Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52, 1997, s. 137 - 164 
GDK 174.7 Abies alba Mili.: 561.24: 48: (497.12 * 05 / 06) 
Prispelo/ Arrived: 13. 1. 1997 
Sprejeto/ Accepted: 20. 2. 1997 
PRIRASTNA DEPRESIJA PRI JELKI V DINARSKEM FITOGEOGRAFSKEM 
OBMOČJU MED LETI 1960 IN 1995 
Tom LEVANIČ. 
Izvleček 
V Dinarskem fitogeografskem območju smo na 6 raziskovalnih objektih preučili pojav 
prirastne depresije pri jelki. v obdobju 1960-1995. Vzorčili smo v transektih dolžine 400-
600 m. Skupaj smo analizirali 365 jelk različnih stopenj prizadetosti. Ugotovili smo, da se 
je prirastna depresija začela leta 1960 in da je prirastek upadal do leta 1986, nato pa se 
je začel povečevati. Povečevanje širine branike in pozitiven odziv jelke na izboljšanje 
rastnih pogojev sta močno odvisna od rastnosti dreves. Tako so se na izboljšanje najbolj 
odzvale navidezno neprizadete jelke, medtem ko pri prizadetih jelkah izrazitega 
izobljšanja ni. Pri močno prizadetih jelkah pa se propadanje nadaljuje. Izkazalo se je, da 
so najbolj prizadeti tisti objekti, ki ležijo bliže urbanih središč, in manj tisti, ki so od njih 
bolj oddaljeni. 
Ključne besede: Abies alba, jelka, dendrokronologija, Slovenija, dinarsko fitogeografsko 
območje, propadanje gozda, onesnaževanje 
GROWTH DEPRESSION OF THE SILVER FIR (Abies alba Mili.) IN THE 
DINARIC PHYTOGEOGRAPHIC REGION BETWEEN 1960- 1995 
Abstract 
Six research plots in Dinaric phytogeographic region were chosen to enab/e the ana/ysis 
of the growth depression of the si/ver fir (Abies alba Mili.) from 1960-1995. Sampling was 
done in 400-600 m long transects. Altogehter 365 trees of various health condition were 
analysed. It was established that growth depression started in year 1960 and reached its 
lowest point in 1986. Thereafter the increment slow/y started to increas. lncrement 
increase and positive reaction of si/ver fir strong/y depend on individua/ si/ver fir vitality. 
The unaffected si/ver firs have positive/y reacted with increment incerease, while heavilly 
affected continue with increment decline showing no improvement at ali. lntermediatelly 
affetced si/ver firs have evidenced only moderate increment recovery. It was also 
observed that the research objects in the viccinity of urban centers (Ravnik, Javornik and 
Mokrec) exhibited higher increment decrease than the distant ones (Glažuta, Mašun and 
Škocjan). 
Keywords: Abies alba, si/ver fir, dendrochrono/ogy, Slovenia, Dinaric 
phytogeographic region, forest decline, polution 
Asist., dr., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 1000 Ljubljana, Večna pot 2, SLO 
138 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 
KAZALO 
1 UVOD / INTRODUCTION .................................................................................. 139 
1.1 CILJ RAZISKAVE/ RESEARCH OBJECTIVES ................................................ 140 
2 OBJEKT RAZISKAVE/ RESEARCH OBJECT ................................................ 140 
2.1 RAZISKOVALNE PLOSKVE/ RESEARCH PLOTS .......................................... 140 
3 MATERIAL IN METODA/ MATERIAL AND METHOD .................................... 143 
3.1 TESTNA DREVESA/ TEST TRE ES ................................................................. 143 
3.2 ODVZEM VZORCEV/ SAMPLING ................................................................... 144 
3.3 LABORATORIJSKA PRIPRAVA VZORCEV ZA MERITVE/ 
LABORATORY PREPARATION OF SAMPLES ANO MEASUREMENT ........... 144 
3.4 RAČUNALNIŠKA OBDELAVA VZORCEV/ COMPUTER PROCESSING 
OF SAMPLES .................................................................................................... 144 
4 REZULTATI/ RESULTS ................................................................................... 145 
4.1 DENDROKRONOLOŠKA PRIMERJAVA LOKALNIH KRONOLOGIJ 
RAZLIČNO PRIZADETIH JELK/ DENDROCHRONOLOGICAL 
COMPARISON AS TO LOCAL CHRONOLOGIES OF DIFFERENTL Y 
AFFECTED SILVER FIRS ................................................................................. 145 
4.2 PRIMERJAVA LOKALNIH KRONOLOGIJ RAZLIČNO PRIZADETIH 
DREVES PO PLOSKVAH/ A COMPARISON OF LOCAL 
CHRONOLOGIES OF DIFFERENTL Y AFFECTED SIL VER FIRS BY 
RESEARCH PLOTS .......................................................................................... 149 
4.3 PRIMERJAVA MED LOKALNIMI KRONOLOGIJAMI RAZLIČNO 
PRIZADETIH JELK/ A COMPARISON OF LOCAL CHRONOLOGIES OF 
DIFFERENTL Y AFFECTED SIL VER FIRS ....................................................... 154 
5 RAZPRAVA / DISCUSSION ............................................................................. 157 
6 POVZETEK ....................................................................................................... 159 
7 SUMMARY ........................................................................................................ 160 
8 VIRI/ REFERENCES ........................................................................................ 162 
9 ZAHVALA/ ACKNOWLEDGEMENTS ............................................................. 164 
1 UVOD 
139 
Levanič T.: Prirastna depresija pri jelki, ... 
Jelka (Abies alba Mili.) je v Sloveniji ena najpomembnejših drevesnih vrst. Njeno 
naravno rastišče so jelovo-bukovi gozdovi dinarskega fitogeografskega območja, 
kjer skupaj z bukvijo (Fagus sylvatica L.) in smreko (Picea abies Karst.) oblikuje 
naravne, visokodonosne gozdove. 
V zadnjem stoletju poročajo, da se v jelovih sestojih opazno zmanjšuje vitalnost 
jelk. Tako Kordiš (1993) piše, da so načrtovalci pri reviziji načrta za gospodarsko 
enoto Idrija l. za obdobje 1910-1919 opazili "omembe vreden pojav hiranja in 
sušenja starejših jelovih dreves". Tudi v gozdnogospodarskem načrtu za 
gospodarsko enoto Ravnik prvi povojni načrtovalci v letih 1945-1955 opažajo 
večji obseg sušenja jelke v enoti (KERMAVNAR 1992). 
Obdobje občasnega spremljanja propadanja gozdov se konča leta 1960, ko se 
prične sistematično spremljati poškodovanost gozdov v okviru rednega 
gozdnogospodarskega načrtovanja in s spremljanjem t.i. imisijske klasike (= ožigi 
listov v bližini hujših polutantov)(BOGATAJ, osebna komunikacija). Največjo 
pozornost raziskovalcev pa v tem obdobju zbuja predvsem propadanje jelke 
(BRINAR 1964, MLINŠEK 1964). Mlinšek leta 1964 objavi prvo uradno statistiko 
propadanja jelke v Sloveniji in med drugim zaključi, da je potrebno iskati vzroke 
za sušenje jelke predvsem v neustreznih rastiščih in nepravilnem gojenju jelke. 
