletarec and vvhere we mav-resolve to further th? interests of this stauneh beekbone of Vugoslav vvorkers' life in America. The unfortunate thingr 1« that w? I Vutroslavs have never had flushed political aetion, economic aetion, social aetion or an.vthing else. There are ex?eptions of a few, very few, loyal conscious vvorkers, thanks good« ness. • • ♦ The hiu (lav for us will be Mf|«l 10. That's the day vve will celebrat« our paper^ .'10th Anniversary at the us a few classical numSers on his piano accordian. Singing Society Sava to, will be represented, including Anton Medved vvith a solo. The opening number of our program vvill be a pantomine, portraying the times \vhen Proletarec was first establlshed \vith the orchestra playing The International. Comrade Louis Beniger has in charge a one act play purpos_»ly \vr4tten for this jubilee yeai* of I' j- Can America What She Produce Needs By Robert C. In per gol I A VISIOX oi the future ortses, I ser o teorlfi irherr thrones havr rmwbUH and tehere kings are dnst. The aristoeraru of idle- [hit ran ness has penshed from the earth. ______ / Mn a trorld irithont a slave. Man nt last is free. Xatnre'» u^rtJC r\AI i V on A FV> force« tiare bi/ snenee been enslaved. Lifjhtnrkfj and light, vin d Int. UNLl KUAU and n ares, frost and flames, and ali the snbtle poieers of the earth and dir are the tireless toilers for the human race. fivht one another than to front the / see a trorld at fteace, adorned irith every form of art, irith enemy. I)ivi«ion* a nong reformer« m lisic's mu nad roiccs thrilled; nhere lips are rich irith irords of erv tht> *tren*lh of the exploitor*. IfJdolfar for sustainin« Proletarec had tribute to the' fine work Proietar« love and truth; a tvorld in ivhich no e rile siahs no urinom r a,! th° pen,on" that ar* 0PPose<1 to 'come from the ranks of vvorkers. And | has done during the past :10 years. ____i. .. . , , . ' ' any one fotm of privilege would mourns,m a u orld on u hich the gibbet s shadoiv does not fall; a unite for six months they could put irorld u%here labor reaps its full reivard, ichere irork and north that privilege out of existence... In- go hand in haild. * ' ~ tolerance is the reformer's beseeting l see a u orld n ithont the begga^s ontstretehed palm, the Ksch u^slly insista thst the wsy .. . . . .. ..... be prefers is the onlv way and ali misct s heatthss, stony stare, the piteous n ad 0f fr„nt, the Uvid other ro.ds lead to p.rdition. Wh?re- hp* ot hes, and the cvuel eyes of seorn. as, no human beint can teli which I see a mre irithont diseasi seem to prefer to husines.-i men who would contr:,»ute i SNPJ Hali. A fine program ia alreadj to the upkeep of~ Proletarec. With in the process of formation. Loyal very few exceptions practically every workers vvill join with us in payiaf branch No. 1 JSF has been the main • * nf body«ruard of Proletarec. It is in or-| A fairiy iarfJe m*eting 0f Sociali^l der that w* rejoice and shed liarht on . antl ?y npathiaers waa held last Sun-how to make this educational institu- fjav at ^ CoHseum, Chicago. Joseph tion even more effective in the years Schlossberp, Al Benson and Norm« to come. Thomas vvere the guest speake«. Benson and Thomas in particalar. Than on Saturnav night w> will were jrood at their stand. The vromans of flesh or brain—shapehj and wsy betterment vvill come and one trot to the north for thp j choru* Sang very good. It wa< a anniversary program and dance of commemoration meeting as well as fair. r ith married harmong of form and funetion—and. as j look, pe,>?n ,h(at only upo" b€tter' »;• • , , .'