Skrb za zemljiški sklad v kranjskem okraju
Kranjski okraj ima danes najboljše urejeno evidenco o stanju zemljiškega sklada splošno ljudskega premoženja v Sloveniji. Okrajni ljudski odbor se je lo-til sistematične revizije evidence v janu-arju 1. 1954, ugotavljanje dejanskega po-sestnega stanja pa je končal v aprilu L 1955. Pri izvajanju tega posla se ljud-Bki odbor ni omejil saino fla zemljiški sklad, teruveč je nanovo evidentiral vse splošno Ijudsko premoženje. Ob tej pri-ložnosti je uredil tudi vprašanje uprav-ljanja splošno ljudskega premoženja in vprašanje evidence tistih gospodarskih organizacij in politično teritorialnih enot, ki so dolžne skrbeii za vzdrževanje tega premoženja.
Okrajni ljudski odbor je že v začetku L 1955 naineraval urediti evidonco zein-Ijiškega sklada splošno ljudskega piemo-ženja, in to tako, da bi zbral potrebne podatice pri občinskib. ljudskih odborili. Izkazalo pa se je, da tudi občinski ljudski odbori niinajo evidence iu da glede znat-nih površin ni jasno, ali so privatno ali splošuo ljudsko prernoženje.
Potem ko sta dve koniisiji med letom 1955 opravili nekatera pripravljalna dela, se je pospešeno sistematično evidentira-nje začelo, ko je bil objavljen pravilnik za vodenje evidence nad kmetijskim zem-ljiškim skladora splošno ljudskega premo-ženja. Okrajni ljudski odbor je sestavil novo komisijo, ki jo je vodil predsednik Ijudskega odbora, ojeni člani pa so bili eeometer, pravni referent, fimuični usluž-benec, nadalje kot strokovnjaka tajnik ljudskega odbora in bivši vodja zemljiške knjige ter en administrativni uslužbenec. Za izhodišče dela je komisiji služila kar-toteka parcel splošno ljudskega premo-ženja in kartoteka pareel, za katere je bila dana zakonska osnova za prenos v sploŠDO ljudsko premoženje. Te podatke so zbrali na temelju izvlečkov iz zein-ljiške knjige, katastra in službenih spisov, ki sta jih geometer in pravni referent preverila na kraju samem po občinah. Oi> tej priložnosti so proučevali tudi yse dru-go gradivo v zvezi s še nerešemmi pri« meii.
Popolna evidenca nad zemljiškim skladom
Potem ko je bil material zbran in ure-
ien, je imela komisija seje za vsako po-itično teritorialno enoto posebej. Teh sej io se razen članov komisije udeleževali tndi zastopniki občin, gozdarske uprave, kmetiiskih in zadružnih posestev in posa-meznih kmetijskih zadrug. Razpravljali so predvsem o vprašanju rešitve pravnih pioblemov in vprašanju dodelitve zeralje splošno ljudskega premoženja v uprav-liaDJe in uporabljanje kmeiijskim in za-dražnini posestvom, ljudskim odborom ter pzdarski upravi. Vso drugo zemljo, koli-kor je niso uporabljala proizvajalna pod-ietja in kolikor na sejah ui bila priznana kot lastnina agrarnih interesentov, so iz-ročili v upravljanje ljudskim odborom.
Na temelju sklepov teh sej je sekre-ariat za gospodarstvo okrajnega ljndske-?a odbora izdal odloke o dodelitvi zem-!jiič. Ti dodelitveni akti so praktično na-domestili register parcel in njihova poseb-na prednost je, da jih je mogoče kot kar-toteko pregledno dopofnjevati in da je v Ljih vpisana vsa zemlia splošno Ijudske-
ga premoženja in ne samo kmetijska zem-lja, kakor tudi zemlja, za katero ,so osno-ve, da se pravno prizna kot zemlja sploš-no ljudskega premoženia. Na temelju dodelitvenih aktov so izdelali za vse po-litično teritorialne enote tudi posebne ta-bele s seštevkom zemljišč in površin po posameznih kulturah.
Vsaka občina je dobila evidenčni ma-terial za zemljo splošno ljudskega premo-ženja, ki obsega karto fotografskih po-snetkov kalasirskih niap z vrisauimi par-celami. kartoteko zemljišč, vezun izvleček negozdnih zemljišč splošuo Ijudskega pre-moženja iz zcmljiške knjige, izvleček iz katastru, tuito abecedno kartoteko agrar-nih interesentov kakor tudi tistiU, ki so na zemlji sploano Ijudskega premoženja zgradili ali kupili stnnovanjske hiše, ter kartoteko parcel, ki so postale lastnina agrarnih interesentov. Med to gradivo spada tudi pregled razdelitve, zeinlje posamezmm uporabnikom, dodelitveni ak-ti kakor tudi zbirka listin, ki dokumen-tira, kako in na temelju katerega piavnega predpisa je zemljišče postalo splošuo ljud-sko premoženje.
Nekatere težave v praksi
Med tem delom so ugotovili. da pravno stanje znatnega števila parcel že ni ure-jeno. Za te postopke so pristojui tako okrajni ljudski odbor kakor ssodišča ob sodelovanju javnega i.ravobranilsiva, ka-tastrske uprave in zemljiško knjižnih ura-dov. Nekateri izmed tei. činiteljev niso pravilno razumeli nujnost čim hitrejše ureditve te m '.:¦ :je in zato tudi po dveh in pol letih, od kar je bila končana re-vizija evidence, še niso dosegli končne rešitve.
Da bi občinskim upravam olajšal vo-denje evidence, je oasek za premoženj-sko .jraviie zadeve okrajnega Ijudskega odbora izdelal poseben pravilnik iu pri-pravil potrebna navodila za njegovo iz-vajanje. O tem pravilniku je že razprav-lial svet za družbeni ilan in finance in sklenil. da ga predloži v odobritev okraj-nemu Ijudskemu odbou. Uveljavljen jpa ni bil, ker so republiški or?ani predfa-gali, naj se počaka na izdajo enotnih re-publiških predpisov. Ti predpisi do danes še niso bili izdani.
Na temelju izkušenj, do katerih so pri-šli pri delu v zvezi z revizijo evidence splošno ljudskega premoženja, v Kranju predlagajo, da bi bilo potrebno spreme-niti in dopolniti zvezni pravilnik o vode-nju evidence nad kmetijskun skladoin. ker ureja samo snov, ki se tiče kmetijskega zeinljišča, ne vo.buje pa predpisov za evidentirauje gozdov in splošno Ijudskega premoženja, ki ga upravljajo podjetjv iii zavodi. Pravilmk omogoča le izdelavo evidenčnega operata, ne vsebuje pa no-beniii predpisov glede nadaljnjega vode-nja iu dopolujevaiija. Evidenčni oV)razei v tem pravilnikn ni dovolj podroben in bi bilo potrebno uvesti še nekatere ru-brike.
Okrajui Ijudski odbor v Kranju je iz-rlelal svoj obrazc- ki omogoča evidenti-ranje celotuega stanja. a tm' sprememb v   stanju   splošno   ljndskega   premožerja.
Z. Gosak