Za pošten tisk!
V pričujoči številki »Našega lista« smo hoteli posebno povdariti važnost dela za dober tisk: časopis in knjigo. Brez dolgega dokazovanja lahko takoj vsi ugotovimo, da je slab tisk kakor nevarna kuga. Na dlani je torej, da je omejevanje slabega in širjenje dobrega tiska med najvažnejšimi nalogami, ki ga naj vrši katoliška akcija. Dobro je nekdo te dni zapisal: »Ne gre več za politiko, še manj za stranko, gre za duše.« Za duše gre, in zato no sme nihče brezbrižno preko vprašanja slabega in dobrega tiska. Morda komu ne bo všeč, da govorimo o tej stvari. Toda ne moremo pomagati. Po apostolovem navodilu moramo svariti in opominjati pa naj bo prijetno ali neprijetno. Tuje nam je, da bi sovražili tiste, ki z naročanjem, kupovanjem ali tudi samo z branjem podpirajo slab tisk, toda dolžnost ljubezni do njih nam narekuje, da jim jasno povemo, da so očitni zavezniki sovražnikov Cerkve.
Učiteljica skušnja nas prepričevalno uči, da se omejitev slabega tiska najbolj sigurno doseže s širjenjem dobrega. Zato bodi naše glavno orožje v boju proti slabemu tisku dober tisk. Vsaka družina v kamniškem okraju naj bo naročena vsaj na »Domoljub« in »Bogoljub.« Vemo pa. da bodo mnogi naročili še kak drug dober mesečnik, toda »Domoljub« in »Bogoljub« nikjer ne smeta manjkati. Prav tako naj nebo družine, kjer ne bi imeli Mohor, knjig.
Za večji del kamniškega okraja pa to niti ne bo dovolj. Tok časa je tudi tu tak, da ljudstvo vedno bol čita dnevnike. In prav za prav le dnevniki ustvarjajo javno mnenje. Ker nam je pa zlasti na tem, da se ustvarja pristno krščansko javno mnenje, naj agitatorji za dober tisk posvetijo posebno pozornost našemu dnevniku »Slovencu.« Naj prvači naš okraj tudi glede naročnikov »Slovenca!«
Odveč bi bilo dokazovati, kakšna ogromna moč je danes tisk. Česar se velika večina katoliških ljudi še vedno ne zaveda dovolj, je le dejstvo, da je med dobrim in zlim tiskom nepremostljiv prepad in da se mora vsak, kdor hoče, da obveljajo v vsem življenju krščanska nravna načela, brezpogojno odpovedati slabemu tisku,
»Imamo izvrstne liste, katerih uredniki se zavedajo svoje odgovornosti. Ti poučujejo in obveščajo občinstvo o vseh važnih stvareh, vedno v smislu zdravih idej: talko z nravnega in verskega, kakor tudi s političnega in socialnega stališča. Podpirati te liste in jim dajati prednost pred vsemii drugimi, je dolžnost.
So pa tudi drugi listi, ki pobijajo naša načela, bodisi da razvijajo nauke, ki so krščanstvu naravnost nasprotni, bodisi da se navidezno drže srednje poti, ki pa dejansko zanikujejo božje pravice in smeši jo vse, kar je dobrega, pravega in poštenega. Katoličan, ki podpira take liste in jih vsak dan bere, ne ravna samo nesmiselno in nedosledno, marveč si nakopava tudi težko krivdo.
Da se ljudje, ki so cerkvi tuji, ne brigajo zanjo v nobenem pogledu ter razvijajo im podajajo nauke, ki soglašajo z njihovimi prepričanjem, temu se seveda ne moremo čuditi. Če pisatelji, ki ne poznajo katolištva, objavljajo članke, v katerih se kažejo naše verske resnice in naša zgodovina na-m e n o m a i z p a č e n e, je umljivo; oni resnice ne poznajo ali je pa včasih tudi nočejo poznati... A nihče nam ne more zabraniti, da ne bi ugotovili, da ti listi izprijajo vest in pačijo sodb o.
Ne bo vam veliko koristilo, dragi bratje, če ob nedeljah hodite v cerkev,
obenem pa dan za dnem čitate liste, ki bolj ali manj odkrito pobijajo nauke, ki jih slišite s prižnice. Ne bo vam veliko koristilo, ako dajete vzgajati svoje otroke krščansko, a puščate v njihovih rokah versko-brezbrižne ali pa veri naravnost sovražne dnevnike, ki dan za dnem neusmiljeno podirajo v njihovih mladih dušah zgradbo, ki jo v prekratkih urah krščanskega nauka potrpežljivo gradi duhovnik. Naravnost presenetljiva je grešna lahkomiselnost toliko drugače dobrih ljudi ali ljudi, ki vsaj veljajo kot dobri, ko se zgražajo nad propadanjem dobrih običajev, hiranjem družine, socialnim neredom, — ki jih pa ni strah redno citati dnevnike, katerih trditve in zamolčanja so ravno vzrok vseh teh pojavov. Ali niso ti Ijludje podobni zmedencu, ki objokuje prijatelje, katere je umoril dolgo uživanj fin strup, sam s© pa ne boji redno uživati istega strupa.
Zato, dragi bratje, se mi je zdelo potrebno, opozoriti vas, da ste dolžni naročiti se na vaše liste, na liste, ki spoštujejo cerkev, ki branijo krščansko misel, ki vplivajo nravno in dobro-dejno in zaradi katerih vam ne bo treba nekoč pred Bogom zardevati.«
V našem okraju priporočamo zlasti sledeče časopise: Slovenec, dnevnik; Slovenski list, tednik; Domoljub, tednik; Bogoljub, Glasnik Presv. Srca J.; Katoliški misijoni; Cvetje; Mladost za fante; Vigred za dekleta; Vrtec in Angelček za otroke.
Za novo leto je izšla tiskana pridiga, s katero naj bi slovenski duhovniki opozorili vernike na koristnost dobrega in škodljivost slabega časopisa. Dnevnik »Slovenec« poroča (4. jan. 1930), da sta se po tej pridigi čutila prizadeta »Jutro« in »Domovina«.
sedo, drugi nevedoma in ne naravnost: z življenjem, z ravnanjem svojim! Kdor ne živi iz vere in po veri, nasprotuje Kristusu. Kdor ni ž Njim, je že zoper Njega. Vede ali nevede. Kristus je duhovna luč. Duhovom in dušam je pa po naravi dano, da imajo prosto voljo. Tudi božja milost nikomur ne krati svobode. Zato je mogoče, da se kdo obme od luči stran ali da si zakrije oči. Žal, veliko jih je, ki po lastni krivdi ne vidijo Kristusa v sv. Cerkvi, drugi spet po tuji krivdi sede v temi in smrtni senci... Milijone in milijone pa je osrečil Kristus s svojim božanskim naukom.