Leta 1986 $olar (ŠOLAR 1986) na podlagi velikoprostorske nacionalne inventure 
iz leta 1985 ugotovi, da je kar 100.000 ha gozdov poškodovanih. Uvedba 
sistematičnega velikoprostorskega spremljanja stanja gozdov je omogočila dober 
vpogled v dejansko stanje slovenskega gozda, hkrati pa se je zabrisala 
preglednost zdravstvenega stanja posameznih drevesnih vrst. Tako je npr. delež 
jelke, zajete v 4x4 km mreži, le 6,72%, čeprav je njen dejanski delež bistveno višji 
(LEVANIČ 1990). Imamo torej dober pregled nad celoto in slab nad podrobnostjo. 
Istega leta Torelli ugotavlja (TORELLI et a/1. 1986), da je upad prirastka pri jelki 
tesno povezan z mikrorastiščnimi dejavniki, med katerimi izpostavlja skalovitost in 
oddaljenost od gozdnih prometnic. 
140 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 
Zato smo se v naši študiji odločili, da bomo preučili droben detajl iz obširne 
problematike propadanja gozda, in sicer pojav izrazite prirastne depresije pri jelki 
med leti 1960 in 1995 v dinarskem fitogeografskem območju. 
1.1 CILJ RAZISKAVE 
Cilj raziskave je bil preučiti prirastni odziv različno prizadetih jelk v dinarskem 
fitogeografskem območju v obdobju 1960 - 1995. Raziskava je bila zastavljena 
tako, da so bile mogoče primerjave med različno prizadetimi drevesi znotraj 
raziskovalnega objekta in med objekti. Želeli smo preučiti predvsem: 
• začetek in konec depresije, 
• trajanje in njeno najnižjo točko, 
• kakšne so razlike med rastišči in skupinami različno prizadetih dreves in 
• poiskati možne razlage za ponoven vzpon prirastka v sredini osemdesetih let. 
2 OBJEKT RAZISKAVE 
2.1 RAZISKOVALNE PLOSKVE 
Dendrokronološke raziskave jelke smo opravili v dinarskem fitogeografskem 
območju, ki se razprostira južno od Ljubljane v trikotniku Ljubljana - Postojna -
Ilirska Bistrica in Ljubljana - Ribnica - Kočevje - Novo mesto. Delno ali v celoti ga 
pokrivajo tri območne enote Zavoda za gozdove Slovenije - OE Ljubljana, OE 
Kočevje in Postojna in se med seboj glede na zgodovino gospodarjenja z 
dinarskim jelovo-bukovim gozdom precej razlikujejo. Na sliki 1 so v karti 
Slovenije vrisane vse raziskovalne ploskve. Ploskve smo po geografski 
pripadnosti združili v skupine in jih v vseh nadaljnjih analizah obravnavali skupaj. 
Ploskve Ravnik, Mokrec in Javornik obravnavamo vsako posebej. 
Slika 1: 
Picture 1: 
DMokrec 
QRavnk 
t',,škocjan 
E)Javornik 
141 
Levanič T.: Prirastna depresija pri jelki, ... 
Legenda 
Javomik•26. Snežnik Glažuta 
6 Q Grčarice ()očevsk; Rog 
Mašun. a 
6. oqekt Škoc,ian 
Q oqekt Glažuta 
• objekt Mašun 
O objekt Mokrec 
Kočevska Reka 
Lokacija raziskovalnih ploskev. Z različnimi geometrijskimi liki so 
označene ploskve, ki smo jih v nadaljnjih obdelavah obravnavali 
kot eno skupino. Neobarvani krogi so samostojni raziskovalni 
objekti. 
Location of the research plots. Research plots which were 
analyzed together on the basis of geographic similarity are 
marked with different figures. Blank figures are independent 
research plots. 
Po geološko-petrografskih značilnostih so preučevane ploskve razmeroma 
homogene. Na vseh prevladuje apnenčasta matična podlaga z različno globokimi 
rjavimi tlemi. Sintaksonomsko sodijo vsi obravnavani sestoji v asociacijo Abieti-
Fagetum dinaricum, ki se naprej deli v številne subasociacije. Preglednica 1 
podaja osnovne podatke o raziskovalnih ploskvah. 
142 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 
Preglednica 1: Osnovni podatki o raziskovalnih ploskvah. 
Table 1: Basic data about the samp/e plots. 
Ime Št. Št. Odd Azimut Dolžina transekta 
projekta ploskev dreves GG GGE Odsek (v o) 
Nameof No. of No. of Forest Forest Forest Exposition Length of the 
research plots trees enterprise district management transect 
obiect unit 
RAVNIK 1 40 Ravnik 13,14,17, Transekt dolžine 7,5 km 
18, 19,20, (Transects length of 7,5 km) 
21,22,24, 
25,26,28 in 29 
JAVORNIK 1 16 Postojna Javornik 7a 175° 350m 
MOKREC 4 13 Ljubljana Mokrec 38 200° 270m 
13 Mokrec 44 krožen transekt 
( circular transect) 
13 Mokrec 33 170° 400m 
MAŠUN 6 15 Postojna Mašun 17b 240° 200m 
15 Mašun 17b 30° 400m 
15 Mašun 15d,e 330° 600m 
15 Mašun 16b 315° 850m 
15 Mašun 6e 360° 80m 
15 Mašun 6e 60° 350m 
15 Mašun 5d 305° 500m 
15 Mašun 3b 205° 400m 
GlAŽUTA 2 15 Kočevje Glažuta 123 20° 600m 
15 Glažuta 107 230° 400m 
2 15 Grčarice 160 290° 300m 
15 Grčarice 154 325° 500m 
2 15 Ravne 6+8 100° 650m 
15 Gotenica 91 120° 600m 
2 15 Rog 20b 180° 550m 
15 Rog 53a 155° 700m 
ŠKOCJAN 4 15 Postojna Javornik 23 180° 800-850 m 
15 Javornik 45 krožen transekt 
(circular transect) 
15 Snežnik 12b+2b 160° 900m 
15 Škocjan 3h krožen transekt 
(circular transect) 
143 
Levanič T.: Prirastna depresija pri jelki, ... 
3 MATERIAL IN METODA 
3.1 TESTNA DREVESA 
V raziskavo smo vključili odrasla jelova drevesa s primerljivim cenotskim 
statusom (vladajoča ali sovladajoča po Kraftu) iz sestojev v fazi debeljaka. Vsa 
drevesa so bila brez vidnih mehanskih poškodb na deblu. Posebej smo zabeležili 
pojav epikormskih vej (sekundarna krošnja). V analizi smo upoštevali drevesa 
vseh stopenj osutosti, razen sušic. Prizadetost vseh dreves smo ocenili vizualno 
po modificirani Bosshardovi lestvici (BOSSHARD 1986). Glede na stopnjo 
prizadetosti smo vsa drevesa razdelili v tri skupine (preglednica 2). 
Da bi bil vzorec v okviru ploskve čimbolj reprezentativen, smo vzorčili v 
transektih. Na vsakih 20-25 m smo izbrali drevo, najbližje transektu. Drevo smo 
izbrali, če je ustrezalo omenjenim kriterijem. Dolžina transekta je bila med 400 in 
600 m. 
Preglednica 2: Modificirana Bosshardova lestvica za ocenjevanje zdravstvenega 
stanja dreves. 
Table 2: Slightly modified Bosshard's sca/e far visua/ assesment of health 
condition. 
