š av. ioa. Trst, v ponedeljek 15. aprila «912 Tedaj XXXVil IZHAJA VSAK DAN arteijM » jBTMrfcfb tac* MSoga* !fl jBTMrfdii «fa »n sfc 6. J- m M a nv*. (I » mao^lt T Tarta in ©fciiiai, Gviei, Eraajm, 9fc P«tra, MmI Sa&miiai. Sv. Lafiafi. Itlsia«, ei. -.»aaab&c-a tU. Zastaral* fte*. p« I ari. (10 O«:.*« OC HAČUNiU© HA MtUMZTftB ▼ tormk<*iU 1 feotoae. OKftS: la obrtai ogiaai 8 »t. m. ii'^ &KtM, mkrtl«, froeleaiee. efkisi dUajLralk »• 2t> t* ea. Z» Mita«« ▼ lista 4» 6 rat 9t K, vsaka a«da*jaa K 1. Mil •fUri po 4 lUt Mf- tM^ p« OfUa« i^r^ema LnaaraSai oddel»k oprava JB4iattfl*. — FUft^s M u*Jf»4e» \m »paari nB<*»«»»fiiM. Plahto« I« * TrtU. epiNosr tt*ail» yBHit>f draMia „UUMt* m Primorsko. NAROČNINA ZNAŠA tat« M K, (»1 Leta rt K, 3 na b*M depaaiaae narečni l M*» tal« M K, (»1 UU 13 K, 3 mM««« • K i ft* a*- roAc kau TiiVr— naročnine, »« uprava se o?ira. ■Mlhm t II«|I|I>I tx4*nj« «!«•! ■« Mi* ha** boa V20, a* pal l*L* Kiu 3 Y«i dopbi uj M po&iij^j© o* uredaiiivo U^i N e Lr^^j o -▼tu pim* m u tprtjemaj« lo rskapisi m si ir»ft«f* KvoUm »glase ia »ekiaaiacije je poši^-ti aa opravo b^a*. UREDNIŠTVO: *Uca G*orgi« Salattj 2 V CMa/odai (te*)- odgovk.poj ureda i k ŠTEFJLN fciVVISA. L*, ta. s koasofcij list* - NauaaiJji '.fcaLaraA JEdiuv>»i* vpisana s*droga s omejenim pore^ivom ▼ Trrfcc. aJ;*« Cioi^o GaLatti fttev. 2«. Pa5tno-*r»allnliaJ ratua Ste«. 841-652. TEl/FOn it. 0-57 BRZOJAVNE VESTI. Delcgacijsko zasedanje. Mialstrsk! svet DUNAJ 14, (Izv.) Popolnoma ne pri-4akovaao jc bil danes sklican skupni mi* ■istrski svet namesto v torek, kakor je bilo to prvotao določeno. Prispela sta nawreč danes, tudi proti prvotnim določbam, na Dunaj ogrski ministrski predsednik grof Kbuen Hedervary in minister Lakacz. Ministrski predsednik graf Khuen-Hedervary je bil dopoldne sprejet pri cesarju v avdijenci, ki je trajala nad tri če* trt are. P® tej avdijenci pa se je takoj vršil skupni ministrski svet pod predsedstvom ministra zunanjih zadev grofa •»chtolda. Ministrskemu svetu sta priso-stvavala oba ministrska predsednika, prof Stirgkh in grof KLhuen - Hedervary, vojni minister vitez Auffenberg, skupni finančni minister vit. Bilinski in poveljnik mornarice admiral grof Montecuccoli. V ministrskem svetu je bilo sklenjeno, da se skličejo delegacije k zasedanju na dan a3. t. m. Na zahtevo ogrskega mini sirskega predsednika grofa KLhuen-Heder-varjja se bodo delegacije bavile pred vsem s proračunskim provizorijem. Na-daljni program zasedanja pa se bo do« ločil Sele na poznejši skupni ministrski konferenci. Tako namreč pravi oficijalni komunike, ki je bil izdan o tem ministrskem svetu. Resnica na celi stvari je pač 14, da je grof Khuen - Hedervary na vsak način proti daljšemu delegacijskemu zasedanju. Vzlic temu pa se smatra za mogoče, da bo delegacijsko zasedanje trajalo dalj časa in da se bo tudi poskusilo rešiti redni pro-račnn. Situacija je na vsak način še popolnoma nejasna, pač pa je pričakovati, da pade prihodnje dni odločitev o usodi ogrskega ministrskega predsednika grofa j Khuen-Hedervaryja in njegovega kabineta. Diplomatski sestanek na Dunaju. DUNAJ 14. (Izv.) Avstrijski poslanik v Sofiji, gref Tarnowski, in avstrijski Prvfl Strahovladi na Hrvatske«. tega meseca gotovi s svojimi kosferen- čisto slovenska, in slovenski Kraievci BRNO 14. (Izv.) Danes ae je nSlo cami la da bo gradivo tek konferenc imajo v posesti vsa predmestja, tu protestno zborovanje vseh čeških strank predloženo Že koncem aprila obema de*' Italijanstvo je v Trstu nerodovitno, proti strahovladi madfarskega biriča na Selnozborskima kluboma. j kar je pač posledica velikotnestnega £v- meatv kraljevega komisarja na Hrvatskem. - Poljska spomin ka slavnOSt ljenja. Stare rodovine so izumrle in Novo- Shoda se je udeležilo nad 3000 oseb in J KRAKOV 14. (Izv.) Danes se je vr- J taljani se drže na površju večinoma s tem, mu je predsedoval moravski deželai od- šila tu velikaaska spominska slavnost da si asimilirajo drugojezične elemente, bornik dr. Pluhaf, ki je otvorit zborovanje | Kosciuszkove zmage nad rusko arasado m ostro kritiko nasilnega režima na Hr-,leta 1794. Slavnosti se je udeležilo nad vatskem. J 10.000 ljudi iz cele Galicije. Govorili so Glavni referat je imel državni posla- j poslanci Detmaier in Wrobel. Po alav-nec dr. Stransky, ki se je bavil s suspen- ; noatnih govorih se je razvil velikanski de-zijo ustave na Hrvatskem, ki jo je označil ] monstracijski sprevod po mestu, za kate-kot eklatantno rušenje ogrsko - hrvatske . regs je prišlo do burnih demonstracij proti nagodbe. Hrvatje bodo morali zahtevati revizijo te nagodbe, kar bodo tudi brez-dvomno storili v letu 1914. V imenu češke agrarne stranke je govoril tajnik agrarne organizacije Marcha, ki je poživljal na bojkot madžarskega blaga. Za narodnosocijalno stranko je govoril poslanec Konečny, za klerikalno pa poslanec pater Š.linger, ki je zahteval, naj slovanski poslanci brez razlike strank z vso odločnostjo nastopijo proti strahovladi na Hrvatskem v delegacijah. Češki socijalni demokrat Tusar je govoril posebno ostro proti madžarski oligarhiji in je prav tako ostro kritiziral avstrijski bajonetni režim. Končno je govoril hrvatski dijak Vuletič, ki je prosil Čehe pomoči za hrvatski narod. Sprejeta je bila nato zelo ostra resolucija, ki poudarja, da Češko ljudstvo v Brnu sledi dogodkom na Hrvatskem z bratskimi sipatijami za hrvatski narod, ki se bori za svoje jezikovne in ustavne garancije. Zborovalci