Družba sv. Mohorja širi dobro berilo med ljudstvom. Zato je naročanje Mohorjevih knjig v duhu katoliške akcije. Kamniški okraj po številu naročnikov ni med1 zadnjimi. Saj je med 20 dekanijami ljubljanske škofije kamniška dekanija na 5. in moravška na 7. mestu. Nekatere fare se naravnost odlikujejo, nekatere bi pa še napredovale. Številke veliko povedo in resnico govore. Zato naj sledi statistika mo-horjanov v kamniškem okraju. Upoštevam samo tiste fare, ki so v kamniški in moravški dekaniji po novem letu 1980. Številka spredaj pove, na katerem mestu .je fara v primeri proti drugim faram v okraju. Številka v oklepaju za imenom fare pove, na katerem mestu je fara v primeri proti drugim faram v celi ljubljanski škofiji. Zadnja številka pove število naročnikov v odstotkih, to je, koliko naročnikov pride na 100 prebivalcev v fari.
1.	Vranja peč (6)	14.418
2.	Motnik (14)	12.213
3.	Mekinje (22)	10.671
4.	Vodice (30)	9.833
5.	Št. Ožbalt (39)	9.345
6.	Tumice (42)	9.057
7.	Rova (49)	8.630
8.	Homec (50)	8 580
9.	Ihan (67)	7.462
10.	Peče (73)	7.277
Nevarnost za verski mir
Bratje in sestre v Kristusu Gospodu! Zahvalimo se večkrat za dragoceni dar prave vere! Prebirajmo sv. evan gelij, ozirajmo se na najvišjega Vzornika Jezusa Kristusa! Da bomo dajali svetu lep zgled popolnega čednostnega življenja!
Svečnica! Vzvišene misli se vzbujajo v duši, ko sv. Cerkev v lepem obredu blagoslavlja sveče, ki bodo poveličevale službo božjo, in sveče in svečke, katere imajo verniki s seboj. Ljubko in pomenljivo zaplapolajo lučke ter razlijejo žarke po tihih prostorih božjega hrama ... P.E.B.
11. Komenda (75)	7.232
12. Čemšenik (85)	6.868
13. Brdo (88)	6.805
14. Št. Gotard (110)	6.222
15. Nevlje (111)	6.184
16. Blagovica (119)	5.882
17. Zg. Tuhinj (124)	5.767
18. Zlato polje (128)	5.609
19. Krašnja (131)	5.535
20. Kolovrat (133)	5.490
21. Moravče (137)	5.401
22. Mengeš (141)	5.275
23. Domžale (142)	5.263
24. Kamnik (145)	5.227
25. Dob (150)	5.136
26. Sp. Tuhinj (151)	5.017
27. Gozd (159)	4.857
28. Špitalič (172)	4.607
29. Sela pri Kamniku (176)	4.494
30. Strah je (197)	3.777
31. Sv. Gora (213)	3.026
32. Vače (218)	2.938
33. Češnjice (242)	2.000
34. Sv. Planina (—)	—.—
Zastavo nosi Vranja peč. Koliko go-
spodarsko močnejših se mora skriti pred njo! Za leto 1931 bo družba dala 6 knjig za borih 20 Din., med njimi knjigo o materi. Naj bi ne bilo slovenske hiše, ki bi prihodnje leto ne imela Mohorjevih knjig! Do 5. marca je čas za naročanje. Jakob Zabukovec.
Svečnica
Svečnica, ljubeznivi praznik, praznik Gospodov in Marijin! Spomin na tisti dogodek, ko je šla Marija v tempelj in ondi darovala svoje Dete, Dete božje Večnemu Očetu. Natanko kakor je Izraelcem določala Mojzesova postava. Kako priprosto in živo nam v tem sporoča sv. evangelist Luka! — Dva zastopnika vernih Izraelcev sta prišla pozdravit in molit obljubljenega Odrešenika: starček Simeon in prorokinja A n a. Po višjem navdih-njenju sta prišla. Starček Simeon, mož po volji božji, vzame v naročje božje Dete. Iz dna hvaležnega srca mu je prikipela 'hvaležna pesem:
»Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika...«
Božje Dete, Dete Marijino imenuje »luč v r az s v e 11 j e n j e poganov in slavo Izraela ...« S proroškim duhom napolnjen je napovedal Mariji o Detetu: »Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu, in v znamenje, kateremu se bo nasprotovalo, — in tvojo lastno dušo bo presunil meč — da se razodenejo misli iz mnogih src.« (Luk. 2, 28-36). Kristus je luč v razsvetljenje poganov. Pogani so bili takrat vsi narodi razun judovsikega. Razodetje božje se je ohranilo le med Izraelci. Učlovečeni Sin božji pa je dopolnil razodetje in vse narode, vsa ljudstva povabil v svojo duhovno družbo, v sveto Cerkev.
Kristus je luč v božanstvu, On je živa osebna Modrost po svoji božji naravi, Kristus je pa tudi nadnaravna luč za vse razumne stvari. Kristus je stvarstvu in še posebej človeštvu razodel večnega Očeta, in k Očetu v nebesa moremo priti le po Njem. Luč razsvetljuje in greje. Razodete resnice, resnice sv. vere nam kažejo najvišji namen življenja in sredstva, s katerimi ga dosežemo. Božje milosti pa grejejo dušo ter ji dajejo moč za krepostna zaslužna dela. Kristus je dopolnil razodetje in zaslužil milosti padlemu človeštvu. Svoj nauk je izročil sv. Cerkvi, njej je izročil tudi zakramente, studence milosti. Sv. Cerkev zastopa Kristusa, saj je Njegovo skrivnostno telo. — Kdor posluša sv. Cerkev, posluša Kristusa; kdor posluša Kristusa, živi iz vere in v Kristusu, v njegovi duši je prelepa svetloba, nadnaravna luč, ki ji daje neizrekljivo lepoto, daje pravico do nebes. Kristus je življenje in slava sv. Cerkve. — Toda kakor Judje niso vsi sprejeli Kristusa in Njegovo blagovest, tako tudi izmed poganov, katerim se je oznanjal in se še Oznanja sv. evangelij, niso sprejeli in nočejo sprejeti Kristusa. Tudi med kristjani jih je mnogo, kateri nasprotujejo sv. Cerkvi in s temi Kristusu samemu. Nekateri naravnost in vedoma, z govorjeno in pisano in tiskano be-
Zadnjo nedeljo v januarju je izšel v nekem zagrebškem listu članek, ki zlobno napada cerkev in njene predstavnike. Zagrebški nadškof dr. Bauer je odločno in jasno odgovoril na to v Hrvatski straži. V tej pravi med drugim tudi sledeče:
»V članku se nadalje napada katoliška akcija v naši državi radi dozdevnega protidržavnega dela. Ker je kato-iška akcija sodelovanje la jikov pri misiji cerkve, jaz, kot mestni ordinarij največje škofije v državi in kot predsednik škofovskih konferenc pazim, da ne prekorači svojega delokroga;
zato morem izjaviti, da nisem doslej o;>azil, da hi krenila na pot, ki bi bila po državnih zakonih nedovoljena.
Obstoja pa mednarodna nevarnost, ki ogroža verski mir v Jugoslaviji! Toda ta ni v katoliški cerkvi sami, ni v njenem vrhovnem poglavarju svetem očetu Piju XI., ni v katoliškem episkopatu, ni v kleni.