Ocena Opis ocene 
Score Description 
1 Navidezno zdravo drevo, osutost krošnje do 25% 
Visually healthy tree, need/e /oss below 25% 
2 lntermediarno drevo, osutost krošnje 26-75% 
lntermediate tree, needle loss between 26% and 75% 
3 Močno prizadeto drevo, osutost krošnje nad 75% 
Heavi/ly affected tree, need/e loss greater than ar equal to 75% 
4 Sušica (ni upoštevana v raziskavi) 
Dead tree (not included into research) 
Poleg zdravstvenega stanja in cenotskega statusa smo drevesom ocenili še 
utesnjenost krošnje po četrtinah in izmerili premer. Pri ocenjevanju utesnjenosti 
krošnje smo upoštevali tudi morebitne sveže panje v bližini analiziranih dreves. 
144 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 
Pojav takih panjev smo zabeležili in približno ocenili njihovo starost. Pojav panjev 
v bližini dreves nam je pomagal pojasniti morebitna močnejša nihanja prirastka v 
zadnjih 10-30 letih. 
3.2 ODVZEM VZORCEV 
lzvrtke, debeline 5 mm, smo odvzeli v prsni višini drevesa (1.30 m) s 
prirastoslovnim svedrom znamke SUUNTO, dolžine 350 in 400 mm in zunanjim 
premerom 12 mm. Vrtali smo vedno do stržena, z dveh nasprotnih strani, 
vzporedno s padnico. 
Vzorec smo takoj po odvzemu zalepili v lesen nosilec z utorom, opremili s 15 
mestno šifro in shranili. Na nekaterih raziskovalnih ploskvah smo imeli možnost 
dobiti kolute. Kolute debeline 5-7 cm smo vzeli na višini 5, 1 O m ali 4, 1 O m, jih 
opremili s šiframi in shranili. 
3.3 LABORATORIJSKA PRIPRAVA VZORCEV ZA MERITVE 
Na terenu odvzete in v lesene nosilce zalepljene izvrtke smo pred nadaljnjimi 
obdelavami posušili do zračne suhosti. Posušene izvrtke smo površinsko obdelali 
z ročnim vibracijskim brusilnikom in brusnimi papirji granulacije P180, P400 in 
PSOO. 
Površinsko osušene kolute je bilo potrebno najprej grobo izravnati s tračno žago 
in poravnati s poravnalnikom. Površine za meritve smo pred merjenjem še 
dodatno obrusili po postopku, kot je opisan za pripravo izvrtkov. 
3.4 RAČUNALNIŠKA OBDELAVA VZORCEV 
Površinsko ustrezno pripravljene vzorce smo z natančnostjo 1/100 mm izmerili na 
merilni mizici LINTAB (proizvajalec Rinn, Nemčija), ki je povezana z osebnim 
računalnikom, na katerem teče program TSAP/x (Rinn 1989). S programom 
145 
Levanič T.: Prirastna depresija pri jelki, ... 
TSAP/x podatke grafično in numerično preverjamo, navzkrižno primerjamo 
(sinhroniziramo) in analiziramo z različnimi matematično-statističnimi metodami. 
Nadzor točnosti meritev je potekal neposredno na računalniškem zaslonu, in 
sicer tako, da smo krivulje premikali levo in desno po zaslonu in iskali najboljše 
prekrivanje. Pri tem nam je delo olajšalo dejstvo, da smo poznali leto odvzema 
vzorcev. 
Preverjena zaporedja širin branik smo s pomočjo računalnika in programa 
TSAP/x primerjali med seboj in iskali sinhrono lego. Sinhronizacija je postopek, s 
katerim ugotovimo leto nastanka branike. Za sinhrono velja tista lega, kjer je t-
vrednost po Baillie-Pilcherju (BAILLIE / PILCHER 1973) največja in kjer se hkrati 
obe primerjani krivulji tudi vizualno dobro ujemata. 
Problem s sinhronizacijo zaporedij širin branik je nastopil pri močno prizadetih in 
prizadetih drevesih zaradi izpada branik, ki jih je bilo potrebno identificirati z 
lokalno kronologijo zdravih dreves. Iskanje manjkajočih branik je postopek, za 
katerega potrebujemo dobro pokrito lokalno kronologijo. S pomočjo lokalne 
kronologije lahko poiščemo, kje na primerjanem zaporedju širin branik pride do 
zamikov v primerjavi z lokalno kronologijo. S premikanjem zaporedja širin branik 
ob lokalni kronologiji lahko že na zaslonu ugotovimo, ali je na določenem mestu 
prišlo do izpada branike ali ne. če je izpad bil, v zaporedje širin branik vrinemo 
branike z vrednostjo 1 in ji pripišemo kratek komentar. Vrinjene vrednosti pri 
nadaljnjih numeričnih analizah ne upoštevamo. 
4 REZULTATI 
4.1 DENDROKRONOLOŠKA PRIMERJAVA LOKALNIH KRONOLOGIJ 
RAZLIČNO PRIZADETIH JELK 
Z navzkrižnimi primerjavami med kronologijami različno prizadetih jelk 
(preglednica 3) smo ugotovili, da se podobnost med kronologijami znotraj 
raziskovalne ploskve v splošnem zmanjšuje s povečevanjem stopnje prizadetosti 
146 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 
drevesa. Mejne vrednosti za koeficient t so pri 4.0, za koeficient časovne 
skladnosti pa 70%. 
Primerjava statističnih kazalcev za posamezne stopnje prizadetosti med 
ploskvami je pokazala, da so si lokalne kronologije za prizadete jelke med seboj 
tako podobne, kot so si podobne lokalne kronologije neprizadetih jelk, ali drugače 
povedano, če ni podobnosti med lokalnimi kronologijami zdravih dreves, je ni tudi 
med lokalnimi kronologijami prizadetih in močno prizadetih dreves. 
Rezultat navzkrižnih primerjav med lokalnimi kronologijami po skupinah 
prizadetosti na Ravniku je še posebej zanimiv, ker kljub dobri vizualni podobnosti 
med kronologijami nismo dobili statistično značilnih parametrov. 
Preglednica 3: Primerjava statističnih kazalcev med lokalnimi kronologijami 
različno prizadetih dreves po raziskovalnih objektih. V preglednici 
so pod diagonalo t-vrednosti po Baillie-Pilcherju, nad pa 
koeficienti časovne skladnosti (Gleichlaufigkeit). 
Table 3: A comparison of two statistica/ coefficients between local 
chronologies of differently affected si/ver firs by research object. 
Beneath the diagonal there are t-values after Bail/ie-Pi/cher, 
above the "Gfeich/aufigkeit" values expressed as a percentage. 
Glažuta Mokrec 
Neprizadet. Prizadet. Močno priz. Neprizadet. Prizadet. Močno priz. 
Unaffected Affected Heavilly Unaffected Affected Heavilly 
affected affected 
Neprizadet. 74,9 79,5 Neprizadet. 90,6 81,9 
Unaffected Unaffected 
Prizadet. 5,9 74,3 Prizadet. 13,4 81,8 
Affected Affected 
Močno priz. 15,4 8,6 Močno priz. 13,6 11,3 
Heavilly Heavil/y 
affected affected 
Mašun 
Neprizadet. Prizadet. Močno priz. 
Unaffected Affected Heavil/y 
affected 
Neprizadet. 78,1 74,2 
Unaffected 
Prizadet. 6,9 80,5 
Affected 
Močno priz. 5,2 11,2 
Heavilly 
affected 
Javornik 
Neprizadet. Prizadet. Močno priz. 