kar najodločnejše pro testirajo preti nezaslišanim nasilstvom, s katerimi je bilo oropano hrvatsko kraljestvo svojih ustavnih pravic. Slovani v Avstriji naj nastopijo z vsemi svojimi si lami proti temu terorizmu ne le v imenu slovanske solidarnosti, temveč tudi v s rojem lastnem interesu. Zborovalci izjavljajo, da nimajo nika- kega zaupanja v našo vlado, ki je poklicana varovati interese ustave, pa ni nič Rusom. Policija ni imela povoda posredovati Italijansko-turška vojna Penesrečen poskus Izkrcanja. CARIGRAD 14. (Izv.) Vojno ministrstvo poroča, da je dne 10. t. m. bombardiralo italijansko vojno brodovje, obstoječe iz 9 križark in 2 transportnih ladij, Zuaro. Večji del mesta je razrušen, posebno pa je prizadeta vojašnica in pa mošeju. Dne xx. se je nadaljevalo bom-bardiranje. Italijani so se dvakrat poskusili izkrcati, a združene turške in arabske čete so izkrcanje obakrat preprečile. Drugi dan so se brodovju priključile 3 nove ladje in celo brodovje je odplulo pred Said, kjer se je zopet pričelo bombardiranje. Tudi tu so se skušali Italijani izkrcati, kar se jim pa ni posrečilo. Italijanska zmaga RIM 14. (Izv.) Iz Mckabesa se poroča, da je včeraj s sijajnim uspehom napadel italijanski bataljon askarijev arabske čete, ki so skušale preprečiti delo pri utrdbah trdnjavice Brikenez. Arabci so bili odbiti in so imeli velike izgube. Od askarijev je bilo sedem mož ranjenih, med njimi eden težko. Vihar v Trfpollsu. RIM 14. (Izv.) Iz Tripolisa javljajo o velikanskem viharju, ki je divjal včeraj Ako čitamo v italijanskih listih izkaz darov za šolsko društvo „Lega nazionale*, najdemo v njem dan za dnevom več kot polovico, često celo dve tretjini slovanskih in nemških imen. Narod, ki je navezan samo na tujce, ki so zatajili svoj rod, stoji na slabih nogah. Da se prišteva takozvano denarno plemstvo k Italijanom in da je njihovo časopisje in strankarski ustroj v rokah borze, je samoobsebi umljivo. Toda v zadnjih letih pojema možnost, da bi Italijani mogli asimilirati drugoje* žične elemente. Slovani sede v zaključenem jezikovnem ozemlju pred vrati mesta; Lahi so obkoljeni krog in krog. Vrhu tega pa se Slovenci silno množa in so od odvetnikov in duhovnikov vzgojeni k narodni zavesti. Na razoranem pustem Krasu za Tritom do globoko doli v Istro, na Balkan in gori na Kranjsko nimajo kaj jesti (? 1) Kraji ob obali Jadranskega morja pa se nahajajo skoro brez izjeme v polnem razcvitu; v Tritu zlasti je jela cveteti trgovina, Pula kot vojno pristanišče pa so ugodna tla za'vse one, ki iščejo dela. Razumljivo je torej, da prihajajo zaslužka željni Slovani s Krasa v velikih množicah v obmorska mesta in se tu naseljujejo. Njihove banke skrbe potem za vse nadaljno, kar je potrebno. V Tritu je na primer več slovanskih denarnih zavodov, nego laških, a velike Češke banke korakajo na čelu. To so najkrepkejše oporne točke za smotrene slovenske akcije. Lah je večinoma len in brez vsake častiželjnosti. Slovenec pa je itelljiv in odgovarja več razmeram in modernim po trebam. Hrvatskem, poživljajo češke poslance in poslanik na petrograjskem dvoru, grof delegate, da naj zahtevajo obsežno revizijo | Thurn - Valls&ssina sta prispela danes na Dunaj in sta imela daljšo konferenco z zu nanjim ministrom grofom Berchtoldom. PredSBdnlk f ancjste zbornice umrl. PARIZ 14. (Izv.) Predsednik francoske zbornice Henry Brisson je danes dopoldne ob 10 uoirl. Protituberkulozfli kongres. RIM 14. (Izv.) V navzočnosti kralja in kraljice in ministrov ter mnogoštevilnih drugih državnih funkcijonarjev se je danes otvoril na Kapitolu VII. kongres proti tuberkulozi ob prisotnosti več nego 4000 učenjakov iz vseh držav. preko mesta in okolice ter napravil veliko , . škode. Poškodovani so bili tudi trije i noai V3ak *roS v *"aniln.co. storila, da bi preprečila ta zločinstva na . V Trstu je že več slovenskih vele- r.m!ulioin AjJlro nnaUn(<0 in ■ PODLISTEK Vitez 12 Rdeče biše. (Le chevalier de Maisoa Ronge.) 68 Hoiaaa iz fc&aor francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dumas star. dualtstičnega sistema, ki izročujoč nad-, PlImOFSKI SISVKIlI Id l(l£K0 USG" vlado Nemcem in Madžarom, nikakor ne I UtlllŠČC Pod tem naslovom priobčuje „Inns-Policija je odredila obsežne varnostne j brucker Nachricht^n" članek, ki je zani-priprave, a ni imela povoda posredovati, ker se mir in red nista kalila niti najmanj. tržcev. Za šole morajo Slovani v Trstu sami skrbeti. .Družba sv. Cirila in Metoda" vzdržuje v Trstu 24 razredov, kar je za to tisoč duš odločno premalo. Zato pošiljajo Slovenci svoje otroke v nemške državne ljudike šale ali pa jih da- miv in poučen tudi za nas Slovence. Zato ga v naslednjem prinašamo v glavnih po | jej0 v iaike mestne šole. Ćeško-aemika eprava. itezab- I Ti otrocl nauče nem5ki v Soli' PRAGA 14. (Izv.) Tek češko-nem- Člankar piše med drugim: .Trteste o 'venski doma, itali anski pa na cesti. Zato ških spravnih pogajanj se presoja v jav- nullal14 kriče Lahi, Slovenci pa se smejejo je med Slovenci na stot'ne navadnih ljudi, nosti zelo povoljno in pričakuje se, da se . v pest. Trst šteje danes 330.000 prebival- ki obvladujejo poleg slovenskega materi- doseže že prihodnji mesec popolni spora-' cev, med temi okoli 80.000 Slovanov in ! nega jezikn tudi nemškega in laškega. Pri zum. .Narodni Politika" konstatira, da 1 okrog 20.000 Nemcev. » bolje situiranih slojih se seveda to še češče bodo obojestranski zastopniki Še tekom I Tržaška okolica, takozvani teritorij, je i dogaja. „Nazaj, nobenih patriotov z nami, uradnik Lindey, mi smo aristokratje." dvorišče in našla v ozadju hiše skrivna vratca, vodeča na drugo ulico. V tem hipu je prikorakat doli proti obrežju oddelek orožnikov, a za njimi se je pregibal voz, ki je peljal ubogo Heloiso na morišče. XXVIII. Vitez iz Rdeče hid*. Maurice je hitel na sekcijo, da vloži ovadbo proti Simonu. Toda bil je zelo presenečen, ko ni hotel predsednik ničesar čuti o tem ; dejal hi**? Jaz je, da se med dvema dobrima občanoma koli... ?" je nekaj novega; in s kom pa, občan predsednik ?