To nevarnost predstavlja neka tajna mednarodna sila, ki se je izrazila v članku »Novosti« in ki gre za tem, da vzbudi v Jugoslaviji versko borbo, ki •bi jo radi podtaknili na ramena katoliške Cerkve.«
Duhovni šopek iz nedeljskih evangelijev v februarju.
1. nedelja — Svečnica:
(Manija daruje Jezusa v templu.)
Starček Sinnieon je želel Jezusa videti; dano mili je bilo še več: mogel ga je celo vzeti v svoje naročje. Presrečen vsled tega jie bil pripravljen, takoj umreti. Glej podobo sreče, ki jo uživajo čiste duše, ko imajo Jezusa nele v svojem naročju, ampak ga prejmejo tudi v svoje srce v sv. obhajilu. To je sladkost, pred katero izginejo vse sladkosti tega sveta in kojo Bog da okušati dušam pravičnim in bogaboječim — kakor je bila Simeonova, — dušam, ki se boje tudi najmanjšega greha in prostovoljnega nagnjenja do do njega. Ako doslej te sladkosti še nisi okusil, išči vzrok v samem sebi: morda imaš kako skrivno napako (na primer napuh, premalo ljubezni do bližnjega ali kaj podobnega) in se te napake v svoji slepi ljubezni do sebe niti ne zavedaš in že je to ovira, da ne čutiš, da je sv. Rešnje Telo kruh, ki ima vso sladkost v sebi. Preiskuj vse kote svojega srca, da odkriješ svoje napake in se jih kesaš. In da to dosežeš, s tem večjim hrepenenjem prejemaj sv. obhajilo in prosi, da ti Bog da okusiti vsaj kapljico sladkosti, ki so jo občutili svetniki v sv. obhajilu. Kolikor bolj boš sebe zaničeval in samemu sebi odmiral, toliko hitreje se ti bo približala milost. (Primerjaj Hoja za Kr. IV, 15.)
2. nedelja.
(Prilika o pšenici in ljubki.)
Klevetniki sv. Cerkve se radi oprijemajo enega ugovora zoper njo: ali je mar taka Cerkev božjega izvora, kjer se vidi toliko slabih kristjanov, kojih življenje je v kričečem nasprotju z božjimi zapovedmi? Iz te prilike pa vidimo,da je Jezus to že naprej povedal za vse čase: kakor se bo med pšenico vedno našla ljulika, tako bodo med dobrimi verniki vedno še slabi vmes, ki -bodo dajali drugim pohujšanje. Dobri bi v svoji napačni gorečnosti dostikrat najrajši spravili s sveta vse hudobne, a Bog pusti hudobne živeti, pri čemer ima svoje najisvetejše namene, katerih eden je, da bi se na ta način pravični vadili v mnogoterih čednostih, kakor v potrpežljivosti, odpuščanju, ponižnosti itd.
i 3. nedelja.
(Delavci v vinogradu.)
Vsi smo poklicani k večnemu zveličanju, malo pa je posebnih izvoljencev božjih, ki jih Bog obsipa z izrednimi darovi. Slednje Bog posebno rad izbira izmed priprostih ljudi, ki so
pred svetom brez veljave, da jih postavi na svetilnik sv. Cerkve. Sv. Via-nej n. pr. je bil od narave skopo obdarovan z dušnimi talenti, vendar se bo njegovo ime vse veke blestelo na obnebju sv. Cerkve. Bog deli večje milosti komur in kadar hoče, in nam ne gre preiskovati skrivnih božjih sodba. Bodi ponižen in moli voljo božjo in bodi tako rad najmanjši kakor so drugi radi največji; veseli se, da se na tebi spolnjuje volja božja in božji večni sklepi, pa četudi ti je Beg odme-nil zaničevano mesto med ljudmi. Ako te besede resno premišljuješ, bi te tvoje siromaštvo in tvoja slabost ne plašila, marveč bi našel prav v tem tolažbo in veselje. (Hoja zaKr. III, 22.)
4. nedelja.
(Prli-M-kia o sejavcu in semenu.)
Božja beseda je po zatrdilu sv. Avguština v nekem oziru toliko vredna
kot sv. Rešnje Telo. Zato krščanska duša tako ceni božjo besedo. Kakor žejen jelen 'hrepeni po hladni studenčnici, tako koprni verna duša po živem studencu božje besede; vsa srečna jo posluša, vtisne si jo globoko v srce in po njej uravnava svoje življe-n|je. Zakaj v ponižnem srcu najde božja beseda ugodila tla, da more vzka-liti in obroditi stoteren sad. Kdor pa mrzi božjo besedo, je na duši bolan, nevarno bolan, podobno, kakor se z gotovostjo sklepa na telesno bolezen, ako je lačnemu vsaka — tudi ukusno pripravljena — jed zoprna. Ako torej ne maraš za božjo besedo, izkoplji se iz svojih grešnih navad, otresi se pred vsem ostudnega napuha in sploh očisti si vest in začuden boš okusil, da je božja beseda slajša kot med in satovje. (P-s. 118.) Tedaj prav gotovo ne boš več spadal med one komaj-kristjane, ki se pridigi odtegnejo, če se le morejo.
Iz zgodovine kletve
Spočetka je zakletev spadala med verske obrede: klicali so božanstva na pomoč proti sovražnikom. Potem se je kletev prelevila v sestaven del -prisege, ki je obstojala v tem, da je prisegavec klical božjo kazen nase, če nečesa ne stori. Nazadnje pa je postala kletev beseda za podkrepitev šibkih misli neolikanih ljudi.
Stari zgodovinarji pripovedujejo, da je prvi rabil kletvino v tem smislu grški laži-modrijan Terzites. In danes kolne vsak narod po svoje. Stari Egipčani so v nagli jezi kleli pri »čebuli in česnu«, Sciti šo se zaklinjali pri »vetru in travi«, modrijan Sokrat je imel za najhujšo jezo kletvico »pes naj te oblaja«, učeni Pitagoras je v raz-jarjenosti vzklikal: »Voda, zrak in kvadrat!« Mohamedovi verniki prisegajo pri »Mohamedovi bradi«, švedski kralj Karel XII. se je pridušal pri »svojem velikem škornju«. Napoleon je klel kot star »feldvebelj«, vojaki v 30 letni vojski so znali tako kleti, da se je »solnce zameglilo«. Slovenec pa rad kakega »hudiča« pokliče, _grdi'h kletvin na Boga in Marijo pa nima. Danes je kletvic tudi med omlikanci vedno manj. Ponekod nekoliko pomagajo -prepovedi, drugod pa kazni. Na Angleškem je še danes v veljavi stara postava, da mora navaden prekl in jač z dežele plačati 2 šilinga kazni za kletvino, gospod z mesta pa 5 šilingov. Morebiti bi se dale kletvice iztrebiti s takimi sredstvom, kot so ga vporab-Ijali po srednjeveških mestih: prekli-njača so na javnem trgu trikrat potisnili v posodo mrzle vode.
»Hrv. Straža« (11. sept. 1929) je objavila dopis župnika Stjepana Turzana iz Osekova sledeče vsebine:
Dne 1. septemibra na angelsko nedeljo, pride k meni selski predstojnik, mož sicer trezen in resen, a ves skrušen, pa mi pripoveduje tole:
Prečastni! Prošli ponedeljek sem šel ob sedmih s plugom na polje orat. Dve brazdi sem lepo in mirno izoral. Na tretji pa -se konja začneta buniti. Jaz preklinjtač udarjam po konjih z grdimi kletvinami na jeziku. Vse sem preklel, kar je v nebesih in na zemlji.