Unaffected Affected Heavilly 
affected 
Neprizadet. 60,4 66,2 
Unaffected 
Prizadet. 6,8 77,8 
Affected 
Močno priz. 7,6 10,7 
Heavilly 
affected 
147 
Levanič T.: Prirastna depresija pri jelki, ... 
Škocjan 
Neprizadet. Prizadet. Močno priz. 
Unaffected Affected Heavilly 
affected 
Neprizadet. 87,0 74,3 
Unaffected 
Prizadet. 33,7 71,6 
Affected 
Močno priz. 9,3 5,9 
Heavilly 
affected 
Ravnik 
Neprizadet. Prizadet. Močno priz. 
Unaffected Affected Heavilly 
affected 
Neprizadet. 67,5 67,2 
Unaffected 
Prizadet. 2,5 61,0 
Affected 
Močno priz. 1,8 2,7 
Heavilly 
affected 
Primerjava t-vrednosti po Baillie-Pilcherju pokaže, da so lokalne kronologije 
prizadetih in močno prizadetih dreves med seboj primerljive (slika 2). 
Ugotavljamo tudi, da je kvaliteta kronologij prizadetih in neprizadetih dreves 
enakovredna lokalni kronologiji neprizadetih dreves, saj je delež t-vrednosti večjih 
od 4,0 pri neprizadetih in močno prizadetih drevesih enak (73%). Iz podrobnejše 
analize slike lahko tudi razberemo, da so si najbolj podobne lokalne kronologije 
Mašun, Glažuta, Škocjan in Mokrec in to ne glede na stopnjo prizadetosti jelk. 
148 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 
Ravnik 
Javornik 
Slika 2: 
Picture 2: 
Mašun 
Mokrec 
neprizadeta drevesa 
unaffected trees 
Ravnik 
Javornik 
Raynik 
Javornik 
Mašun 
Mokrec 
močno prizadeta drevesa 
heavilly affected trees 
Mašun 
Mokrec 
prizadeta drevesa 
affected trees 
Primerjava t-vrednosti po Baillie-Pilcherju med raziskovalnimi 
ploskvami glede na različno prizadetost dreves. Najtanjše črte 
pomenijo slabo primerljivost in t8p do 4.0, srednje debele črte 
pomenijo dobro primerljivost s t8p 4.1 do 8.0, najdebelejše črte 
pomenijo zelo podobne kronologije s t8p nad 8.1. 
A comparison of t-va/ues after Bail/ie-Picher of diffrently affected 
si/ver firs between research objects. Thin fines mark /oose 
relationship below 4. O, medium thick fines correspond to va/ues 
between 4. 1 and 8. O while bold fines mark relationship higher 
than8.1. 
149 
Levanič T.: Prirastna depresija pri jelki, ... 
4.2 PRIMERJAVA LOKALNIH KRONOLOGIJ RAZLIČNO PRIZADETIH 
DREVES PO PLOSKVAH 
Analiza širin branik in dolgoročnih nihanj v lokalnih kronologijah za posamezne 
stopnje prizadetosti jelk kaže, da je bilo obdobje 1960-67 na vseh raziskovalnih 
objektih odločilno za začetek propadanja jelke. V letih 1960-1964 je na vseh 
ploskvah močno upadel prirastek s kratkim skokom navzgor do leta 1966. Leta 
1967 ponovno pride do močnega upada prirastka in takrat se začne prva izrazita 
diferenciacija znotraj jelove populacije. Del preučevane populacije so bile verjetno 
bolj vitalne jelke ali pa tiste na kakorkoli ugodnejšem rastišču, ki so bile sposobne 
preživeti obdobje prirastne depresije od leta 1967 do 1986. Drugi del populacije je 
na slabšanje rastnih pogojev reagiral z močnim zmanjšanjem prirastka in 
številnimi izpadi branik. Mnogo jelk je v tem obdobju propadlo, vendar o njih, žal, 
nimamo podatkov. Naše ugotovitve veljajo torej le za jelke, ki so obdobje 
prirastne depresije preživele. 
Močna suša v letu 1976 je povzročila drugo diferenciacijo v jelovi populaciji. Pri 
neprizadetih jelkah je prirastek rahlo upadel, vendar do bistvene spremembe 
prirastka ni prišlo. Prizadete jelke so se odzvale na dva načina: (1) z rahlim 
upadom že tako nizkega prirastka in (2) z močnim upadom priraščanja in v 
skrajnem primeru z odmrtjem. Ko se je obdobje prirastne depresije okoli leta 
1986 prevesilo v drugo polovico in se je prirastek začel povečevati, je nastopila 
tretja, zadnja diferenciacija jelove populacije. Navidezno neprizadeti del jelove 
populacije se je odzval s povečanjem debelinskega prirastka, srednje prizadeti 
del je bil sposoben reagirati na ugodnejše razmere in je do neke mere povečal 
prirastek, ki pa je bil še vedno bistveno nižji kot pred nastopom depresije. 
Najmanj vitalni del pa se na pozitivne spremembe ni odzval in upadanje prirastka 
se nadaljuje. 
Na grafikonih 1-6 lahko tudi vidimo, da v jelovi populaciji ni prišlo do diferenciacije 
samo v obdobju depresije, ampak so se razlike v rastnosti kazale že pred njo. 
Tako smo ločili tri skupine glede na ritem rasti v preteklosti. V prvo skupino 
spadajo jelke, ki so v mladosti dobro rasle in so imele v mladosti široke branike, v 
zadnjih 40 letih pa je prišlo do močnega upada prirastka. V drugo skupino 
spadajo jelke, ki so bile v mladosti dolgo zastrte in so obdobje depresije dobro 
prestale. V tretjo skupino jelk pa štejemo tiste, ki niso nikoli dobro rasle in so 
verjetno zaradi človekovega poseganja v gozd uspele preživeti. Skoraj po pravilu 
150 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 
so pripadale skupini jelk, ki so obdobje depresije slabo preživele in se niso bile 
več sposobne odzvati na izboljšanje rastnih razmer v zadnjih letih. 
Glažuta 
1000 --,---___ -__ -__ -___ -__ -__ -___ -__ -__ -_--, __ -__ -__ -___ -__ -__ -___ -__ -__ -___ -__ -__ -___ -__ ,_ --_-___ -__ -__ -___ -__ -__ -__ -___ -__ -__ -,-___ -__ -__ -__ -___ -__ -__ -__ -__ -__ -___ -__ -__ --, __ 
:2 
i5 
~ 
O') 
C 
ii: 
d, 
Ql 
t:, 100 
Ql 
.>< ·c 
~ 
_Q 
ro 
C 
·.::: 
05 
Legenda 
Neprizadete (unaffected) 
------ -- Prizadete (affected) 
-- Močno prizadete (heavily affected) 
10 -l----.-----l------,----1----..,...:::===i===:::::;::==:::::'._j 
1840 
Grafikon 1: 
Figure 1: 
1880 1920 
Leto (Year) 
1960 2000 
Primerjava lokalnih kronologij različno prizadetih jelk v Glažuti. 
A comparison of /ocal chronologies of differently affected si/ver 
firs in Glažuta. 