* „Z občanom iz Rdeče hiše.-„Jaz?" je odvrnil Maurice ves začuden, „jaz sem spomumljen z vitezem iz Rdeče i na poznam, nisem ga ni- „V galop!" je zaklical glas, .v galop I' Voz so odpeljali v vsej naglici. Lorin ne more postaviti niti na to, niti na ono je zagledal nesrečno Heloiso, ki je s sme- stran, kajti oba sta navdahnjena od domo- jočimi ustnicami in ponosnim čelom stala vinske ljubezni. Ob tej besedi in ob pogumu, ki je 'pokoncu; toda dati ji ni mogel niti zna- „Dobro 1« je rekel Maurice, „sedaj | tičal v tem, da se je upal ta človek pov- j menja. Peljala se je mimo, ne da bi ga bila vem, kaj mora početi, da si kdo pridobi1 darjati lastnost, ki je bila v tedanjih časih opazila med množico, ki je Se vedno vpila: glas dobrega občana. Zbrati mora ljudi in j enaka smrtni obsodbi, je množica straho- J ^Smrt aristokratinji 1" ubiti človeka, ki mu ne ugaja: to imenu- pripomnil Maurice, prepričan, da je nedol- vito zatulila. In hrup se Je polagoma izgubljal v jete Vi navdahnenje z domovinsko lju- žen. „Občan predsednik, ti si lagal." Toda plavolasi mladenič in troje ali smeri proti Tuillerijam. beznijo." ! ,»Tvoja domovinska gorečnost te tira „Videli so te, kako si govoril ž njim." „Mene?4' „Kako si mu stisnil roko." „Mene ?" Da." "Kje? Kdaj občan predsednik?" Je ietvero njegovih prijateljev je tiralo Lorina Istočasno so se mala vrata, skoz ka- „Občan Maurice," je odvrnil predsed- predaleč, občan Maurice," je dejal predsed- ta Maurica, ne da bi se bili zbali krika, v' tera sta bila ubežala Maurice in Lorin, nik, „Ti si imel v tej zadevi morda manj nik, „in takoj se boš kesal radi besed, ki vežo, katere vrata so se zaprla za njima; | zopet odprla, in troje ali četvero pomagalcev prav nego Simon; on je razkril zaroto, ne si jih izrekel, ko ti dokažem, da sem go-aato so zopet planili med množico, ki Je še j obeh prijateljev je stopilo na ulico z raz-! da bi mu bila njegova služba nalagala te voril samo resnico. Tu imam tri različna narastla, kajti bližal se je rabeljski voz. trgano, krvavo obleko. Plavolasi mladenič dolžnosti, tam, kjer ti nisi videl ničesar, ti, poročila, ki te obtožujejo." Rešena na tak čudovit način, sta se Je prišel najzadnji. | ki si bil poklican zaslediti zaroto. Razun j „Tiho vendar!" je rekel Maurice; „aH Maurice in Lorin začudeno pogledala, kakor da bi bilo vse to prevara. Toda uvidela sta, da ni izgubljati časa; aato sta iskala izhoda. Stopila sta na neko bani, krvavi meč in se urno oddaljil Ah 1" je dejal, „nad to stvarjo leži tega si bil dogovorjen z zarotniki slučajno misliš, da sem res tak bedak, da bi veroval torej prokletstvo." 1 ali namenoma, ne vemo, na kak način ;' v vašega viteza iz Rdeče h Je ?" In zalučal je proč od sebe svoj skr- toda imaš zveze s sovražniki domovine." Jaz?« Je vzkliknil Maurice, „ah, to (Dalje.) i^tr«.n If. »SDIN'OST« «t. 105. V Trstu. dne J 5. aprila 6e bi sc torej laško vseučilišče osnovalo v Trstu, Gorici, Gračfcki, Tržiču Kopru, Pulju, Piranu, Zadru, ali v naj slabšem primorskem g-nezdu, bi italijanščine vešči Slovenci in Hrvati pri mnofici dijakov, ki jih vsako leto producirajo sred-■je šole, trumoma posečali to visoko šolo, da bi par sto laških kričačev proti njim kar izginilo. Pri tem bi bili Jugoslovani tudi v gmotnem oziru veliko na boljem, ker bi si prihranili znatne potne stroške za dolgo pot v Gradec, na Dunaj, v Prago in Ino-mo3t, Laško vseučilišče s slovenskim dija-Štvom bi bilo za Slovane tudi v tem oziru velike koristi, ker bi s tem dobili brezplačno in kar tako mimogrede v svoje roke središče za svoje osvojevalno delovanje, zakaj njihova težnja k morju je resna in slovensko geslo : „ Morje adrijan-sko mora biti naše !" je bojna parola vseh Jugoslovanov. Dr. Rybaf, državni poslanec tržaške okolice je minulo poletje pozdravil v Trstu jugoslovansko učiteljsko skupščino z besedami: „Po preteku 30 let bo vas pozdravljal Slovan kot Župan tržaški !'• To je seveda nekoliko bahavo, to pa je gotovo, da bi laško vseučilišče v Primorju preje ali sleje moralo preiti v slovenske roke, prav tako, kakor izginja zapored laška trobojnica z občinskih hiš na Primorskem. Kar zahtevajo Slovani, to bi s tem dosegli : c. kr. vseučilišče v bodoči jugoslovanski državni tretjini, morda celo v njenem glavnem mestu, v „slovanskem Trstu" prihodnje generacije." Zveza Jugoslovanskih Železničarjev. Včeraj popoldne se je vršil v dvorani NDO v ulici sv. Frančiška v Trstu II. redni občni zbor „Zveze Jugoslovanskih Železničarjev", ki je jasno pokazal, kako lepo napreduje ta za naše železni-čarstvo tako velevažna in prekoristna organizacija. Dopoldne se je vršilo v istih prostorih zborovanje delegatov centralnega društva in vseh podružnic, na katerem se je razpravljalo o raznih važnih zadevah železničarstva, ki so prišle potem na dnevni red tudi na občnem