V	tem se pojavi pred menoj starec kot siromašen potnik in mi reče: »Ker si tak preklinjevalec, boš postal mutast.« Ko to izusti, ga ni bilo več. Drhtel sem od strahu na vsem telesu. Poskusil sem še z delom, a nisem mogel vzdržati. Vrnil sem se na dom. Med potjo so konji zopet vihrali. V jezi ponovim strašno kletvino; takoj pa čutim-, da sem nem. Odprem usta, skušam govoriti, a zastonj. Glasu ni bilo. Med potjo srečam soseda, ki me vpraša, če sem gotov z delom; z glavo sem prikimal. Na domu me mati nagovarja, a ni bilo odgovora. Nato sedem in napišem resnico: »Mama! Na polju sem grdo klel. Bog me je kaznoval in mi vzel dar jezika. Peljite me k zdravniku v Zagreb.«
Potrt se napravim z ženo na pot. Ves čas sem molil in delal obljube Majki božji Bistriški, ki sem jo na polju preklinjal. V Dugem Selu sem prenočil pri nekem sorodniku. Spal sem malo, pač pa neprestano prosil Mater božjo za pomoč. Usmilila se me je in izprosila, da šemi proti jutru izpregovoril.
V	Zagreb zdaj ni bilo treba iti. Vrnil sem se ozdravljen domov. Nem sem bil 48 ur. Pri sežem, da je vse to resnica.
Prosim vas, prečastni, opozorite vernike v cerkvi, naj opuste kletev. Povejte odkrito vse, kar sem vam raz-
odiel. Obenem vas prosim, da bi me spovedali, da morem iti k svetemu obhajilu.«
Kiaj naj rečemo k temu? Svobodo-miseloi bi odgovorili: Halucinacije, autosugestija in podobno. — Kdo bi ugovarjal, če trdimo: Tu je prst božji!
Župnijsko vodstvo
—Kanonik Ivan Lavrenčič
Bistveno označuje katoliško akcijo laiško apostolstvo, to je sodelovanje laikov pri dušno-pastirskem delu duhovnikov. Sv. ooe Pij XI. vabi in kliče laike z opozorilom, da katoliška vera ni samo nekaka uradna zadeva duhovnikov, marveč bi morala biti i učna zadeva vsakega zavednega katolika v prvi vrsti izobraženih in po svojem javnem položaju vplivnih, kakor je po-vdarjal apostolski nuncij Pacelli na katoliškem shodu v Magdeburgu. — Zato se prepušča po pravilih pri katoliški akciji organizacijsko in tehniško vodstvo laikom, a Cerkvi duhovno notranje vodstvo in nadzorstvo. Predsednik bodi vedtno laik, duhovnik le cerkveni asistent, bodisi v širšem župnijskem svetu katoliške akcije, bodisi v ožjem odboru.
Širši župnijski svet ima članov nedoločeno število, ki se ravna po obsegu župnije in krajevnih razmerah. Člani župnijskega sveta so v prvi vrsti zastopniki katol. organizacij v župniji, ki jih v to izbero in pošljejo one same. Nadalje, ker se mora katoliška akcija raztezati prav na vse vernike v župniji, člani neorganizovanih. Zastopani naj
Janez Langerholc:
Sreča
(Povest. — Nadaljevanje.)
»Kaj pa pogrebščina?«
»To sicer ni moja stvar, vendar bi rekel, da ni potrebna. Na to bom tudi ljudi opozoril.«
Že dolgo je želel, da bi odpravil tiste nepotrebne pojedine ob pogrebih; vojska mu je dala ponovno priliko za to. Hotel jo je izrabiti.
»Lepo se vam zahvalim za svet. Pa zbogom.«
»Počakajte še malo.«
»No, kaj?«
»Kako boste pa naprej gospodarili?«
»Težko.«
»To je gotovo. Kaj, ko bi njegovo sestro poklicali iz Ljubljane.«
»Ne bo rada prišla. Saj veste: dobro službo ima in pa tistega radi dote tudi gotovo še ni pozabila.«
»Vojska je že marsikaj izravnala; morda bo tudi ta razdor ...«
»Ne verni«
so vsi stanovi, vsi kraji v župniji, moški im ženske. Izvoli jih župnijski svet oziroma odbor. Izbero naj se osebnosti, ki se odliknjejo po vzornem krščanskem življenju, sposobnosti, veljavi, živahnosti in nastopu in dajo že naprej poroštvo za uspešno apostolsko laično delovanje.
Visi ti člani tvorijo zbor župnijskega sveta katoliške akcije, ki si izvoli iz svoje srede predsednika, podpredsed-niika, tajnika in največ tri odbornike. Le ti so z župnikom ali njegovim namestnikom župnijski odbor katoliške akcije. Župnik se v odbor ne voli, ker ima itak svoje poslanstvo po škofu od Bdga, kakor škof v škofijskem odboru, ozir. njegov namestnik.
Spore v župnijskem svetu oziroma odboru rešuje po pravilih § 10. škofijski odbor, ki obstoji iz predsednika, podpredsednika, tajnika, škofovega zastopnika in treh odbornikov, ki jih izvoli zbor škofijskega sveta katoliške akcije.
V škofijskem svetu so zastopniki central katoliških organizacij ter odlični katoličani obojega spola, ki jih voli škofijski svet, potrjuje pa škof.
Škofijski svet določi poslovnik za delo po § 19. pravil tudi za župnijske svete, oziroma odbore. Isti sklicuje redoma vsako leto po §20. občni zbor, h kateremu se vabijo vsi člani škofijskega sveta in po dva dolegaita vseh župnijskih svetov. Na zboru se poroča o delu v centrali in edinicah ter delajo načrti za bodočnost. Škofijski in župnijski sveti se po § 21. konstituirajo vsako tretje leto, če možno v mesecu Oktobru, sicer pa vsaj do 15. novembra.
Ta »ne vem« je bil izgovorjen tako čudno, tako nedoločno, da je gospod župnik kar zaslutil: »Ne bo šlo.«
»Ali če bi prišel vaš oče za par let sem?«
»Če bo hotel. Prosila ga bom.
»Tudi jaz mu bom prigovarjal. Dobro delo bi storil.«
»Poskusite!«
»Bom!«
»Pa zbogom, gospod župnik. Moram iti. Otroci so sami doma.«
Zvononvi so zapeli svojo pesem in po hišah se je širila novica: Lavrino-vega Petra ne bo več nazaj. Prvi iz župnije je že padel, kdo ve, kdaj bo zadnji...?
In marsikatera mati je molila tisti večer: »0 Bog, vsaj našega nam vrni, vsaj našega!«
II.
»To pa rečem, če je to pravica! se je jezil tistega dne Pohlinov Lojze.
