1/2018 letnik CXX 9 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE ker ne prepušča toplote, prepušča pa vlago, ki jo na zunanji strani sušita mrzel zrak in pretok zraka skozi odprta vrata. Več težav z odstranjevanjem vlage pa je v nakladnih pa­ njih. Če imamo v nakladnih panjih pokrove kombinirane s pitalniki, ki imajo pločevinasto ali lesonitno dno, te za­ menjamo s pokrovi iz polnega smrekovega lesa. Na zadnji strani teh pokrovov napravimo reže, skozi katere uhaja vla­ žen del zraka, ki bi se sicer kondenziral pod pokrovom. Pod takšnim pokrovom nastane zračna blazina, ki je dober to­ plotni izolator. Prav tako je iz panjev priporočljivo odstra­ niti stranske sate in s tem omogočiti boljšo ventilacijo. Če hočemo v nakladnih panjih ustvariti še ugodnejšo mikro­ klimo, lahko oktobra postavimo na podnico pod plodišče mediščno naklado. S tem dobi plodiščna naklada nekakšno predsobo, ki ima naslednje prednosti: ublaži vplive naglih sprememb zunanjih temperatur, vlage in naletov vetra; čebelje gnezdo je neprimerno mirnejše; čebele v jesenskih mesecih varujejo mediščno satje pred voščenim moljem. Različne konstrukcije današnjih panjev, neustrezne izo­ lacijske obloge, slabo prezračevanje spodbujajo nastajanje kondenza in plesni. Zato ni čudno, da si mnogo raziskoval­ cev, čebelarjev, proizvajalcev panjev in čebelarske opreme še vedno »beli glavo«, kako v panju v času prezimovanja če­ belje družine ohranjati toploto in se izogniti vlagi. Številni raziskovalci opisujejo kemično sestavo MM ter sklepajo o njegovem učinkovitem delovanju v procesu celje­ nja ran in tudi o njegovem protirakavem delovanju. Namen naše raziskave je bil analizirati MM, pridelan v Čebelarstvu Mlinarič – Plohl, in oceniti njegovo primernost za zunanjo uporabo pri oskrbi ran. Določili smo njegovo kemično se­ stavo (vsebnost sladkorjev, maščobnih kislin, skupnih po­ lifenolnih spojin in flavonoidov), pH vrednost in topnost v različnih topilih ter s funkcionalnim testom preverili vpliv MM na rast humanih kožnih fibroblastov (to je najštevil­ nejših celic spodnje plasti kože, ki so vretenaste ali zvezda­ ste oblike z velikim ovalnim jedrom). Na podlagi tega testa smo ocenili potencial MM za zunanjo uporabo v medicini, bodisi v obliki medicinskih oblog za oskrbo ran bodisi kot dodatek pri farmakoterapiji kožnega raka. Matični mleček je izloček goltnih in čeljustnih žlez če­ bel (t. i. čebel dojilj), starih od 6–15 dni. V našem primeru je šlo za MM kranjske čebele. Matični mleček je edina hrana čebeljih matic. Je bele do belorumene barve, gosto tekoč, po navadi nehomogen, saj vsebuje netopna zrnca različnih velikosti in oblik. Njegov vonj je kisel in oster, okus pa je kisel, oster in nekoliko pekoč. Sestava MM je kompleksna, saj vsebuje 60–70 % vode, 9–18 % beljakovin, 7–18 % oglji­ kovih hidratov, 3–8 % maščob, 0,8–3 % mineralnih snovi in vitaminov ter v sledeh fenolne spoje in flavonoidi. Za oceno kakovosti MM sta ključna poznavanje njegove kemične se­ stave in pravilno shranjevanje. Koža kot največji človeški organ varuje telo pred izgubo tekočine, vdorom mikroorganizmov ter pred kemičnimi, mehanskimi in osmotskimi poškodbami. Rane so torej po­ sledica poškodb mehkih tkiv ali sistemskih bolezni, glede na to pa so pomemben vzrok umrljivosti in invalidnosti v svetovnem merilu, in to ne glede na starost. Na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru smo leta 2016 v okviru ma- gistrskega dela lotili raziskave svežega matič- nega mlečka (MM), pridelanega v Čebelarstvu Mlinarič – Plohl iz Grab v občini Središče ob Dravi. Znano je, da vsi čebelji pridelki pripomo- rejo k boljšemu počutju, izboljšanju imunske- ga sistema, delujejo protibakterijsko in antio- ksidativno. Malo je znanega o protitumorskem delovanju različnih izdelkov iz medu, še manj pa o delovanju MM. Matični mleček – možnosti za zunanjo uporabo Svež matični mleček uporabljen za analize Fo to : K la vd ija P lo hl Klavdija Plohl1, Maša Islamčević Razboršek2, Milena Ivanović2, Lidija Gradišnik3, Uroš Maver3 in Saška Lipovšek1, 2, 3 1 Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, 2 Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 