zboru. Občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo število delegatov zunanjih podružnic in velika množica Članstva, je otvoril društveni predsednik g. Ivan Skerjanc, ki je v svojem nagovoru omenjal velevaž-nih dogodkov, ki so se vršili v potekli društveni poslovni dobi od zadnjega iz- Članstvo Zveze je narastlo od zadnjega rednega občnega zbora, ki se je vršil dne 5. februarja 1911 od 1600 na 2024, t. j. za 624 članov, od izrednega občnega zbora dne oktobra 1911 pa za j 260. Odbor je imel od zadnjega izrednega j občnega zbora 17 rednih in 3 izredne i seje. Shodov je bilo 8 splošno javnih in 3 društveni. Pravovarstvenih slučajev z odvetniškim posredovanjem 8, posredovanj po društvenih funkcionarjih pa 140, med temi 118 z ugodnim uspehom. Zveza je dajala svojemu članstvu dvakrat na mesec lastno glasilo „Jugoslovanskega Železničarja" in je založila prvi j slovenski železničarski koledar za leto i t 19x2. j Društvo šteje poleg centrale sledeče i podružnice : na Štajerskem: Maribor in! Grobelno ; na Kranjskem : Ljubljana, Je- : senice, Kranj, Kranjska gora, Bled, Boh. | Bistrica; na Goriškem: Kanal, Gorica, Sv. Križ-Cesta, Rihemberk, Opčine, Sežana ; v Istri : Herpelje, Podgorje, Buzet, Kanfanar sv. Peter v šumi in Pu!a. Nekaj podružnic pa se ustanovi v najkrajšem času. Računski zaključek za dobo od 1. oktobra 1911 pa do 31. marca 1912, torej za Šestmesečno poslovno dobo, izkazuje K 13 112-71 dohodkov, K n.435'99 izdatkov, torej K 167672 prebitka, denarnega prometa pa K 24 548 70. Bilanca pa izkazuje K 4946*92 čistega društvenega premoženja, med tem K 3645*32 gotovine in K 1301-60 drugih aktiv, in se je pomnožilo od zadnjega izrednega občnega zbora za K 1113*08. Poročilo poudarja, da je bilanca vkljub velikim izdatkom tako razveseljiva Iztica prav posebej velikansko svoto AUTOMOBILI FORD 1911 podpor, namreč K 223570, ki jo je iz- NAjvefija tavana cveta. Iidalovu^e leti« 40000 ve: plačalo društvo svojim članom v slučajih J adL-egs tipa CHA8SIS 20 HP ieet raznih tlpev kefil] Kočija „FORD" J o n&jpopolnejla, najhitrejša In naJakoaoaaitncjJ* kar M* otatojt. - QENSBAI.NI ZASTOPNIK TRST ove „Osram"- svetilek Na mesto stisnjene kovinske niti se uporablja pn novi svetilki „Osram" samo še potegnjena svetilna žica. Te nove svetilke „Osram" imajo veliko več odpornosti proti tresenju. Trditev, da se svetilke s kovinasto nitjo v rokah občinstva hitro razbijejo, postane brezpredmetna, ako se uporabljajo nove svetilke ,.Osram" s potegnjeno svetilno žico. 70% prihranka na toku in druge prednosti „Osramove" svetilke ostanejo vzlic tej važni spopolnitvi nezmanjšane Pri nabavi žarnic zahtevajte izrecno nove žične svetilke „Osram". Vsaka prava „Osramova" svetilka mora nositi napis „Osram*4 Dobiva se povsod i Dražba „Osramovilr' svetilk z. o z. Dunaj VII/2 UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. L? dirale zobov brez ° vsake bolečine = Dr. J. Čermšk V Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik • TRST • ulica della Čase r m a St. 13, II. n. Kron 6300 bolezni in stiske. Od zadnjega rednega občnega zbora, torej tekom enega leta, pa je bilo izplačanih podpor K 4220*40, ▼es čas obstoja Zveze, t. j. od meseca septembra 1909 dalje, pa K 5272*80, gotovo res lepa svota, če se pomisli, da znaša članarina le K. i'xo na mesec in da ima organizacija velikanske stroške za svoj list in druge organizacijske potrebe. Na predlog nadzorstva se poročila odobre in izreče zahvala odboru, zlasti pa tajniku in blagajniku g. Cesarju zahvala na rednem in vestnem poslovanju. Ko se je nato izvolilo nadzorstvo in se je odobril poslovnik za osrednji upravni: odbor, se je razvila precej obširna debata pri zadnji točki dnevnega reda, raznih predlogih. Določili so se kandidati za personalno rednega občnega zbora sem, ki se je vršil dfžavnih 2eleznic. ANTON SKERL Plazza Goldonl 10-11, Tel. 1734 Velika tentrelna garaga, allta del Baoki 18, vogal nlloa Beaakettt TELEF0I 12*7. - 8TOČK. PITETJM GOODBICH ramarfkanaka) Automobili na posodo po smerni oenl. Varatvn Id Tidricnnlf tT>»—MW.--Solidno Mggfta. .CflfK Goldonl* Trst, Plazza Carlo Soldonl St. 2. Pijač« naravne ln prre vrste. Ča«oplsl In llaatrnclje. POSTREŽBA TOČXA. Za oMlem oblak se naj topleje priporo&a FRANJO MARIN ŠE K. lani dne 8. oktobra, zlasti pa veliko že- DoloČitev kandidatne liste za volitev TRATTORIA „Ali'flntlcn Pompel" Trst, hčzza Carlo Goldoni 4 Prlporoč* m »lamema ohčlnatru. - Toči m larmao ▼Ino: teran, titrako, furlansko la oelo. dielnfeJtUk« plro. DomaAa kuhinja s raanoTratnimi mrmllmi la gorklml Jedili. — Za obilen oblak toplo priporoča frak/jo marisškk. i i a I Edina slovenska Knjigoveznica ANTON HEPENJER, Trst, Ul. Cedila 9 Izdeluje vsakovrstna knjigoveSka priprosta In fina dela M* PO KONKURENČNIH CENAH. lezničarsko gibanje v svrho zboljšanja delavsk odoora državnih železnic se je gmotnega položaja železničarstva. Državni Ua podru2niSkim odborom, določi- zbor je s svojim sklepom z dne 16. de- tcy ^ vsebine Koledarja za 1. «9i3. cembra i9ii. leta dovolil 3» milijonov centralnemu odboru. , kron. Železniško ministrstvo pa je uvedlo; Centralnemu odboru se je naročilo, 1 s i januarjem 1912 poboljške, ki nikakor;^ z v8emi mo&očimi 3redatvi deluje na to, ? ne dosegajo te svote in ki nikakor ne' zadostujejo resnični potrebi. Treba ____ _______j. __:i___: P" ™ — i----- predlog, za usta- ki nikakor ne ; da ae do,eže Utiranje mesečnih prispev- i kov pri državni in južni