»Kaj pa spet?«
»Ali še ne veš? Škoda, da si ženska.«
Dob. Za župnijo Dob seje ustanovila KA v nedeljo pred novim letom 1930. G. župnik je popoldne povabil vse žu-pljane 29. dec. 1929 v dvorano, kjer je imel govor o pomenu, namenu, sredstvih in obsegu kat. akcije. Po govoru se je izvolil odbor. Dal Bog, da bi kat. akcija v župniji tako vspešno delovala kot je bil njen začetek!
Ihan. V nedeljo po Božiču smo izvolili v društveni dvorani župnijski odbor KA. Breznik Ignacij, posestnik v Ihanu, predsednik; Ložar Ivan, posestnika sin v Mali Loki, podpredsednik; Kepec Janez, župnik,-tajnik; Mrčun Jožefa, hči posestnika, Bišče; Gregorin Andrej, posestnik, Brdo; Ložar Franko, županov sin v Ihanu.
Komenda. Na praznik sv. Štefana je bil pri nas prvi sestanek KA. Po na-(giovoru g. župnika, ki nam je z jasnimi besedami orisal namen in delo, ki čaka katoliško akcijo v naši župniji, se je takoj izvolil župnijski svet KA. Sestavljen je tako, da ima vsaka vas v fari v njem zastopnike mož, žena, fantov in deklet. V župnijski odbor KA pa so bili izvoljeni sledeči: pred-isednik: Boštjan Belcjain, zid. mojster, Gora; podpredsednik: Franc Škofič, mlinar, Kaplja vas; odborniki: Štebe Peter, lončar, Podboršt; Seršen Franc, posestnik, Potok ter Zorman Matija, posestnik, Nasoviče. Tajnik: Ivan Platiša, kaplan. Bog daj, da bi bilo delo odbora in sveta uspešno I
Mekinje. Katoliška akcija je bila za našo župnijo ustanovljena 22. dec. 1929 Kot eno prvih del, za katero naj bi se akcija zavzela, je bilo določeno na ustanovnem zboru prizadevanje za boljše posvečevanje nedelj in praznikov in še posebej za boljši obisk po-
»Ne vem, kaj misliš.«
»Danes sem slišal ?«
»Na, povej no, kaj?«
»Lavrinka se moži.«
»Beži kam!«
»Res sem slišal. Na Jernejčkovi njivi so ženske nekaj spletale. Mora že biti res.«
»In koga da bi vzela?«
»Tb je ravno, kar se mi ne zdi prav. Poglej me. Siromak sem. Tole bajto imam in tebe in otroke, pa sekiro in žago, pa zdrave roke. Mislim, da sem pošten in ti si tudi poštena, pa smo vendar siromaki. Sreča je šla mimo nas. Še oplazila se ni ob našo bajto. Ta človek pa, pretepač in postopač, prekiinjevalec in lenuh, ta ima pa srečo. Lavrin bo.«
»Kdo? Flodrov Jaka? Ta, ki služi pri Lavrinu za hlapca?«
»Ravno ta!«
»Ni mogoče!«
»Da bi res ne bilo! In če bo res, to ni prav. Bog ne dela prav, če bo res. Kar poglej. Tak potepuh naj postane kar čez noč gruntar, en pošten človek

—
poklamske službe božje. — Lani je bilo tukaj rojenih 25 otrok, mrličev je bilo 15, 11 parov pa je bilo poročenih.
Moravče. Zaradi velike razsežnosti dekanije so biile odcepljene od nje tri župnije, ki so bile dodeljene tistim, s katerih središčem Imajo lažjo zvezo. Ihan pripada z novim letom dekaniji Kamnik, Sv. Helena in Dol sta pa priključeni dekaniji ljubljanske Okolice. Moravska dekanija šteje sedaj 14 žnip-nij s 16.470 dušami, kamniška pa 20 župnij in 28.614 duš.
Krašu a. Za večno češčenje ob priliki praznovanja župnijskega patrona sv. Tomaža so pomagali gospodje župniki g. Pavel Perko iz Češnjic in g. Jakob Štrekelj iz Blagovice, da so imeli ljudje priložnost opraviti svojo pobožnost in se tako pripraviti za Božič.
Zlato polje. V naši župniji bomo imeli letos sv. misijon. Vršil se bo v postu v začetku aprila. Natančnejši spored bomo objavili v prihodnji številki. Že sedaj pa molimo, da nam podeli Bog svoj blagoslov in bomo porabili milosti polni čas sv. misijona v korist svojih duš.
Češnjice. Enkrat je nekdo rekel, da mi na Češnjicah nia ves svet pljujemo. Lahko bi res, ker smo precej visoko; pa vendar naj se to ne razume tako, ko da bi mi svet zaničevali, v kolikor je dober. Le proti slabemu se zapiramo, kar je, mislim, prav. Zato pa že od nekdaj pri nas ni bilo ndkakih slabih časopisov. Celo gostilne nimamo,
naj bo pa na vse večne čase berač. Ali je to prav?«
»Boga zahvali, da si zdrav. Ali nimaš dosti, ko imaš zdravje? Če si zdrav, lahko delaš, imaš zaslužek in lahko mimo gledaš v prihodnje čase.«
»Vse to je res. Ali to se mi ne zdi prav, da ima taka zguba, tale Flodrov Jaka, tako srečo. Iz nič pa bo prišel lepo k gruntu. Gospodar bo, delal bo kar bo hotel, drugim bo ukazoval. Ko bi bil jaz Bog, bi moralo biti to drugače. Vidiš, to ni prav, pa ni in ni.«.
»Gospodar bo — morebiti — zdaj pa še ni. In je še daleč do tega.«
»Bo pa le.«
»Bo! Pa kakšen gospodar! Poznam take tiče, ki praznijo poliče. Poglej: Košanec — je šel, — Drobun — je šel, Petrovec — je šel, kozarček jih je pa nesel. In če bo Jaka kdaj gospodar, bo šel po ravno tisti poti! Boš videl.«
»Naj pa bo, no! Tvoja naj velja, je končal Lojze, ko je videl, da ne pride na konec ženskemu jeziku in je pričel brusiti žago.
Lavrinka je povabila svojega očeta,
dučuje organist. Tako res ni bližnjih priložnosti za slabo. So pa daljnje, in te storijo, da v tem in onem oziru vendar ni tako dobro, kot bi moralo biti. Pijača.. ., pijača... Alkohol dobi dostop tudi tam, kjer gostilne ni! — V preteklem letu so ljudje zelo mrli, mladi in stari. Dve dekleti sta imeli posebno lep pogreb. Vzela jih je jetika. Pa tudi kap in nagla smrt se je oglašala. Opomin, da bodimo pripravljeni, ker ne vemo ne dneva ne ure.
Vrhpolje pri Moravčah. Kakor prejšnja leta, smo imeli tudi letos v decembru tr[dnevnico v čast sv. Frančišku Ksaveriju. Veliko število domačih »n tujih vernikov je prihitelo poslušat govore našega novega dekana g. Jan. Cegnarja in g. patra iz Kamnika. Prav mnogi so opravili tukaj svojo pobožnost in se priporočili pred podobo sv. Frančiška njegovi mogočni priprošnji.
Blagovica. »Naš list« se je ljudem dopadel. Pri nas se je dober tisk zelo razširil. Število »Bogoljubov« je naraslo do 40. »Domoljuba« pa imamo v fari celo 80 izvodov. Za župnijo, ki šteje komaj 800 duš, je to jako lepo število.