3 Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru plohl.klavdija@gmail.com 1/2018 letnik CXX10 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE V raziskavi smo uporabili vzorec svežega MM, ki je bil nabran 30. maja 2016 v naselju Grabe ­ Obrež v občini Sre­ dišče ob Dravi in shranjen v steklenem kozarcu (s prostor­ nino 30 g). Tega smo položili v striroporno embalažo ter shranili v hladilnik pri temperaturi 4 °C. Kemične analize MM ter analize pH vrednosti in to­ pnosti MM v različnih topilih so bile izvedene na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru ter na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. Gojenje in rast kožnih fibroblastov, priprava raztopin MM v ultračisti vodi, v fosfatnem pufru ter eta­ nolu in metanolu, pa tudi aplikacija MM na kožne fibro­ blaste, so bili izvedeni na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Ugotovili smo, da je bila pH vrednost MM iz Čebelarstva Mlinarič ­ Plohl 3,97 oz. da je ta v skladu s standardno kemično sestavo matičnega mlečka. S plinsko kromatografijo in hkratno z masno spektrometrijo, smo v svežem MM določili različne sladkorje in maščobne kisli­ ne. Skupna vsebnost po­ lifenolov in flavonoidov je bila izmerjena dvakrat. Vsebnost skupnih polife­ nolov je bila 3,12 mg/g oz. 4,22 mg/g, vsebnost sku­ pnih flavononidov v vzor­ cu pa je bila 0,68 mg/g oz. 1,88 mg/g. Ugotovili smo tudi, da se MM najbolje topi v ul­ tračisti vodi, sledi topnost v etanolu, v tetrahidrofu­ ranu (pogosto organsko topilo v farmaciji in ke­ miji) pa se sploh ne topi. Na podlagi rezultatov te­ sta MTT (test spremembe barve glede na živost/ne­ živost celic) na kožnih fi­ broblastih – ti so pokazali nižjo viabilnost v primer­ javi s kontrolo – sklepa­ mo, da alkoholni raztopini (etanolna in metanolna) svežega MM nista primer­ ni za neposreden nanos na ranjeno kožo. Predvidevamo, da nižja viabilnost nakazuje možnost uporabe teh raztopin kot razkužil. Vodna raztopina matičnega mlečka in razto­ pina matičnega mlečka v fosfatnem pufru (PBS) sta se izka­ zali kot primerni za uporabo na kožnih fibroblastih. S tem smo pokazali tudi, da sta ti dve raztopini varni za nadalj­ nja testiranja na drugih tipih humanih celic ter za iskanje morebitnega farmakološkega učinka (npr. protitumorsko delovanje). Na podlagi rezultatov kemične analize in testa biokom­ patibilnosti/citotoksičnosti svežega matičnega mlečka iz Čebelarstva Mlinarič ­ Plohl smo ugotovili: • svež matični mleček je najbolj topen v vodi in etanolu; • pH vrednost svežega matičnega mlečka je bila 3,97 oz. v skladu s pH vrednostjo drugih vzorcev matičnega mlečka, ugotovljeno v različnih drugih raziskavah; • vsebnost skupnih polifenolnih spojin in flavonoidov je bila v skladu z rezultati raziskav drugih avtorjev; Preglednica 1: Povprečne vrednosti analiziranih parametrov svežega matičnega mlečka Parameter Vzorec 1 Vzorec 2 X ± SD Xmin - Xmax pH vrednost 3,97 3,97 3,97±0,023,97±0,02 3,95–3,98 3,94–3,98 vsebnost polifenolov (mg rutina/g) 3,18 4,22 3,18±0,074,22±0,00 3,12–3,23 4,22–4,23 vsebnost flavonoidov (mg galne kisline/g) 0,69 2,06 0,69±0,0012,06±0,25 0,68–0,69 1,88–2,23 X – povprečna vrednost, SD – standardni odklon, Xmin – minimalna vrednost, Xmax – maksimalna vrednost Kožni fibroblasti po inkubaciji v raztopini fosfatnega pufra (a), v vodni raztopini (b), etanolu (c) in metanolu (d). Povečava pri vseh je 50-kratna. Fo to : K la vd ija P lo hl 1/2018 letnik CXX 11 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE • matični mleček vsebuje različne sladkorje (gulozo, D­fruktuzo, arabinofuranozo, glukofuranozo, gluko­ piranozo, D­galaktozo, saharozo, maltozo, rafinozo, izomaltozo); • matični mleček vsebuje maščobne kisline (10­hidro­ ksi­dekanojsko kislino oz. 10­HDA, dekanojsko kisli­ no, 3–hidroksi­kaprinsko kislino); • dokazali smo, da je uporabljen matični mleček svež, saj je vseboval 10­HDA, ki je merilo za svežost matič­ nega mlečka; • za nadaljnje raziskave delovanja matičnega mlečka na kožne fibroblaste in tudi druge tipe celic sta najpri­ mernejši vodna raztopina matičnega mlečka in razto­ pina matičnega