. , . . ment is better than ,ten pulnnu: ten lile lengthens, joij drepenand orer ali in the great dome, shines the eter na I star of human hope. ways and j?etting nouhere." —Charles Kdvvard Russe" low countiymen vvere present. If America set to vvork, vvithout This minns a possibld inerease of thought of profit, to manufacture fome 45 per cent. or more than tvvice goods to fill the needs of 120,miHion the margin of the Brookings report. odd men, women and children, vvhat j, "You see how vastly dissimilar vvas vvould be her ehance of succ?ss? This the approaeh. One concentrsted on que*tion discus5»eri by Stuart human beings and their basic eco- WAR INDUSTRY IS THRIVING AGAIN Chase in his article, Our Capacity t > Produce, in the Fc1>ruary number of Harper's Mairazine. "In the past fevv months," says Mr. Chase, "tvvo intensive studies hav» appeared which, for thuted, would have noinic needs; the other on the business system and its output of vvcalth or illth as subsidiary to the main task f making money." PROF ITS AND PROSPERIT Y The chances are that vvhen the in-eome tax figures of 1034 become nva"able they.vvill not teli a striking-lv different story in regard to the distribution of income than those of 1033. Profits and large incomes wlll have continued their inerease, but there vvill be little sign of gro-vvth in the lower brackets. At present there are stili approxi-mately 11 million unemployed per-sons—more than one-quart?r of those no'-mally vvorking for vvages, Indus-trial production in September vvas Icjm than three-quarters of the level of 1023-25. It vvas stili further belovv 1029; the index Ja*t Septfrn^iei wair 72, as arainst 110 for the last pros-perous year. During the fall the high point of the index vvas proba*>ly not above 70. On account of rapid teeh-nical advance since the onset of de-pre«sion, the average worker can novv produce a!»out 15 per cent more per hour than in 1020. We shall not, therefore, have anything like full etn-plovment unless and until the index ri*ruary Current History. Branch No. 10 JSF, at Aldine Hali, the Chicago Socialist Drive openinf 022 Center St. We hope our nany tink A ^ number of our fel-vvest siders vvill l»e on han;l to give' the fevv loyal comrades, vvho are struggling to keep our movjment going among the northsiders, nov courage and firmer hope to keep up their noble work. • • » On Thurs it is hoped they will resj>ond enthusiastically to the call. Tickets are onlv 25c. • * • VVe have often spoken of organir.ed labor as a hulvvark against. low vvages and lovvering the standard of living. But organir.ed lalbor is not conscious of the fact that they are vvorker* and that it should unite vvith other labor groups vvhich , back' up organixed labor. Take that Pioneer Style Shovv whieh vvas cancelletf be^aun? of a labor disput. We vvent on record backing up organir.ed labor and vve had a right to expect that organixed labor vvas happy for such a decision and would show their appreciation. Well, they didn't, outside of a half dozen interested vvorkers. Just the 1 same the Pioneers filled the SNPJ Hali to the tune of 470 young dancers because vve knovv hovv much vve can depend up on organi*«*! lal»or. What ia true in this čase is precise!y true in every other čase. It's ali right for us to back up organiaed lal>or but organiaed labor can just take things been enaeted at the last session of congress vvhen public sentlment wi» strongl.v behind it, but executive interesi vvas lacking, the tvvo legislatite houses vvere absorbed by the new deal and otber matters, and no vote vvas had. In recent months horrify-ing events have taken plače, Lynching\s have auddenly multl-plied in the south, and one recest lynching — that of a Negro named Neal — vvas an event of such inere-dihle ferocity as to shock even thi« nation long since become inured, un-happil.v, to atrocities .of this dea-eription. Public opinion is, therefore, aroused anevv. The current isfue of The Crisis, for example, lista the church and other organizations vvhich are novv in favor of having the federal government intervene in this ai-tuation, and shovvs that in these organizations is a constituency of 41 million people. The truth is, of course, that the A rierican people have been patient -fof a jong" ttm? wtrh the tndlvlilirf states of the union. For a half cen-, tury, now, Negroes and also wbite men, and not only men but women, hnve been hanged, burned, d i sem-bowled, tortured, butehered, by moba more eruel that the vvildest savages. In aH this time the states concerned have done nothing. So rare ia such aetion as that in Tennessee recently.