Mokrec 
1000 --r-__ -__ -__ -___ -__ -__ -___ -__ -------, __ -__ -__ -___ -__ -__ -__ -__ -__ -___ -__ -__ -___ -__ "T_ -••• - •• -•• -••• - •• -•• -••• - •• - •• -••• - .. - .. -. -,-----.. - .. -.. -... - .. -.. -... - .. -.. -. .. 
:2 
i5 
~ 
O') 
C 
ii: 
d, 
Ql 
t:, 100 
~ 
·c 
~ 
_Q 
ro 
C 
"C 
05 
Neprizadete (unaffected) 
Prizadete (affected) 
-- Močno prizadete (heavily affected) 
10 -l-===:::;::===+==:::::..,----1----~---l----,------l 
1840 
Grafikon 2: 
Figure 2: 
1880 1920 
Leto (Year) 
1960 2000 
Primerjava lokalnih kronologij različno prizadetih jelk na Mokrecu. 
A comparison of /ocal chronologies of differently affected si/ver 
firs on the Mokrec. 
1000 
:2 
i5 
:l: 
C) 
C: 
o:: 
d, 
l!! 100 t:. 
Q) 
-" 
"i: 
~ 
.C 
Iti 
C: 
·c: 
,u5 
10 
1840 
Grafikon 3 
Figure 3: 
Legenda 
Neprizadete (unaffected) 
Prizadete (affected) 
Močno prizadete (heavily affected) 
1880 1920 
Leto (Year) 
151 
Levanič T.: Prirastna depresija pri jelki, ... 
Mašun 
1960 2000 
Primerjava lokalnih kronologij različno prizadetih jelk na Mašunu. 
A comparison of local chrono/ogies of differently affected si/ver 
firs on the Mašun. 
Škocjan 
1000 ~--.-.. -.. -.. -.. -.. -... -.. -.. -.. ~.-.. -.. -... -.. -.. -.. -.. -.. -.. -.. -... -.. -.. -.. ~.-.. -... -.. -.. -.. -.. -.. -.. -... -.. -.. -.. -.. ~ .. -.. -... -.. -.. -.. -.. -.. -.-.. -.. -... -.. -.. -.. ~. 
:2 
i5 
:l: 
C) 
C: 
o:: 
d, 
l!! t:. 100 
Q) 
-" 
"i:: 
~ 
.C 
Legenda 
Iti 
C: 
·c: 
,U) 
· -- Neprizadete (unaffected) 
Prizadete (affected) 
Močno prizadete (heavily affected) 
10 +==:::::;:===:i====:'..,-----l------,---+-----r------l 
1840 
Grafikon 4: 
Figure 4: 
1880 1920 
Leto (Year) 
1960 2000 
Primerjava lokalnih kronologij različno prizadetih jelk v Škocjanu. 
A comparison of local chronologies of differently affected si/ver 
firs in Škocjan. 
152 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 
1000 
:2 
'6 
~ 
O) 
C 
o:: 
Q) 
~ 100 t:, 
Q) 
-" ·c 
~ 
.o 
ro 
C ·c 
>u5 
10 
1840 
Grafikon 5: 
Figure 5: 
1000 
:2 
'6 
~ 
O) 
C 
o:: 
Q) 
~ t:, 100 
Q) 
~ 
C 
~ 
.o 
ro 
C 
·c 
>ci5 
10 
1840 
Grafikon 6: 
Figure 6: 
Neprizadete (unaffected) 
Prizadete (affected) 
Močno prizadete (heavily affected) 
1880 1920 
Leto (Year) 
Javornik 
1960 2000 
Primerjava lokalnih kronologij različno prizadetih jelk na 
Javorniku. 
A comparison of /ocal chronologies of differently affected si/ver 
firs on the Javornik. 
Legenda 
Neprizadete (unaffected) 
Prizadete (affected) 
1880 1920 
Leto (Year) 
Ravnik 
1960 2000 
Primerjava lokalnih kronologij različno prizadetih jelk na Ravniku. 
A comparison of /ocal chronologies of differently affected si/ver 
firs on the Ravnik. 
153 
Levanič T.: Prirastna depresija pri jelki, ... 
Na osnovi garfikonov 1-6 lahko tudi ugotovimo, da prihaja med rastišči znatne 
razlike v pogledu zmanjšanja prirastka. Najbolj prizadete so jelke na raziskovalnih 
objektih Ravnik, Javornik in Mokrec. Na teh raziskovalnih objektih vidimo velikia 
nihanja v širini branike tudi pred nastopom depresije. Povezujemo jih 
prekomernim izsekavanjem v preteklosti, saj vsi trije raziskovalni objekti ležijo v 
bližini večjih urbanih središč in so relativno lahko dostopni. Manjša prirastna 
nihanja opazujemo na raziskovalnih objektih, kot je npr. Glažuta, ki so bili zaradi 
težje dostopnosti v preteklosti manj intenzivno gospodarjeni. 
Primerjava prirastnih ritmov v lokalnih kronologijah med raziskovalnimi objekti je 
pokazala, da so bila nihanja prirastka najvišja na Javorniku in Ravniku - torej v 
sestojih, ki so blizu urbanih središč in so jih zaradi tega močneje izkoriščali. Na 
obeh objektih so bila vidna močna nihanja prirastka že pred letom 1960. Na 
Javorniku in Ravniku opazimo močna in izrazita nihanja prirastka okoli leta 1915 
in 1925, vendar zanje ne poznamo vzrokov. Po letu 1960 na obeh objektih 
prirastek močno upade in je v primerjavi z vsemi ostalimi objekti veliko bolj izrazit. 
Raziskovalni objekt Mokrec je glede na stopnjo prizadetosti in izrazitost prirastne 
depresije nekje vmes med Javornikom in Ravnikom ter Mašunom, Glažuto in 
Škocjanom. Na Mokrecu je bil prirastek v sestojih pred letom 1900 v porastu, 
nato pa je nihal med 2 in 5 mm letno. Po letu 1940 močneje zaniha navzdol, 
potem pa po letu 1960 močno upade, hkrati pa pride tudi do izrazite diferenciacije 
znotraj populacije. 
Nihanje prirastnih ritmov na Mašunu, Glažuti in v Škocjanu je manj izrazito kot na 
prej opisanih raziskovalnih objektih. Na Glažuti je prirastna depresija najmanj 
izrazita in tudi razlike med neprizadetimi in močno prizadetimi jelkami so precej 
majhne. 
Na Mašunu je prirastek v primerjavi z vsemi ostalimi raziskovalnimi objekti počasi 
upadal že od leta 1920. Takrat se je jelova populacija razdelila na dve skupini jelk 
- boljše in slabše rastoče. Dobro rastoče so raven prirastka ohranile bolj ali manj 
nespremenjeno vse do danes, medtem ko je prirastek pri slabše rastočih počasi 
upadal. Na Mašunu prirastna depresija nikoli ni bila izrazita. 
154 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 
V Škocjanu so jelke vse do leta 1960 bolj ali manj nemoteno rasle. Po 1960 pa je 
prišlo do večjih sprememb v sicer dokaj enakomernem priraščanju. Populacija se 
je ločila na tri dele, od katerih sta se dva (neprizadete in prizadete) kasneje spet 
združila. Prirastna depresija je na tem objektu sicer vidna, ni pa izrazita. 