mlečka v fosfatnem pufru (PBS); • alkoholni raztopini (etanolna in metanolna) sta mor­ da primerni za uporabo kot razkužilo; • matični mleček v vodni raztopini in raztopni fosfatnega pufra je spodbujal oz. pospešil rast kožnih fibroblastov; • za potrditev protirakavega delovanja in drugih far­ makoloških učinkov matičnega mlečka so potrebne dodatne raziskave. Viri: Bogdanov, S. (2014): Royal Jelly, Bee Brood: Composition, Health, Medi- cine: A Review. Bee Product Science, str. 1–6. Maver, T., Maver, U., Kleinschek, S. K., Smrke, M. D., Kreft, S. (2015): A review of herbal medicines in wound healing. International Journal of Dermatology, št. 54, str. 740–751. Oršolić, N. (2009): Bee honey and cancer. Journal of Apiproduct and Api- medical Science, št. 1(4), str. 93–103. Oršolić, N. (2013): Učinkovitost biološki aktivnih sastavnica matične mlije- či: analiza i standardizacija. Arhiv za higijenu rada i toksikologiju, št. 67(1–2), str. 244–248. Pavel, I. C., Mărgaritaş, Al. L., Bobiş, O., Dezmirean, S. D., Şapcaliu, A., Radoi, I., Mădaş, N. M. (2011): Biological Activities of Royal Jelly – Re- view. Animal Science and Biotechnologies, št. (2), str. 108–118. Sabatini, G. A., Marcazzan, L. G., Caboni, F. M., Bogdanov, S., Muradi- an - Almeida, B. L. (2009): Quality and standardisation of Royal Jelly. Journal of ApiProduct and ApiMedical Science, št. 1(1), str. 1–6. Ugotovitev, da v matičnem mlečku ni sestavine, ki bi ličin­ ki omogočila razvoj v matico, dopolnjuje tudi izjava dr. Tanje Buttestedt, znanstvene sodelavke profesorja Moritza in hkra­ ti prve avtorice (s soavtorji) aktualne študije, v kateri ugota­ vlja, da v mlečku (izločku krmnih žlez čebel dojilj), s katerim krmijo žerke, ni nobenih posebnih proteinov, ki bi omogo- čili razvoj žerke v matico. To velja tudi za bojda »kraljevski« protein royalactin, identificiran 2011, ki mu je bil pripisan do­ mnevno odločilen dejavnik za razvoj ličinke v matico. To domnevno odkritje so želeli preveriti nejeverni znan­ stveniki univerze Martina Luthra v Wittenbergu. S poseb­ nim postopkom so iz matičnega mlečka izločili omenjeni protein royalactin in s tako »osiromašenim« matičnim mlečkom krmili žerke v laboratoriju. Kontrolno skupino li­ čink pa so raziskovalci krmili z matičnim mlečkom, ki je bil umetno še dodatno obogaten z royalactinom. Rezultat: »Pri nobeni od skupin ličink (tistih, ki so bile oskrbovane z matičnim mlečkom brez royalactina, ozi­ roma tistih z matičnim mlečkom, dodatno obogatenim z royalactinom) nismo zaznali pomembnih odstopanj pri 'kastni določitvi ženskega osebka', torej kaj se bo iz žerk razvilo: delavka ali matica,« pravi dr. Tanja Buttestedt. Tako so se iz ličink, ki so bile oskrbovane z matičnim mleč­ kom z royalactinom, kot tudi iz tistih, ki so bile oskrbovane z matičnim mlečkom brez royalactina, neovirano razvile matice. Umetno povečana količina »kraljevskega« prote­ ina royalactina ni povečala števila matic, ki bi se razvile iz žerk, oskrbovanih s tako obogatenim matičnim mlečkom. Ti rezultati potrjujejo številne druge študije iz prejšnjih desetletij glede »kastne določitve« pri razvoju ženskih osebkov. Domnevno odločilna vloga »kraljevskega« prote­ ina royalactina pri kastni določitvi torej ni dokazana. Tako ostaja royalactin zgolj eden od mnogih beljakovinskih vi­ rov v prehrani ličink. Čebele krmijo ličinke v prvih dneh njihovega ži- vljenja z izločkom krmnih žlez, pozneje pa krmi (mlečku) primešajo tudi med in cvetni prah in iz li- čink se razvijejo čebele delavke. Zgolj ličinke, iz ka- terih naj bi vzgojili matice (v matičnikih), oskrbu- jejo čebele dojilje še naprej izključno z matičnim mlečkom brez primesi, ki je s hranili zelo bogata mešanica, med drugim s sladkorjem, proteini ter aminokislinami, ugotavlja prof. dr. Robin Moritz, ki na univerzi Martina Luthra v Halle-Wittenber- gu (D) vodi oddelek za molekularno ekologijo. Protein royalactin ne odloča o razvoju ličinke v matico Prevedel in priredil Vladimir Fajdiga Vir: Buttestedt, A., Ihling, C. H., Pietzsch, M. in Moritz, R. F. A. (2016): Royalactin is not a royalmaking of a queen. Nature, št. 537, DOI: 10. 1038/nature19349.