Železnici, torej še odločnega nastopa, da si pribori , Spfejel se je natQ Železničarstvo, kar mu gre. Zlasti je treba \ nedotakljive?a podpornega sklada temeljite izpremembe glede na poboljšanje do ^^ l0>000 K , pomočjo prostovoljnih delavskih razmer. j rispevkov. Način naj določi centralni, V nadaljnem je omenjal lepega raz- \ d^or voja društva v poteklem letu. Zveza raste j Glede na menjavanje sprevodnikov pri! kar najrazveseljivejše na članstvu, premo- vseh brzovlakih južne železnice v Mariboru \ ženju ter vplivu in ugledu vkljub raznim in 2boljšanje položaja zaviračev pri južni j svojim nasprotnikom in zvesto vrši svojo železnici se naroči centralnemu odbory, da j nalogo napram članstvu in vsemu želez- p0t0m posredovanja poslancev vseh slo- ničarstvu, v čemer ima zvesto oporo v venskih &trank brez razlike skuša doseči Ligi vsega slovanskega železničarstva in zahteve. tudi v splošni koaliciji narodno orgaoizi-j j. ozirom na to, da ima železniška ranega železničarstva, tu seveda le koli- uprava enake dolžnosti napram vsem kor zadeva stvar stanovska vprašanja. svojim uslužbencem, se zahteva službena V bodočnosti, morda najbližji, čakajo obleka za vse železniške u»lužbence, za vse Zvezo šc ogromne naloge, zato naj se pa nameščence pa, ki so izpostavljeni dežju, \ tudi članstvo zaveda svojih dolžnosti na- pja§£ za dež. pram svoji organizaciji, da bo tudi orga- Sklene se Ponoviti zahtevo koalicije, i nizacija slej ko prej mogla redno vršiti da se izvede za vse železniško osobje 30- svoje dolžnosti napram članstvu. Končno letna namesto 35-letna službena doba • * i i je prtčital pozdravno pitmo drž. poslanca vsemu eksekutivnemu osobju pa naj se za j g. dr. Rybara. čas eksekutivne službe računate 2 leti za Iz tajniškega in blagajniškega po- 3 leta. ročila povzemamo sledeče podatke: Sprejela se je na to.resolucija:' Zveza je bila in hoče biti vedno prosta „Občni zbor Zveze Jugoslovanskih Že- i vsakega političnostrankarskega vpliva, lezničarjev. dne 14. aprila 1912, na ka- hoče se boriti le za stanovske, razredne terem je zastopanih 1800 železničarjev, I. ..koristi narodnega železničarstva. Njena konstatira, da se za zboljšanje položaja politika je politika kruha za jugoslovan- železniškega delavstva ni izdalo niti vi*:. skega železničarja na njegovih domačih narja od one svote, ki jo je soglasno do- rodnih tleh. ločila državna sbornica ▼ svoji seji dne Prodajaln, ur in dragocenosti Gr. BUOHIB. (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst Corso fteo.36 Bogati ixbor slataninc. srebmiae, dragoec-aosti in ic^nih ur, Kupaju in mnnja. ^tuo zlato in taai srebro z novirrd predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne arebrnine, zl&tanine, kakor tudi žepne ure DELO SOUDNO. CENE ZMERNE. r ZALOGA TOVARNIŠKEGA POHIŠTVA R. BLAHA TRST ULICA C\SERMA ŠT 4. TELEFON 16-31. prej „mizarska zadruga v s3lkanu" popolne uredbe za hotele. penzije, gostilnt£ in kavarne. pohištvo po vsakovrstnih cenah. specijaliteta: d1vano postelja („SPAvAj patent**) od glasovite - tvornice jackel z dunaja - ZALOGA PflLMATINSKEQfl VINA (lastni pridelek iz Jeeenio pri Omiin) m Filip IvaniSavEĆ - Trst ulica Valdlrlvo št. 17. — Telefon it. 14-05 __Prodaja na drobno In na debelo. —am 303TTLNE: .AH'Adria-, ulica Nuova »L II ta JU fratelli dalmati. ulica Zudecche ftt. 8. t katac* •■ to ti svoja vina L vrste. Širite „Edinost". ar JE 3G : c ESE U Uelikanska zaloga pohištva in fapecanj H :: Paolo <5astwirtb :: TRST, nI- Stadion it- 5 • Telefon 22-85 (IMa gledališča FanRe» Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti K"'08*1"1 ■*bor IF 3C 32 .-i" t* R. Gasperini, Trst; Telefon Ster. 1974. ŠPEDITER Via Economo It 10 mmmm Prevozno podjetje........... kr. »vstrUokU iri tolesaU 2051 ftrejie rucartuaiui tatirtnnsiMi llm 12 mitilc, (ntBTOame n lam poSajATVE, poteoa kovCeoov. najdooovorncjše cene. ir Zastopstvo tvrdke ^CEMENT" ^sm Toiirai CMMte »PORTLAND® ▼ Spljeta PRODAJA NA DROBNO. CENB BREZ KONKURENCO. MMBBB MBBBaBBBB i MMlftHDl V Trsta, dne 16. aprila 1S12 EDINOST št. 105. Stran IIT. L9 XII. i g 11 in ki o j s v to s vrhi nv vilke sa pa dob« po v=eh tobakarnah, knji-menilo c. kr. £ekzoišiu> mir. i britvo ; U. garrtah ia na kolodvorih po 18 v izvod, protestirajo proti kršenju 2e pri- Za družbo SV. Cirila In Vetoda. Gospod dobljenih pravic, ki jim jih je uničila zad- notar v Tržiča M. MarinSek je poslal 10 K nja po c. kr. ravnateljstvu drž. železnic v darilo gosp. M. Bergerja, ker je zmagala v Trstu razglašena regulacija delavskih mezd, pravdi pravica. G. dr._Vladimir Seroec, od-kajti s to regulacijo se je gmotno stanje vetnik v Mariboru, je nakazal 20 K dar č delavstva prav občutno poslabšalo ; z a h- gosp. krstitelja malega Vladimirja Serneoa. t e v a j o, naj se zadnja regulacija razve- H. ala! Ijavi ter naj veljajo do definitivne ureditve Podružnica družbe sv. Cirila ia Metoda delavskih mezd določila razglašena v služ- v Skednju je naročila pri oBrednji družbi benem ukazu tržaškega ravnateljstva dr- narodn h kolkov, katere porazdeli med tra- žavnih Železnic Št. 438]i}x z dne 4. marca fjkante v razpeŽavanje. Dobra misel. Na 1910, kajti ta so za delavstvo ugodnejša gestanau so minole zime sklenili tudi od- nego sedanja, ter p o z i v 1 j a j o državno borniki podružnio na Savi in Jeseni- zborske poslance, naj zastavijo svoj vpliv cah in zastopnice Ženske podružnice na v to, da bode vlada sklepe državne zbor- Jesenicah