Brdo. Naše prosvetno društvo obhaja 25 letnico svojega^ obstoja. Ob tej priložnosti priredi dne 9. februarja ob 3 popoldne narodno igro »Tihotapec«. Poročilo o delovanju društva v 25 letih prinesemo prihodnjič.
Kamnik. Fantovska Marijina kongregacija lepo deluje. Udeležba pri mesečnih shodih je vedno večja, kar je zelo razveseljivo. Pri zadnjem shodu je bilo izvoljeno novo predstojni-štvo. Za vsak kraj v fari je določen po en fant kot poverjenik, ki naj bi v
da bi prišel vodit gospodarstvo, dokler ne bodo otroci dorasli in pa da bodo otroci pod njegovim vodstvom počasi napredovali v znanosti gospodarstva. Da, da, tudi gospodarstvo na gruntu je svoje vrste znanost. To naš narod dobro ve; odtod znana prislovica: Grunt pravi: »Ali boš ti mene, ali bom jaz tebe?«
Jaka, tako srečo. Iz nič p bo prišel ma, je bila gruntarska hči. Imela je pa tisto nesrečno vzgojo, da je bila od mladih nog vedno dodeljena poljskemu delu, živina in kuhinja pa je bilo njej nekaj tujega. In ta enostranska vzgoja se je na njej bridko maščevala.
Oče je prišel, a reda, kakršen je bil pri Lavrinki v gospodinjstvu, se nikakor ni mogel privaditi. Zato je odšel nazaj na svoj dom, hči pa je gospodarila in gospodinjila po svoji kratko-ummi trmi tako, da ni bilo nikomur podobno. Posli so prihajali in odhajali, kadar se je pač komu poljubilo; z izgovorom, da se stradati še niso navadili.	(Nadaljevanje prihodnjič.)
vsakem oziru ugodno vplival na fante kongreganiste v dotičnem kraju. Novo predstojništvo se tedensko zbira. Na prvi seji se je sklenilo, da bo kongregacija skušala prirediti gledališko predstavo. Ustanovili so se novi krožki: pevski, sociaIno-prosvetni in tiskovni. V kaplaniji imamo posebno fantovsko sobico, kjer se zbirajo fantje-kongreganisti, da se v pošteni zabavi razvedrijo, drug drugega spoznavajo in navdušujejo. Na razpolago imamo razne časopise, šah, tombolo in drugo. Fantje se pomenkujejo o raznih ver-sko-obrambnih vprašanjih, razvijajo debate in stavijo vprašanja g. voditelju. Mislimo, da bo ta šola izvrstna opora fantu, ki gre v življenje. Tak je naš program v smislu katoliške akcije: Po Mariji k Jezusu! Branko Cidogaj.
Komenda. Naš list« so pri nas dekleta Marijine družbe kar pred cerkvijo prodajale. V nekaj minutah so bili prodani vsi izvodi. Škoda, da smo dobili samo 100 izvodov. Druge številke smo naročili 150 izv. - V nedeljo 5. januarja je imel v naši društveni dvorani g. dr. V. Bohinec iz Ljubljane misijonsko predavanje s skioptičnimi slikami. S slavnim slovenskim misijonarjem I. Knobleharjem nas je popeljal v daljnjo Afriko. Obisk predavanja je bil prav lep. Naj nas to predavanje še bolj vname v misijonski ljubezni.
Moč naroda kaže letno število rojenih in umrlih. Kolikor več je rojenih kakor umrlih, toliko večja je moč naroda. — Ta moč je v Komendski faili večja po svetovni vojni kakor je bila pred vojno. Za primerjanje sem vzel zadnjih 5 let pred vojno in zadnjih 5 let po vojni.
Stranje. Beseda o mrtvih. Mrliška knjiga izkazuje letos 21 mrličev, med njimi 8 korenin nad 70 let starih, vse drugo so otroci pod četrtim letom. V takozvanih najboljših letih ni letos nihče umrl. Dne 14. decembra lanskega leta je minilo 50 let, odkar je umrl zadnji duhovnik v tukajšnji župniji, g. župnik Mihael Kmetič. Umrl je za davico, ki je tistega leta sama zahtevala 23 žrtev; torej več kakor je bilo letos celo leto mrličev.
Umrlim duhovnikom smo pred kratkim dali prenoviti nagrobnik, na katerem beremo zapisano tole željo:
0, naj na rajskih tratah, tam pri viru vse Resnice,
Pastir najboljši zbere kdaj pastirje in ovčice.
Tunjice. Preko kamniške doline in še dalje naokroig, zopet pozdravlja s tunjiškega hriba bela cerkev sv. Ane. Lansko Veliko noč je pogorela. Pridne roke župljanov in predvsem njihovega g. župnika Jak. Razboršeka, so s pomočjo okoličanov in častilcev sv. Ane, cerkev na novo pozidale in popravile. Cerkev je lepo prebeljena. Kupola in del kora sta pokrita. Spomladi se po-
Naše prosvetno delo
pravita in pokrijeta še zvonika. Dosedanje delo je sita 1 o vel iko vsoto 350.000 Din. Pa je že vse plačano1. Vrli domačini in dobrotniki iz okolice so dali les zastonj. Tudi delali so brezplačno. Če bi bilo treba vse plačati, bi stalo gotovo en milijon Din. Porabilo se je 832 kvadratnih metrov bakrene pločevine za pokrivanje kupole in dela presbiterija. Lesa se je porabilo okoli 250 kubikov. Verno ljudstvo v kamniškem okraju in predvsem častilci sv. Ane bodo poskrbeti, da se spomladi cerkev popolnoma prenovi in dogotovi.
Dob. Iz Doba »Naš list« v zadnji številki ni imel nobenih poročil. Za mesec februar pošiljamo nekaj podatkov, kateri se bodo v prihodnjosti tudi pomnožili, ker je v zadnjem času precej gibanja v našem kraju.
Pri pogledu na preteklo leto ne moremo biti zadovoljni in veseli. Imleli smo tri težke nesreče, katere so končale s smrtjo prizadetih. Takoj v začetku leta je umrl nesrečne smrti knji-govodjia v Marxoivi tovarni na Količevem. Raztrgalo ga je kolo in mu odtrgalo nogo, katero so dobili šele na spomlad v vodi na Viru. Tri dni kas-neje(16. jian. 1929) se je zadušil v isti tovarni domačin Franc Aleš, ključavničar, ko je čistil auto v garaži, ki je bila dobro zaprta in se je grel ob gorečem oglju. V Podrečju se je zadušil Peter Kepec, ker je zamašil dimnik pri štedilniku in zaspal za.večno.
Ti trije slučaji nagle smrti naj nam bodo glasen opomin, da bodimo vedno pripravljeni, ker nihče ne ve ne ure ne dneva!
