Prl Slomšchu pozdravljcni! Slomšek je zapisai v letu svoje smrti (1. 1862) v »Drobtinicah« te-le besede: »Hvaliti svoje rajne dobrotnike, povzdigovati njihova lepa dela in znamenite zasluge nam je ravno toliko dolžnost, kakor posnemati njihove slavne zglede< Kdor ne časti svojih slavnih prednikov, ne zasluži biti njih vrli naslednik. Hvalimo torej, dragi prijatelji, sloveče može, rodoljube naše, ponavljaje njihov spomin! . . . Upam, da se svetijo njihova častita imena v knjigah večne slave, ter jih bomo nekdaj veaelo čitali, ako jih bomo zveato poanemali v pravi krščanski ljubezni in v rodoljubju. Kakor svetle zvezde na jasnem nebu migljajo, tako nas vabijo, nas milo zovejo in mogočno vlečejo rajni naši rodoljubi, rekoč: Vrli Slovenci! Ne pozabite, da ste sini matere Slave; naj vam bo drago materinsko blago: aveta vera in pa materina beseda! Prava vera bodi vam luč, materin jezik vam bodi ključ do zveličanake narodne omike.« Slovensko ljudstvo! Te dni se zbereš iz vaeh krajev Slovenije v Mariboru, da pozdraviš in proslaviš najsvetlejšo zvezdo, ki miglja na našem domovinskem nebu: Slomšeka, moža najlepaih del, najznamenitejših zaslug in najalavnejših zgledov, moža, čigar ime je zapisano v knjigah večne slave, in čigar duša je v gledanju božjega biatva in v uživanju nebeakega veaelja doaegla to, po čemer je na tem svetu vedno hrepenela in čemur je poavetila vse svoje misli, želje, težnje in dejanja, dokler je v telesu bivala med slovenakim ljudatvom. Slovensko ljudstvo! Pred nekaj dnevi si poslalo v Maribor najdragocenejše, kar imaš in kar moreš našemu narodu podariti, avoje ljube alovenake otroke, naše krepke alovenske dečke in nežne slovenske deklice. K njemu so prišli, ki je za Kristusom bil največji naš mladinoljub, ki je najrajae bival med nedolžnimi otroki, jih poučeval, z njimi prepeval, sestavljal za nje Ijubke pesmice, spisal poučne knjige ter položil trdno oanovo krščanske in slovenske vzgoje slovenakih otrok. In nežna srca slovenskih otrok so mu skazala globoko hvaležnost: njih sveža grla so prelepo zapela Slomšekove pesmi in njih čiste duše ao poailjale v nebo nujno prošnjo: Bog povetič_.j svojega služabnika, škofa Antona Martina Slomaeka, da bo pred vesoljno Cerkvijo prištet zveličanim! Za otroci pa možje in žene, fantje in dekleta! Maribor vas iskreno in prisršno pozdravlja. Saj je Maribor Slomšekovo mesto. On ga je napravil 1. 1859 za sedež lavantinake škofije in s tem za versko in kulturno središče štajerskih in sosednih Slovencev. S tem je postal Maribor s svojim slovenjegor:v'rim zaledjem mogočna trdnjava obmejnega slovenstva, ki je obvarovala in ohranila našo zemljo našemu narodu in naši državi. Kolika hvaležnost gre za to Slomšeku, pa tudi božji previdnosti, ki nam je dala moža-voditelja tako pronicajočega pogleda v bodočnost! Koliko hvaležnost zasluži ta največji mož, ki ga je kdaj rodila slovenska mati, za vsa velika dela, ki jih je storil za naš narod! Bil je naš preporoditelj, obnovitelj vere in verakega življenja med našim ljudstvom, buditelj ljubezni do slovenakega jezika in slovenske domovine, nedosežni vzgojitelj alovenske mladine, prosvetitelj slovenakega ljudstva ter utemeljitelj prave krščanske in narodne izobrazbe med našim narodom! Slovenaki fantje! Ko bote te dni klečali na Slomšekovem grobu, spomnite se, da počiva v tem grobu srce, ki je vaa Ijubilo z očetovsko ljubeznijo in gorelo v vnemi za vašo pravo vzgojo, izobrazbo in arečo. Iz groba ti, dragi alovenski mladenič, kliče; kar je Slomšek zapisal v uvodu svoje lepe knjige za mladeniče »Zivljenja arečen pot«: »Mladi popotnik, srečno hodi! Božji angel naj te vodi! Živi pošteno in bogaboječe!« Vzemi s tega groba kot spomin Slomšekov opomin, ki ga je zapiaal v isti svoji knjigi za mladeniče: »Skrbno vzgojeni mladeniči so največja areča in veselje svojega kraja, alabo poučeni in razvajeni pa živa nesreča in sramota.« Slovenska dekleta, ponesite s seboj s Slomšekovega groba trden sklep, da se bota v bodoče z vso skrbnostjo ravnala po namenih, spodbudah in navodilih, ki jih je za vas izdal Slomšek pred več kot 100 leti (1. 1834) v prelepi knjižici na »žensko mladost«, ki ima naslov »Krščanako devištvo«. Slovenaki možje in žene, vi pa vzamite s Slomšekovega groba kot sporain s seboj besede, ki jih je Slomšek alovenakemu ljudstvu sporočil v prvem paatirskem listu, ki ga je poslal našemu Ijudstvu: »Vaš dom, vi ljubi starši, naj bo za vaše otroke prva šola. Dobra krščanaka vzgoja otrok mi največ na srcu leži.« Vsi pa se te dni združimo v iskreni in pobožni molitvi: »Vsemogočni Bog, Oče luči, ki od Tebe pride vsak dober dar, in ki si nam v svojem služabniku škofu Antdnu Martinu poslal tolikega učenika in pastirja, usliši naše pobožne molitve in poveličaj ga, da bo pred vesoljno Cerkvijo prištet zveliča: nim. Po Kristusu Gospodu našem. Amen.«