4.3 PRIMERJAVA MED LOKALNIMI KRONOLOGIJAMI RAZLIČNO 
PRIZADETIH JELK 
Za področje dinarskega fitogeografskega območja nas je tudi zanimalo, kako se 
je prirastna depresija kazala na različnih raziskovalnih objektih in pri različno 
prizadetih jelkah (grafikoni 7-9). 
Na grafikonih vidimo, da je prirastna depresija pri navidezno neprizadetih jelkah 
na enih objektih bolj, na drugih pa manj izrazita. Posebej izrazita prirastna 
depresija je vidna na Javorniku in Ravniku. Na Ravniku opažamo, da je prirastek 
iz nadpovprečnega padel na povprečnega, na Javorniku pa je iz povprečnega 
padel na podpovprečnega. Na ostalih raziskovalnih objektih je prišlo do manj 
izrazitih sprememb v primerjavi z obdobji poprej, vendar pa imajo vse 
spremembe z negativni trend, ki je trajal približno do leta 1986, ko so se začele 
širind branik na vseh raziskovalnih objektih povečevati. 
Analiza lokalnih kronologij pri prizadetih jelkah je pokazala predvsem dve 
značilnosti. Prva je nekoliko močnejše upadanje širine branike kot pri navidezno 
neprizadetih jelkah, druga pa veliko večji razpon v širini branik med posameznimi 
kronologijami. če so bile širine branik v lokalnih kronologijah pri navidezno 
neprizadetih jelkah primerljive in z dokaj umirjenimi nihanji, so širine branik pri 
prizadetih jelkah v posameznih letih razpršene v dokaj širokem pasu. Glede na 
variabilnost širine branike znotraj razreda prizadetih jelk to hkrati tudi pomeni, da 
vizualna ocena deleža izgubljenega listnega aparata v tem razredu ne daje dovolj 
zanesljive ocene. 
Izrazitega povečanja širine branike pri prizadetih jelkah praviloma nismo opazili, 
155 
Levanič T.: Prirastna depresija pri jelki, ... 
prenehalo pa je upadanje z rahlim izboljšanjem na raziskovalnih objektih -
Glažuta, Škocjan in Mokrec. 
V razredu močno prizadetih jelk smo ugotovili, da je prišlo po letu 1960 do 
močnega in izrazitega upada širine branike, kar se z nekaj izjemami, nadaljuje še 
danes. Najbolj izrazit je upad prirastka na Javorniku, kjer so drevesa do leta 1960 
dobro priraščala, po tem letu pa je prirastek začel močno upadati in je danes med 
najnižjimi glede na druge raziskovalne objekte. Med najbolj prizadete objekte 
spada tudi raziskovalni objekt Ravnik, kjer je prirastek podobno upadel kot na 
Javorniku. Najmanjši upad prirastka smo zabeležili na raziskovalnem objektu 
Glažuta, kjer je razlika med širino branike navidezno neprizadetih, prizadetih in 
močno prizadetih jelk majhna (glej grafikon 1 }, prirastna depresija pa je zaznavna 
samo pri močno prizadetih jelkah. 
~ Glažuta 
-9- Mokrec 
----fr- Mašun 
-----B-- Škocjan 
~ Javornik 
------A- Ravnik 
----------------------~-----~ 
Navidezno neprizadete jelke 
Unaffected silver firs 
10 -+---~-----~~--+----~---t---~---1 
1920 
Grafikon 7: 
Figure 7: 
1940 1960 
Leto (Year) 
1980 2000 
Primerjava lokalnih kronologij navidezno neprizadetih jelk med 
raziskovalnimi objekti v obdobju 1940-1995. 
A comparison of /ocal chronologies of unaffected si/ver firs 
between research objects in the period 1940-1995. 
156 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 
C) 
C 
iE 
1 
~ 
'2 
~ 
ctl 
C 
'C 
,U) 
100 
10 
~ Glažuta 
--e- Mokrec 
----fr- Mašun 
---B- Škocjan 
-1'r- Javornik 
---¼- Ravnik 
1920 1940 1960 
Leto (Year) 
1980 2000 
Grafikon 8: 
Figure 8: 
2 
'i5 
š: 
C) 
C 
iE 
d, 
~ 100 !:::, 
QJ 
-"' ·2 
~ 
.C 
ctl 
C 
'C 
)U) 
10 
Primerjava lokalnih kronologij prizadetih jelk med raziskovalnimi 
objekti v obdobju 1940-1995. 
A comparison of loca/ chrono/ogies of affected si/ver firs between 
research objects in the period 1940-1995. 
·--------::::::::: Močno prizadete jelke 
-- -- -- -- Heavilly affected si Iver firs 
Legenda 
~ Glažuta 
--e- Mokrec 
----fr- Mašun 
---B- Škocjan 
-1'r- Javornik 
---¼- Ravnik 
1920 1940 1960 
Leto (Year) 
1980 2000 
Grafikon 9: 
Figure 9: 
Primerjava lokalnih kronologij močno prizadetih jelk med 
raziskovalnimi objekti v obdobju 1940-1995. 
A comparison of /ocal chronologies of heavilly affetced si/ver firs 
between research objects in the period 1940-1995. 
5 RAZPRAVA 
157 
Levanič T.: Prirastna depresija pri jelki, ... 
Analiza trendov lokalnih kronologij za različne stopnje poškodovanosti jelke na 
vseh analiziranih ploskvah v dinarski fitogeografski regiji je pokazala, da je v 
zadnjih 50 letih prišlo do velikih sprememb v rastnem ritmu analiziranih dreves. 
Pojav prirastne depresije v 60. letih in izboljšanja prirastka v 80. letih lahko 
opazujemo pri jelki v vsej Evropi. Pri iskanju vzrokov za tako močan upad 
prirastka jelke ne moremo mimo dejstva, da je splet zaporednih neugodnih 
higrotermičnih dejavnikov povzročil močno prirastno depresijo in diferenciacijo v 
jelovi populaciji. Kljub temu pa se zdi, da vzrok za prirastno depresijo ni samo v 
spletu neugodnih vremenskih razmer, ampak tudi v onesnaževanju ozračja in 
neprimernem gospodarjenju z gozdom. Domnevamo, da gre za sinergistično 
delovanje neugodnih dejavnikov - klime, onesnaževanja okolja in neustreznega 
gospodarjenja z gozdom. Svojo domnevo utemeljujemo na spoznanju, da je v 
zadnjih 100 letih sicer večkrat prišlo do podobnih močnih suš npr. leta 1917, 1928 
in 1942, pa se kljub temu prirastnadepresija ni pojavila. 
Pri vseh dosedanjih analizah smo opazovali predvsem tisti del jelove populacije, 
ki je preživel obdobje prirastne depresije. Pri tem pa skoraj redno pozabljamo na 
odmrli del jelove populacije. O visoki mortaliteti poročajo na raziskovalnih 
ploskvah Bistra in Ravnik, kjer je v obdobju 1988-1994, ko ponekod poročajo o 
izboljšanju jelke, propadlo 25 oz. 17% testnih dreves (TORELLI / ČUFAR 1995). 
Poleg visoke mortalitete dreves na obeh raziskovalnih ploskvah to hkrati tudi 
pomeni, da s posekom slučajnih pripadkov odstranjujemo odmrli del populacije in 
umetno izboljšujemo sliko propadanja jelke. 