Pa ne mislite, da smo imeli samo žalostne izgube v župniji v letu 1929. Umrlo je vseh doma 24. Rojenih je bilo 55 doma, v bolnici pa 7. Iz tega je razviden precejšen prirastek na prebivalstvu, ki bi bil še večji, ako bi nekateri stariši svojega strahu pred lastnimi otroci ne izgovarjali s praznim izgovorom, da vsied revščine ne morejo preživljati otrok. Pregovor : »Otrok prinese svoj kos kruha že na svet« se uresničuje v mnogih res siromašnih 'družinah. Vzrok »bele kuge« ni revščina, ampak nevera in življenje protivno 10. božjim zapovedim, ki bi naj-rajše odpravilo vse zapovedi. Zato v novem letu — nazaj k Bogu in s tem nazaj k kruhu!
Imeli smo v letu 1929. 20 oklicev. Doma je bilo poročenih 11 parov. Koliko je zadovoljnih s svojim jarmom, pa ne pove nobena pratika.
Groblje. V preteklem letu 1929 je bilo v tukajšnji misijonski cerkvi prejetih 22.970 sv. obhajil. Mnogo ljudi je pa opravilo samo sv. spoved, sv. obhajilo so pa prejeli v domači cerkvi.
Jarše. Vsem, ki so nam prihiteli na pomoč ob naši nesreči vsied požara, se najprisrčneje zahvaljujeva.
Cilka in Lucija Valjavec.
Podajemo kratek pregled prosvetnega dela v Kamniškem okrožju v poslovni dobi 1928-29, kakor smo ga povzeli iz pismenih poročil, ki so nam jih [»slala nekatera društva:
Nevlje: Društvo šteje 120 članov. Odbor je Imel 5 sej. Priredilo je 1 pevski koncert s srečelovom, igro »Namišljeni bolnik« in Miklavžev večer.
Domžale: Članov je 320 (03 mož, 33 fantov, 103 žena, 121 deklet.) Samopomoč šteje 207 članov. Priredilo je 4 kino predstave, igro »Legijonarji« in Miklavžev večer. Knjižnica šteje 542 knjig, izposojenih je bilo 493.
Groblje: Ima 09 plačujočih članov (24 moških in 45 žensk). Priredilo je: 6 dramatičnih predstav, 5 navadnih predavanj, 2 filmska predavanja. Odseki so: pevski, dramatični, časopisni, ženski in treznostni. Odbor je imel 13 sej. Knjižnica šteje 347 knjig (123 pripovednih, 57 mladinskih, 49 poučnih, 84 dramatičnih in 34 vezanih revij). Izposojenih je bilo 142.
Brdo: 90 članov (45 moških, 51 žensk). Sej je bilo G. Imelo je 4 predstave, materinski dan s predavanjem in petjem. Knjižnica šteje 305 knjig, izposojenih je bilo 182. Mengeš: Članov 30 (24 moških in 12 žensk). Odseka sta: dramatski in tamburaški. Imeli smo: 8 dramatskih nastopov, tombolo v korist knjižnice, ki ima 800 knjig in jih je izposodila 1.012, Miklavžev večer, izlet k Zupanovi jami in pa intimno slo-
vesnost — 25 letnico predsedništva gosp. Ignaca Gorenc.
Stranje: 53 članov (30 moških in 23 žensk), 5 sej, 5 dramatičnih predstav. Knjižnica ima 337 knjig, izposojenih je bilo 50. V tekočem lotu smo popravili dvorano in oder.
Komenda: 89 članov (nad polovico moških). Sej je bilo 5. Dramatskih predstav 11 (med temi gostovanje Homeanov z »Mati« ii,n Domžalcev z »Legijonarji«. Imeli smo 15 predavanj, 5 tečajev, higijensko razstavo s 6 filmskimi predavanji in 20 letnico društva. — Knjižnica ima 320 knjig, izposojenih nad 500.
Homec: 150 članov (50 moških in 100 žensk). Imeli smo 11 odborovili sej, 4 igre in 4 prosvetne večere. Knjižnica ima 207 knjig, izposojenih 90. Društvo ima dramatski, ženski, tamburaški in radio odsek; praznovalo je letos 20 letnico obstoja. Najbolji ije pa bil ženski odsek, ki je imel skozi več mesecev večerni gospodinjski tečaj pod vodstvom gospodične Lojzke Verbi-čeve, ki se je žrtvovala za društvo in koncem leta nas zapustila, ker je bila poklicana kot učiteljica na drugo službeno mesto.
Od drugih društev Kamniškega prosvetnega okrožja pa še nestrpno pričakuje pismenih poročil	predsednik
Kamniškega prosv. okrožja Groblje, p. Domžale.
Otroški kotiček
(Piše striček Matiček.)
Otroci in katoliška akcija.
Otroci, kaj pa je to katoliška akcija? Ali je to kak bav-bav? O ne! Striček Vam bo razložil kaj je to. Kaj se pravi »katoliški« že itak veste. Saj ste se v katekizmu učili. Če je kateri že pozabil, naj pogleda v katekizmu vprašanje 212. Beseda »akcija« je pa latinska beseda in pomeni delo, delovanje. Delovanje za dobro stvar. Ali lahko tudi vi otroci pomagate pri širjenju dobre stvari? O seveda in kako še! Striček Vam pove par zgledov takih pridnih otrok.
Minka si je zapomnila kal;o so gospod katehet priporočali otrokom, naj iz šole grede stopijo v cerkev in naj Jezuščka lepo pozdra-vtirjo. Sla je k svojima prijateljicama Cilki in Francki in ju pregovorila, da so šle vse tri vsakokrat po šoli malo v cerkev molit.
Lojzek se je jako rad sankal po bregu in drsal po ledu. Ker je zapadel ravno prvi sneg, je komaj čakal, da bi potegnil sanke na klanec in se spustil doli v dolino. Ko je v nedeljo prišel od sv. maše, je pojedel malo juhe in hajdi na sanke. O, to je šlo navzdol! Kar žvižgalo je mimo ušes. Ko je ob dveh zvonilo za krščanski mamk, se mu mli prav nič ljubilo iti v cerkev; hotel se je kar naprej sankati. Pa je prišel mimo sosedov Tonček in povabil Lojzka, naj gre z njim v cerkev. Lojzek se je obotavljal. Ni se mu ljubilo iti. Rajši se je
sankal. Tonček ga je opomnil, kako so gospod kaplan priporočali, naj otroci pridejo tudi popoldne v cerkev in ga je toliko časa nagovar-(jal, da 'je šel Lojzek z njim v cerkev, ko mu je [»prej obljubil, da se bosta potem skupaj sankala. Tako je Tonček Lojzka pridobil za dobro stvar.
Otroci! Striček je dobil pisma. Odkod pa najprej? Iz Mčngša. Prva je bila Ivanka iz Mengša št. 47. Najbrž je to tista Ivanka, o kateri ije slriček rekel, da ima vedno v branju 5, zato je pa tako hitro prebrala »Naš list« in v njem otroški kotiček. Ivanka, lepe jaslice si naredila. Ali si pri jaslicah tudi kaj molila za Džunove bratce in sestrice, za pogančke?
Drugo pismo je pisala Cita iz Mengša št. 70. Strička je kar mikalo, da bi prišel Tvoje jaslice pogledat, tako lepo si juh naredila.