med raznimi zelo praktičnimi niče tudi upoštevala". nasveti tudi predlog, da naj podružnice Odločno je občni zbor protestiral proti oskrbujejo razpečavanje narodnega blaga. S Titesnjevanju vožnjih ugodnosti za železni- tem bo ustreženo marsikomu, družba po Varstvo in zahteval naj uprava pavšalirajo dobi znatnih dohodkov. Priporočamo v po- legitimacije, ki naj veljajo potem za vse- snemanje vBem podružnicam, katere še ne stranske vožnje. delujejo na ta način. Nato je občni zbor še razpravljal o Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljub- raznih notranjih zadevah organizacije, zla. lj«« > volil pok. gc*p Fran Bavčar v »ti o načinu nadaljnega delovanja Zveze. Selu 25 K Slava rodoljubu 1 Omenjalo se je zlasti tudi Zvezi nasprotno j $ ket 90 to Kisovcu in prediedmku podružnice zveze r ---- očitnih uslužbencev, g. Mohoriću ter g. dr. ložene Pred konoert.m. • ji- j Pevovodja Mandiću, ter 3 pozivom na nadaljno delo- đ____ vanje je pred.edmk zakl.uCU obCni zbor. _.0 sh .d, i. v...llcl «30, k. sta se vr-_Sila v8e aJ POP01^® flm° PreJ6" ODB ...---------------------------------pTr^ilo7ki smo Iga pa morali zaradi „po- Domače VOStl« . mankanja prostora pr hraniti za jutrišnjo šte- „ . .Uj, „„. vilko. Plipomnimo pa naj že danes, daje Odborova seja političnega društva . * , u .Edinost- se vrši danes 15. t. m pnreditov uspela kar najbolje. ob 3 popoldne v .Slovanski čitalnici- ifržaška mala kronika. Podpisani vljudno vabi vse gg. odbor-1 rečne se aike in deže ne pos ance, da se se e go- , , . . . J . tovo Udeleže Predsednik. j J* z7letna služenja Ana Gonupova. lovu uucc«. ' ki je stanovala v ul. Boccaccio št. „Hai dom". V včerajšnje poroč.lo o do- j dyčeraj§njim zjutr;ii ob 4 s petega nad- sedanjem delovanju naše občekoristne __ stavbinske zadruge „Našega doma* se je vrinila neka pomota, ki moti smisel, in Zaloga usnja za čevljarje A. DONDA TRST - Via deli Rivo št. 42. - TRST Izbor Zgornjih del za feolje (tomal). IV Primerne cene In solidna postrežba. Moja stara na dvorišče, kjer je obležala mrtva. Truplo so prepeljali v bolnišnico . . . . . k Sv. Justu. radi tega ponavljamo dotični sklepni od- . p08V||4en sam0mor. Komaj i5letni ----1- — Našega doma- je stopil stavek. Odbor dalje tudi v pogajanja za nakup nekih zemljišC v večjem obsegu, in čim se to posreči, se zaključi pač dosedanje bolj pripravljalno delo, o posebej poročati javnosti. Zatem začne zadruga takoj po možnosti upoštevati tudi mnoge želje in zahteve posameznih zadružnikov. Dodatno se naznanja, da so pravila zadruge „Našega dona" že na- ^ nMreCno da tisnjena in se dobi pri g. Malenšku v dijak Renato Alegretto, stanujoč v ul. Media št. 22 se je hotel zastrupiti s subli-matovimi krogljicami. Zdravnik rešilne uu»cu*„jc uUtJ mu .e podal prvo porr,oč< Mladi katerem ni kazalo samomoriUki kandidat je o.tal v domači oskrbi. Vzrok poizkušenega samomora ni neznan. Nevaren padec. V Kolonji št. 253 sta nujoči 12letni Josip Pahor je pred^noč- si je zlomil pri g. Maienstiu v ^ z ^^ posCaje 3Q ga hranilnici ob urad- ______ * „ , prepeljali v bolnišnico. ,Tržaški posojilnici in Bih urah' , A ^ . ,,, I Nesreča pri delu. sortni zidarski poda- „Slovenski Ilustrovani i9di.k- je čedalje jač ^ Zavrčan iz Križa št# 4? je v bolj lanimiv in se je povzpel ua viamo, da ^^ padel med delom tH metre vUoko tmo Slovenci la^ko ponosni, da imamo tak ^ rfoma enQ rebr(J tef zadobi| še par list, čeprav smo majhen narod. La veliki na- drugih poSkodeb. Poklicani zdravnik re- rodi si lahko privolijo to, da imajo il ustro- š.|ne ^^ je dai prepeljati v bol- vane liste, kajti stroški za ilustracije so silno 5ajco veliki. Ker je pa velikega kultnrnega po- j Velika tatvina. Predanočnjim je prišla mena sa vsak narod, da ima tudi ilustrirane Antonija Filipčič, doma iz Rihemberka, ki liste, naj bi si „Slovenski ilustrovani tednik" pa ima mlekarno v ulici Vienna štev. 15 aarožil pač vsak raveden Slovenec, da omo- in stanuje v ui. Malin piccolo Št. 14. <*o-goži tako, da ee list razvije, kar je le mo- mQV y svoje stanovanje in je obstala ka-goče, Se ima obilo naročoikov. — Slovenski kof vkopana> Videla je namreč v stano ilustrovani tednik je že sedaj tako dober list, vanju V4e narobe in pa omaro, v kateri je da zasluži našo najboljšo podporo in nudi hraniia svoj denar, vlomljeno. Ukradli so vsakomur obilo sanimivega gradiva v besedi in slikah, da bi naj eloTenski rodbini. ji 800 K, samih bankovcev po 20 K. ^a ne manjkal v nobeni znanUa je tatvino policijo. 0 te ženske! Neki kurjač San6 je že Spominjamo le, koliko lepih slik je pri- doiga ieta živel „na vero* z neko Marijo občil „Slovenski ilustrovani tednik" o kon- Trpotčevo, ki stanuje sedaj v ul. M>ntec-«€rtu „Glasbene Matice", potem je izdal za chj z% ta Trpotčeva se je z leti po-Veliko noč 16 strani obsegajoči številko starala, sedaj jih ima namreč ž; 44. m polno lepih in zanimivih slik in povesti. Se- krojaču ni bilo več všeč preležtno blago, daj pa je priobčil več slik o veliki nesreči pa »j je izbral nekaj novejšega, moderna Stolu, kjer je na tako žalosten način po- nejšega. Pustil je Micko in vzel k sebi nearečil nafi vrli, toliko obetajoči rojak, pro- drugo mlajšo, namreč j2letno kuharico f®sor dr. Cerk in kjer so bili v taki nevar- Francko Podlinikovo, ki stanuje v ulici S nosti djaki, ki so bili s njim. Nadalje pri- M*rco št. 20. To seveda ni bilo všeč občuj« ta številka slike o otroškem plesu in Micki, in pričakala je Franclco pa ji je baletu v Trstu, ki je svoj čas vsbudil toliko vrgla v obraz steklsničico ž/eplene kise-;! SAsimsMja in tudi toliko prahu v nasprotnem line. Fn neko, ki je bila precej opečena po taboru itd. — Priporočamo vsem, da si na- licu in po rokah, so prepeljali v bolnišiico, ročs »Slovenski ilustrovani tednik", četrt- Micko pa tjaf kjer se malo menijo za Iju-letM naročnina snaia 1« 1 K, posamezna ito- bezenske bolečine zapuščenih dcvic. „Slavija" rasi. žanrov, banko o Prosi Rezervni fondi K 53,758.285 24. Izplačane odškodnine in kapitalije Kron 115,390.603 61. Dividend se je doslej izpl. K 2,598 081-85. Po velikosti druga vzajemna zavar. naše države z vseskozi slov.-narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavar. na doživetje In smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu V. CEG1IAR, ulica Caserma IZ. TELEFON 5t. 21-47. izkuSnja je in ostane, da je za odpravo poletnih mehurčkov kakor tudi v nvrho dosege in ohranitve nežne, mehke kože in bele polti najboljše svetova® znano milo Iz filijlvega mleka Stockonpford, znamke „Steckenpferd", Bergmann A Co., D«-ii (Tetachen; na Labi. Komad po 80 vin m dobiva v lekarnah, mi-odilnicah, paifemerijah in drugih trgovinah. Ksvdo tako se je < bnesla Bergmannova lilt-jina krema nAl&nerau za ohranitev nežaih be ih danskih rok; v tubah po 70 vin »e dobivii povsod. prva in edina pisarna i — v vojaški stvari — ■ n (koncesijonlrana od c. k. namestniilva) Trst, ulica della Caserma 5, IL n. Daja nasvete in informacije o VBem, kar se tiče novnčeoja in vojaške službe. Izdeluje in odpošilja vsako vrsto prošenj vojaškega značaja — oproščenje od vaj, enoletno pro-stovoljstvo, ienitve, do^ezaje zakonitih ugodnosti glede prezenčne službe, vsprejetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je zastopati stranke pred oblastnijami. — Reševenja hitro in točno. — Vradae ure: Ob del*v-nikih od 9. predpoludne do 7. popoludne Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. opold. I Dr. Pesnik li i I_|_L (PETSCHNfGG) Zrst, via S Catcrina štev. 1 ! S Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: % 8—9 & 2 — 3 in Specijalist za lco2ne in ^ - - vodne (spolne) bolezni: 11 l/a — 1. -- J i v % Mizarska delavnica francesco Kramer Trst. via Mira mar št. 21. Izvršujejo se vsakovrstna mizarska dela in se jamči za tcCno iztfotovitev po umetniških pravilih. Najimernejie cene. fi. Uouk - Trst dL Commerciale 330 (Peniice li Scorjla) Priporoča cenj. občinstvn svojo novo trgovino Jest vin In kolonialnega blaga Blago vedno sveže in prve vrste. - Rai-pošnta se na dum prosto. Cene zmerne. « % % % « % « % % % « ovijana te loplo se Vam priporoča, da kupite stearične sveče Moja p rad ItirldMctimi Ml M obrtni rassUvi v Trstn odlikovaas tovarna SOđOV ?N0V8 tovarne (Muova Fabbrlca Trle- ivriuj« umtočbm vtakovratnih »odov, bodiai za tHk stina Marca Angelo), katere SO najDOijis I vr.te In po nizki ceni. bojim konkurentov. — Na deželo poiUjam oeaiks. Pran Abram . Trat, ulica S. Francesco 44.! Trst - ulioa Coroneo 39 - Trst 1422 Guido Bienenfeld Mehanična delavnica F. Miheućić & l Venutti Via Tiziano Teccel 4. — TRST — Popravlja in poatavlja stroje in parne kotle, parne motorje, di plin, benzin in nafto. - Industrijalne instalacije vsake v rite: mline, stiskalnice in čistilnice. -Specijaliteta žag za kamnje, stiskalnice aa gro&dje ; stroji za obde'ovAoje lesa. Izdelovanje oblik in ozorcev za taste- — — — a ine in bllkote.---- Zaloga novih in starih motorjev, bris galnic, strojev za vzdrtevanje zidar« te ga materijala, mletje kave, drož in dru- — — gib tehničnih predmetov. — — LT »EDINOST« &t. 105. V Trstu, dne 16. aprila l9lS. ftaše gledališča. M-.d svoje najlepše uspele večere ime f i«; »išo gledaliđoe anOčnjo opriaoritev Le-?■ « o\c operete „Grofa Luksemburškoga", k je bita obenem tudi častni vtSer naše *j.;r>tao priljubljene subrete, goapioe Jaaove. je to gotovo lep vefier i ea aaie gle-c ; i icihtza ^ nteroBso 5. I\<11« tU. IftlllCjf Trgovina jestvin in kolo- nijalnega blaga, specijal teta: pristno Čajno maslo, kranjske klobace in ilirske testenine. — Za obilen obisk Be priporoča ndani Ivan Bidovec, vodja 508 &ntnn Crnčio krojaški mojster v Gorici, rtlllUlI fVlUOll/, tekali 5če Frana Josipa it. 36. Izdeluje obleke po meri v vsakem kroju Sprejema tudi naroČila izven Gorice. Pri naročilu zadontuje prsna mera. V zaL gi ima raznovrstno blago ter razp« fiilja uzorce na ogled dene zmerne Prilika • Pohištvo za zakonska aobo iz jece-J f I KlVd • novine, novo, nepolirsno, fine^Se, aogl fctega sloga, drugo že rabljeno same dva me u-ca, skoraj novo iz orehovine, nem&ktga sloga, kon.pletno z mramor>i in zrcali se preda za kroa 360. — Kerbler, M ilino a Vento 7. 663 Stalni krajevni agenti "ILr« sprejmrcČa »vojo ao70 trfovlas jostvln In koloai-JaJn*gu blaga. Vs« blago vedno sveža, ss^ Razoošilja se tudi na dom. Pristno brnsfia sokna t pomladna In poletna sezona 1012. 1 odraaek 7 kron 1 odraaek 10 kroa 1 odretek 15 kroa 1 odrezek 17 kron 1 odrezek 20 kroa Odrezek 3*10 ■ dolg za fcompl. aoško ob!. (suknja, telovnik, hlače) + + + samo + + + Odrezek aa salonsko obleko 20 kron, kakor tud površnike, tur. lodoe, svilene kamgo^ae itd. pošilja po tov. cesah real a ia solidca, dobro anana zaloga sukna sfesel - Imhof - Brflnn (Brno). Vzord gratis In franko. Ugodnosti privatnih odjemalcev, naroČevati sukna naravnost pri tvrdki aiegel - Imhof na to arniSkem mestu so velike stalne, nizbe cene. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tudi mal h nar Čil v *wiem hlatru. Na novo ot^/orjen ! BOZEL IHPERIAL B3 REKA. ca Scheidler cobotehiilk ■ Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 In od 3—6. ^ Trat. Pt*zz* T. »nldonl fit. 5 II. oivSi: prvi '.obotehuik ILfiKS. FiM>IC MAYEK - TKST žgalnica ka e TELEFON 1743. Najboljši vir za dobivanj'* oačens kavo. ikristide Gualco - Trst via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI. Odllkoifflna tovorna ( svetinjo ) cevi In cementnih :: rloSč, teracov In umetnem kamna. :: 8oreJemr f«ako*ratno delo v cementu. One rmern*. delo točno. cO O N O O. 0 dobroznonl zolosi Izsotouljenih oblek ulica Arcata 5t. 1, nasproti gostilne mAll'Antico u s saro". Počenši od ponedeljka se bo prodajalo vse blago, obstoječe iz moških in deških oblek, zimskih sukenj, ulsterjev, debelih jopičev, volnenih in bombažnatih hlač za delavce, modre in rumene barve, spodnjih hlač, spodnjih Ln nav, srajc itd. itd. po iiredfto nizkih centh, tako da se ni bati poštene konkurence. Radi tega vabi podpisani lastnik slavno občinstvo, da si prej ogleda njegovo skladišče, predno nakupuje goriomenjenc predmete. Udani VITTORIO PISCUR. ■D O N O 7J < co Mooa Ltjab- -0 0 7.24 0 8 28 0 8 50 B 9 53 U 15 P dobroznaalh in Izbornih pekarnah In sladdčarnah JOSIP PAHOK TRST, ultoa Madannss 39, td. Glusepos 'srinl 12 (ogsl ul G Vesari) in v al. S. M aro« dooocc^cc^cc; se dobiva velika izbera maslenega kruha (pince) ^s^jsss^cc; izgotovljenega s finim, naravnim maslom. Raznovrstne presnice. Pecivo se sprejema ob vsaki uri. — 8peolallteta: vino In likerji v steklenicah. iz Srbije V TRSTU. — Centrala v ulici Giosue C&rdUCCi št. 3 (občinski paviljon). TELEFON fit. 2567. Podružnica pri Sv. Jakobu, ul. Poz :o 20. Prodaja te meso po sledečih cenah : Sprednji del! t prilogo od K 1 4S—1-64 Žadnjl „ „ B K 180 2*04 Zadnji . brez kosti K 252 i Vedno n« razpolago areža teletina, j£gnjetioa in kuretnina L vrste. Odda Avgust via Sta ion 35. Vel k ifbor Placqud-Terižic garantiranih in priveskov. Naprstniki in rs pestnice. Zlate, srebrne, nikelnate in itkleae ure KegoUtorji is prvih tvornic „Zenit" in „Om^ga". Poprave z garat cijo eneg 7.24 O Koper, Buje. 8 20 B Herpelje, Divača, Dunaj, Pala. 9 00 B Gorica, Jesenice, Beljak, Ceiavae, Lame*. Praga, Dunaj, Moaakovo. 10 35 O Gorica, Jesanice, Beljak, IaoaMt. Ha aakovo. Prihod v Trst. € 20 B Iz Dunaja, Solno^rada, Oaiovca, kova, Inotnosta, Bolcana, Beljaka \jane, Jesenic, Gorica, ir Ltcsja (čea Divače—Herpe^j). Ii Grorio« (Ajdovščine). Iz Buj (in medpoHtajj. Is Berolina. Draldan, Prage, Linoa Lta-oaja, Celovca, Beljaka, Jesenic. Gor.oa (in Ajdovščine). Is Pula (iz Rovinja). Iz Jesenic. Gorice ln medpostaj. IX 10 B Iz Dunaja (Ljubljane) Gori a« in medpoalaj 12.— E (vsako nedeljo, torek, petek) ia Pariaa Monakovo, Beljaka, Gorica. 12 38 0 Iz Poreča in medpoataj. auTo Is Celovca, Trbiža, Ljubljane. Gorlos (Ajdovščine) Berlina, Dt% .. Dunaja. 3 35 0 Iz Pnle, Herpelj in medpoetaj 437 0 Iz Boj in medpoataj. '54 0 Iz Dunaja. Celovca, Gorice. 7 0f> 0 Iz Dnnaja—Ljubljane—Divače— Pule 1 57 B lz Berolina, Draždan, Prage, Linca. Dc naj a, Celovca, nomosta, Baljaka, Jesenic, Gorice (Adovščine). 9 53 Poreč in medpostaj. 1(123 0 Ia Pule (Rovinja) Dun^a (Čez Divačo; 11 10 U Iz Daii^a, Celovca, Be'jaka, Gorice. Južna železniea. Odhod iz Trsta (Piazza delta Stazione) 5.45 B preko Cervinjana v Benetke,» Rim, Mila Videm, Pontebo, Čedad in B do Koralna (Cormona) preko Nabrežine. 6.20 O do Gorice preko Nabrežine. 7 50 E v Korrr.in, Videm, Benetke, Milan, Pada. London. 8.05 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Badka- i 1 • S.20 B prej. Vabreiine v Kormin, Videm, Mila« Rim. 9X0 O preko Kormlna v Videm in dalje ln 0 preko Tržiča v Će rvmjan. ».55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto 12.10 O v Kormin in Videm. 12.48 O preko Červinjana v Benetke—Milan. I.48 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.10 O v Kormin (ae aveto v Ajdovščino) Vidasn Milan itd. 8 00 O v Ljubljano, Dunaj, Reko. • SS B v Ljubljano, Dunaj, OBtende, Reko. 6.00 preko Červinjana v Benetke, Milan, Rna preko Kormina v Videm. 7 5» B v Kormin in Italijo. B.42 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpe*tcv 9.20 O v Kormin vae zvezo v ervinjan) 11.441 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BudimpeŠS« Prihod v Trat. 6.15 O c Dunaja, Budlmpefite. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane Gateado ia Lon l na 7.40 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia S.S0 B ia Italije preko Kormina in Nabrežue. 9-15 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešta in Reke. 10.25 O s Dunaja, Ljubljane in Keks. 10 40 B is Kormina preko Bivia la B Is IvaUJ« preko Červinjana. II.30 O is Italije preko Kormina m Nabrefina. HO® O is Italije preko Červinjana in Bivia a.ae o Iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Baaa 4ao O ia Vidma, preko Kormina in Bivia. B.B5 O s Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. 7.U7 O ia Italije preko Červinjana in Nabraifca*. 7.45 O is Italije preko Kormina in Nabreiina. » BO B Ii Italije preko Kormina in Nabrsžlas. • 50 B s Dunaja in BudimpeAte. • M E ia Londona, Pariza, Hil^p^ Benatk. Vidma in Kormina. 11.10 0 ia Vidma preko Kormina ia Bivia ia iz Italije preko Červinjana. OPAZKE. Mastne Itevilks anačijo popolada« O — o a e b a i vlak; B — brsovlak.