V tujini se srečujejo s podobnimi trendi priraščanja jelke in ostalih drevesnih vrst, 
zato je zanimiv kratek pregled možnih vzrokov za povečevanje prirastka v zadnjih 
dveh desetletjih. V študiji European Forest Institute (EFI) iz leta 1996 ugotavljajo 
(SPIECKER et a/1. 1996), da je v vsej Evropi pri različnih drevesnih vrstah prišlo v 
70. letih do prirastne depresije in naraščanja prirastka v 80. letih (glej npr. 
BADEAU et a/1. 1996; KOTAR 1996; PRETZSCH 1996; SCHNEIDER / 
HARTMANN 1996). 
Na osnovi študije EFI so postavili dve teoriji povečanja prirastka v zadnjih 
158 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 
desetletjih. Prva hipoteza temelji na spremembah v rabi krajine in načinih 
gospodarjenja z gozdom. Raba gozda v kmetijske namene (steljarjenje, nabiranje 
zelišč, vejevja ... ) je povzročila osiromašenje gozdnih rastišč in s tem padec 
naravne rodovitnosti. Zaradi opuščanja takšnih oblik rabe gozda in zmanjševanja 
kmetijskih površin so se tudi posegi v gozd zmanjšali, zato naj bi se postopno 
izboljševala naravne rodovitnost rastišč. 
Tudi gozdnogojitvena praksa lahko z različnimi gozdnogojitvenmi ukrepi poveča 
prirastek drevja. Po nekaterih teorijah naj bi se produktivnost mladih sestojev 
povečala tudi na račun vse večje uporabe gnojil v mladih sestojih, vendar ta 
teorija v Sloveniji ne drži. Povečevanje pestrosti rastlinskih vrst v gozdu ima nujno 
tudi pozitiven vpliv na kvaliteto gozdne zemlje in njeno sposobnost za 
zadrževanje hranil in vode. 
Druga hipoteza razlaga povečanje prirastka s klimatskimi motnjami in 
povečevanjem količine depozitov iz atmosfere v tla. V zadnjih letih poskušajo 
povečanje prirastka, ki traja od sredine 80. let, pojasniti tudi z naraščanjem 
količine C02 in NOx v ozračju, vendar jasnih rezultatov o vplivu teh kemičnih 
spojin še ni. V Pirenejih opažajo povečanje prirastka pri minimalnih količinah 
dušikovih spojin v zraku, drugod ugotavljajo, da je prirastek večji prav zaradi 
dušikovih spojin. 
Ogljikov dioksid ima v procesu fotosinteze pomembno vlogo. Stimulira 
fotosintezo, zmanjšuje dihanje, lajša vodni in svetlobni stres drevja. Ali ima 
povečana količina ogljikovega dioksida pozitiven vpliv na povečanje prirastka, je 
težko reči, saj je čisti vpliv C02 na rast dreves težko zaznaven, hkrati pa ga 
modificirajo še različni dejavniki okolja. 
številne študije, ki so raziskovale vpliv C02 in NOx na rast drevja, niso dale jasnih 
odgovorov na to pomembno vprašanje. 
Zaradi opisanih dejstev je možno, da se je prirastek izboljšal tudi zaradi 
povečanih emisij dušikovih oksidov in ogljikovega dioksida v ozračje in tla. Ta 
teorija še ni docela preverjena, zato jo je potrebno še natančno preveriti in 
interpretirati močna nihanja prirastka tudi v tej luči. 
6 POVZETEK 
159 
Levanič T.: Prirastna depresija pri jelki, ... 
Namen študije je bil preučiti prirastno depresijo pri jelki v dinarskem 
fitogeografskem območju v obdobju 1960-1995. V Evropi in Sloveniji so v začetku 
60-ih let začeli gozdarji opažati pospešeno hiranje jelke, ki je najnižjo točko 
doseglo med leti 1976 in 1986. Po tem letu sta se začela debelinski in višinski 
prirastek jelk počasi povečevati. Tak trend lahko opazujemo še danes. Namen 
raziskave je bil primerjati lokalne kronologije različno prizadetih jelk z različnih 
raziskovalnih objektov v dinarskem fitogeografskem območju. Cilji raziskave so 
bili naslednji: 
• analiza začetka, trajanja in konca prirastne depresije 
• identifikacija najnižje točke prirastne depresije 
• analiza razlik med različnimi raziskovalnimi objekti in različnimi stopnjami 
prizadetosti dreves 
• iskanje možnih odgovorov za povečevanje prirastka v poznih 80. in 90. letih. 
Raziskovalne ploskve smo izbrali v dinarskem fitogeografskem območju, ki 
pripada trem območnim enotam zavoda za gozdove Slovenije - Kočevju, Ljubljani 
in Postojni. Skupaj smo analizirali 25 raziskovalnih ploskev s po najmanj 15 
drevesi. Raziskovalne ploskve smo glede na geografsko pripadnost združili v 6 
raziskovalnih objektov, ki so bili osnova za vsa nadaljnja vrednotenja. 
Jelke v analizi so bila odrasla drevesa s primerljivim cenotskim statusom. 
Sintaksonomsko so vse raziskovalne ploskve pripadale jelovemu bukovju (Abieti-
Fagetum dinaricum). Vsa analizirana drevesa so bila brez vidnih poškodb debla. 
Osutost krošnje smo ocenili po rahlo modificirani Bosshardovi lestvici. V analizi 
nismo upoštevali sušic. Drevesom smo izmerili premer, utesnjenost krošnje, 
ocenili njihov socialni položaj in velikost sekundarne krošnje. Sveže panje v bližini 
analiziranih dreves smo posebej zabeležili. 
Vzorčenje je potekalo v transketih povprečne dolžine 400-600 m. Na vsakih 20-
25 m smo izbrali eno drevo. Skupaj smo analizirali 365 dreves. 
160 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 
Dendrokronološka primerjava lokalnih kronologij različno prizadetih jelk je 
pokazala, da prizadetost ne vpliva na primerljivost med kronologijami, ali drugače 
povedano, če so med seboj podobne kronologije zdravih jelk, so take tudi 
kronologije prizadetih in močno prizadetih jelk. 
Analiza rastnih trendov v lokalnih kronologijah različno prizadetih jelk po ploskvah 
je pokazala, da je v začetku 60. let nastopila močna prirastna depresija, ki je 
dosegla svoje najnižje območje med 1976 in 1986. že znotraj tega obdobja lahko 
opazujemo rahlo povečevanje debelinskega prirastka, do bolj izrazitega 
povečanja pa pride šele po letu 1986. Podoben trend so opazili tudi v drugih 
evropskih državah. Ker je bil pojav dokaj nepričakovan, je postal predmet 
številnih raziskav doma in v tujini. 
Odziv jelke na navidezno izboljšanje rastnih razmer je povečan prirastek. 
Povečevanje je najbolj vidno pri navidezno neprizadetih jelkah, nekaj manj pri 
prizadetih jelkah, medtem ko močno prizadete jelke še naprej hirajo in umirajo. 
Ugotovili smo tudi, da so raziskovalni objekti, ki so bliže urbanim središčem 
(Ravnik, Javornik in Mokrec) kazali večjo prirastno depresijo kot tisti, ki so od njih 
bolj oddaljeni (Glažuta, Mašun in Škocjan). 
7 SUMMARY 
The purpose of the present study was to investigate increment depression of the 
silver fir in the Dinaric phytogeographic region in the period 1960-1995. In 
Slovenia as well as in Europe heavy growth depression could be observed in the 
60's and increment recovery after 1976. The aim of the study was to compare 
local chronologies of differently affected silver firs from different research objects 
in Dinaric phytogeographic region. Therefore the following has to be done: 
• to study the beginning, duration and end of growth depression 
• to identify growth depression's lowest point, 
161 
Levanič T.: Prirastna depresija pri jelki, ... 