Pavla iz Mengša št. 74. Nobene napake ni v Tvojem pismu; samo eno vejco si pozabila. Pišeš tako pravilno slovenski kot da bi hodila Ti v gimnazijo in ne Tvoj brat Tone. To je lepo, da sta oba Marijina otroka! Ko boš Ti večja, boš tudi Ti članica Marijine kongregacije. Kongregacija je latinska beseda in pomeni družbo. Koliko listov imate pri Vas naročenih 1 Kar devet si mi jih naštela. En list Ti še manjka, Pavla. Ker si zapisana v dejanje sv. Detinstva, moraš brati tudi list »Katoliški misijoni«.
•
Afriški
kamničan.
Razlikuje se od našega v tem, dia hitreje vozi, manjkrat pisika i'n še ni nikogar povozil.
Ljubljana—Kamnik	UOZUl FGd llfllMlišliG ŽGlGGiljCG	Kamnik—Ljubljana
652	7.45	13.1)7	14.15	18.20	odh. Ljubljana glav. kol prih.	7.00	7.42	12.55	17.40	19.53
7.19	8.03	13.34	14.33	18.38	>	Ježica .... odh.	6.38	7.23	12.38	17.23	19.34
7.24	8.07	13.39	14.37	18.42	»	friiiiče .	.	.	.	»	6.34	7.19	12.35	17.19	19.29
7.40	8.22	13.55	14.52	18.57	»	Trzin...........»	6.19	7.04	12.21	17.04	19.13
7.53	8.31	14.13	15.01	19.06	»	Domžale	...»	6.12	6.57	12.14	16.57	19.05
8.04	8.40	14.24	15.10	19.15	»	Jarše-McngeS	.	.	>	6.00	0.44	12.01	16.41	18.46
8.U	8.46	14.31	15.15	19.20	»	Homec pri Kamnika	5.55	0.38	11.55	16.34	18.38
8.25	8.59	14.45	15.28	19.33	prih.	Kamnik . . . odh.	5.42	0.25	11.43	16.22	18.22
Vlak, ki odhaja iz Kamnika ob 0.25, vozi samo ob delavnikih.
Vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 6.52, vozi samo ob nedeljah.
Vozni red za avtomobilske proge v kamn. okraju pričnemo objavljati v prihodnji številki. Upamo, da bomo s tem ustregli našim cenj. bralcem.
„Naš list"
izdaja Misijonisče v Grobljah, p. Domžale. Tiska Misijonska tiskarna. List izhaja v začetku vsakega meseca in stane posamezna številka 1 dinar.
OGLASI
v »Našem listu« stanejo 35 Din za četr-tinko stolpca. Pol strani 200 dinarjev.
Velika zaloga manufakture, najlepša izbira za vse stanove, zaloga vse vrste špecerije, moke, koruze itd. - Velika zaloga železa, vse vrste železnine, zaloga najnovejših železnih plugov itd. - Vedna zaloga svežega cementa in druge gradbene potrebščine. — Zaloga umetnih gnojil, stekla, porcelana i. t. d. Cene najnižje; brez konkurence.
Za obilen oblak ae^prlporoča
30$. SEHICIl
TRGOVINA, DOMŽALE
m
i
m
m
iiiiiimmimimiiiMimniiiimiiiiiiiiiiMMiMMMiiiMtHiiiiMiMiiimiiiiiiitiiim
Ustanovno leto 1869.
himmimMiiHiiimiiiiimiilliMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiimmimMiNimimm
Obče znano veletrgovino'
MIIIMIIIIIIIIimilllMIIIIIIIIMIIlillllMIIIIIIIMIIIHMIIIIIIIimillUmillllimillUMi
Obšlo) tvrdke 60 leti
fhiiiiiiiiimiiiiiiiiimHiiHiiiHiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiimiiiiiii
R. Miklauc „Pri Škofu”
Ljubljana, Lingarjeva ulica št. 3, Pred Škofijo št. 3.
priporočamo
pri nakupu blaga za moške obleke za fino črno blago, kakor tudi modni kamgarn in ševjot trpežne in dobre kvalitete v zelo veliki izbiri ter po
najzanesljivejših cenah.
m
Za ženske obleke
svileno, polsvileno in volneno blago v vsakovrstnih kvalitetah in vseh barvah in vzorcih. Perilne cefirje, kambrike, delene i. t. d. Za perilo fino kotenino in šifon, blago za žimnice, odeje i. t. d. Rute in šerpe v vseh barvah in vrstah, svilene in proste, v veliki izbiri.
Prijazna postrežba!	Ugodne cene!
5HI

i
=* l=y^F
Tudi najbolj razvajen poslušalec radia bo popolnoma zadovoljen z aparatom, kakršen je
štirielektronski
imircc
za popoln priključek na izmenični tok, za kratke, normalne in dolge valove.
Jfc	•	I ■ A	g •
med njimi tudi prekooceanske. Na kratkih valovih slišite tudi s pomožno anteno celo podnevi Evropo v zvočniku popolnoma čisto in dovolj glasno. Zelo pripraven je zlasti za dvorane, večje sobe, gostilne i. t. d. Oglasite se v trgovini
v Ljubljani na Miklošičevi cesti, poleg hotela Union. Tam dobite vse radijske potrebščine, od najpreprostejšega detektorja do najbolj razkošnega aparata. Sporočite naslov in zahtevajte cenik zastonj.
Gospodinje, gospodarji!
Ne pozabite, da se dobi pri meni
štedilniki, oprave za kopalnice, banje, peči, iz-livke, stenske školjke, klozetne naprave, kovinsko pohištvo, okovje, železne blagajne, žima, morska trava, ptičje kletke.
Kmetovalci!
Oglejte si moje priznano najboljše poljedelske
stroje, ki so bili odlikovani z zlato in srebrno
medaljo:
«
robkači /,a koruzo trijarji	reporesnice
mlatilnice	bencinski in potro-	mlini za šrotanje
slamoreznice	lejski motorji	žita
kosilnice	sadni mlini
plugi, brane	za	stiskalnice za	sadje
čistilniki	pelje in travnike	in grozdje
Repe l.| i čistilniki
Vedno v zalogi so:
vodovodne cevi, liti kotli in brzoiparilniki, bakreni kotli za žganje, posnemalniki za mleko, transportni vrči, škropilnice za vrtove in vinograde, sesalke za vodo, vino in gnojnico, hidravlični ovni, ognjegasne potrebščine, vse orodje za rejo čebel i. t. d., gonilni jermeni in drugo.
Železniške tračnice, traverze, cement, strešna lepenka, štnkaturno trsje, okovje za pohištvo in stavbe, mreže za ograje in bodeča žica, verige za kmetijstvo in industrijo.
Obrtniki!
Najboljše orodje za vse obrtniške panoge priznanih svetovnih znamk dobite pri meni po naj-nižjih cenah.
Monopolna prodaja smodnika in drugih raz-streljiv, nakup starega železa in drugih kovin.
'Telefon: 2179 in 2061.
Brzojavke: Franc Stupica, Ljubljana. Čekovni račun: Ljubljana 10.813.
Franc Stupica
Ljubljana, Gosposvetska c. 1.
Urejuje in zastopa .izdajatelja: Jožef Godina C.M.
Za Misijonsko tiskarno: Janko Strnad.