• to analyse the differences between forest sites and groups of differently 
affected silver firs and 
• to find possible answers far increment recovery in the late 80s and 90s. 
The research plots were located in the Dinaric phytogeographical region, which 
belongs to three forest districts: the Kočevje, Ljubljana, and Postojna district. 25 
research plots in total with at least 15 trees per plot were chosen; these were then 
joined into 6 research objects following geographical similarity. The research 
objects represented the basis for all investigations. 
The trees were mature silver fir trees with a comparable coenotic status. AII forest 
stands belonged to the same type of mixed silver fir-beech forests (Abieti-
Fagetum dinaricum). As to their ecological similarity and silvicultural treatment the 
forest sites were comparable. AII trees were without visible mechanical damages; 
the occurrence of epicormic branches was specially observed and noted. AII 
trees, except dead and clearly dying ones, were analysed. Tree health was 
established by visual assessment of needle loss according to a slightly modified 
four-point scale as per Bosshard. The breast height diameter was measured and 
the oppression of the crown was determined. The occurrence of stumps in the 
vicinity and their approximate year of felling was also observed in order to help us 
explain possible abrupt growth changes. 
Sampling was done along the transects, every 20-25 meters one tree was 
chosen. The average length of the transect was between 400 and 600m. In total 
365 trees were sampled. 
A comparison of local chronologies of differently affected silver firs showed that 
tree health had only a moderate influence on the comparability between local 
chronologies, or in other words, if there is no similarity between silver fir local 
chronologies of the healthy trees, there is neither any similarity between those of 
heavily affected ones. 
162 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 
The analysis of tree-ring width trends has shown that at the beginning of the 60s 
there was a heavy growth depression with the lowest period between 1976 and 
1986. After that year the increment slowly increased. The same trend has been 
observed in many European countries and has therefore been the subject of 
intensive research work. lncrement increase and positive reaction of silver fir 
strongly depend on individual silver fir vitality. Unaffected silver firs positively react 
with increment increase, while heavily affected ones continue with increment 
decline showing no improvement at all. lntermediatelly affetced silver firs show 
only moderate increment recovery. A comparison between research objects 
evidences significant differences between them. The research objects in the 
vicinity of urban centers (Ravnik, Javornik and Mokrec) exhibit higher increment 
decrease than the distant ones (Glažuta, Mašun and Škocjan). 
8 VIRI 
BADEAU, V. / BECKER, M. / BERT, D. / DUPUEY, J. L. / LEBOURGEOIS, F. / 
PICARD, J. F., 1996. Long-Term Growth Trends of Trees: Ten Years of 
Dendrochronogical Studies in France.- V: Growth Trends in European 
Forests (Studies from 12 Countries). Spiecker, H. / Mieliainen, K./ Kohl, M. 
/ Skovsgaard, J. P., Berlin, Heidelberg, New York, Springer Verlag, s. 167-
181. 
BAILLIE, M. G. L./ PILCHER, J. R., 1973. A simple cross-dating programme for 
tree-ring research.- Tree-Ring Bulletin, 33, s. 7-14. 
BOSSHARD, W., 1986. Kronenbilder.- Birmensdorf, Eidgenossische Anstalt f0r 
das forstliche Versuchswesen, 72 s. 
BRINAR, M., 1964. Življenska kriza jelke na slovenskem ozemlju v zvezi s 
klimatičnimi fluktuacijami.- Ljubljana, Inštitut za gozdno in lesno 
gospodarstvo SR Slovenije, 48 s. 
KERMAVNAR, A., 1992. Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote 
Ravnik (1991-2000).- Ljubljana, Sektor za urejanje gozdov pri GG Ljubljana. 
KOTAR, M., 1996. Velurne and Height Growth of Fully Stocked Mature Beech 
163 
Levanič T.: Prirastna depresija pri jelki, ... 
Stands in Slovenia During the Past Three Decades.- V: Growth Trends in 
European Forests (Studies from 12 Countries). Spiecker, H. / Mieliainen, K. 
/ Kohl, M. / Skovsgaard, J. P. Berlin, Heidelberg, New York, Springer Verlag, 
S. 291-328. 
LEVANIČ, T., 1990. Ocena zgradbe in stanja slovenskih gozdov na podlagi 
popisa propadanja gozdov v letu 1987.- Diplomska naloga, Ljubljana, 
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 94 s. 
MLINŠEK, D., 1964. Sušenje jelke v Sloveniji - prvi izsledki.- Gozdarski Vestnik, 
22, s. 145 -158. 
PRETZSCH, H., 1996. Growth Trends of Forests in Southern Germany.- V: 
Growth Trends in European Forests (Studies from 12 Countries). Spiecker, 
H. / Mieliainen, K. / Kohl, M. / Skovsgaard, J. P., Berlin, Heidelberg, New 
York, SpringerVerlag, s. 107-131. 
RINN, F., 1989. TSAP - Time Series Analysis Programme, Version 2.3. 
Reference Manual.- Heidelberg, Frank Rinn Distribution, 187 s. 
SCHNEIDER, O. / HARTMANN, P., 1996. Growth Trends of Trees. Regional 
study on Norway Spruce (Picea abies [L.] Karst.) in the Swiss Jura.- V: 
Growth Trends in European Forests (Studies from 12 Countries). Spiecker, 
H. / Mieliainen, K. / Kohl, M. / Skovsgaard, J. P., Berlin, Heidelberg, New 
York, Springer Verlag, s. 184-217. 
SPIECKER, H./ MIELIAINEN, K./ KOHL, M./ SKOVSGAARD, J. P., Eds., 1996. 
Growth Trends in European Forests (Studies from 12 Countries).- Berlin, 
Heidelberg, New York, Springer Verlag, 372 s. 
ŠOLAR, M., 1986. Onesnaženje zraka in propadanje gozdov v Sloveniji.- Maribor, 
ZDIT gozdarstva in lesarstva Slovenije, s. 21-44. 
TORELLI, N. / ČUFAR, K., 1995. lnvestigations of the response of the silver fir to 
air-pollution and mechanical injuries in Slovenia.- V: Ecology and Silviculture 
of European Silver Fir, IUFRO WP S1 .01 - 08, Altensteig, Germany, s. 316-
326. 
TORELLI, NfČUFAR, K./ ROBIČ, D., 1986. Some xylotomical, physiological and 
silvicultural aspects of silver fir dieback in Slovenia (NW Yugoslavia).- IAWA 
Bulletin, 7, 4, s. 343-350. 
164 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52 
9 ZAHVALA 
Raziskave je financiralo ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, 
terensko pomoč pa je omogočil Zavod za gozdove Republike Slovenije, OE 
Ljubljana, Postojna in Kočevje. Zahvaljujem se tudi prof. dr. Niku Torelliju, prof. 
dr. Marijanu Kotarju in prof. dr. Katarini Čufar z Univerze v Ljubljani ter prof. dr. 
Dietru Ecksteinu z Univerze v Hamburgu za vsestransko pomoč pri nastajanju 
obširne raziskave propadanja jelke v Dinarskem fitogeografskem območju, katere 
del je predstavljen v tem Zborniku.