I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 1. novembra 1895. 9 • fc&đ^Ađ^&đ^A&đ^A jajo bistveno nobene druge kulture, kakor nemško, samo 4 •■■•■••i,,,BB,,,Bt,iM,B,B,M,Baia,itBiB,BB,,B,BiB,BiBiBBB,i,,,,,BiB,,i,iii,Bii,i,BB,'®B,,,B,B,i,,B,Bi,iMi - Politiški oddelek. Program nove vlade. Dunaja, dne 27. oktobra. da jo podajajo v taki obliki, da je slovanski deci bolj dostopna. Sploh se pa o posebni nemški kulturi ne more govoriti, ker ni bistveno različna od francoske in drugih evropskih kultur. Zapadni Slovani delujejoc na kulturnem polju tudi pospešujemo to evropsko kulturo, in če vanjo Zadnjič ste v kratkih besedah naved1* glavne točke položimo kaj samolastnega, jo s tem le še bolj utrdimo. programa nove vlade. Grof Badeni je bil jako zgovoren, a vendar je gledal, da je v resnici jako malo povedal. turo î Jedva toliko vemo sedaj, ko Če je grof Badeni v tem smislu mislil nemško kul potem pač ne moremo njegovemu programu prav ministerski predsednik nj£ ugovarjati in le veseli bodemo, če se bode na Du razvil svoj program, kakor smo vedeli poprej. Program naju v tem oziru držal politike, katere se je v Galiciji pride na to, Ko bi on hotel interese nemške kulture tolmačiti v smislu nemških liberalcev ali celo v smislu nemških nacijonalcev, je lep in vsaki stranki ustreza in vse kako se bode iz/ajal. Nas Slovence seveda v prvi vrsti zanima, kako sta- pa se mu bi morali po vseh močeh ustavljati. Priznamo, lišče zavzemlje vlada nasproti náhodnému vprašanju in baš da je nas to naglašanje, da se bode oziralo na nemško v tem oziru je Badenijev program jako dvoumljiv. Mini- kulturo, nekoliko osupnilo, posebno, ker vemo, kako so ster je v tem oziru obljubil, da se bode na dejansko vlade razumevale nemško kulturo. Pa tudi to nas ni po- opravičene, vsakokratnemu razvoju primerne i državno sebno z veseljem napolnilo, da se govori o tem, da mo pravne, denarno in gospodarski dopustne zahteve vselej raj0 biti zahteve razvoju primerne To tudi jedna brez predsodkov, neprístransko in pravično ozvalo in se stvar, ki se lahko napak tolmači. Že samo na sebi je s bodo reševale take stvarij v znamenji spravljivosti. To se pa more zgoditi tako da se bode vedno na zgo dovinske momente se naslanjajoči trad'cijona'ni položaj m dolgoletno tem povedano, da se bode bolj oziralo na bolj razvite narodnosti, na manj razvite pa manj. Tako postopanje je povsem napačno in posledica temu mora biti, da bodo vsem drugim narodom svetečo kulturo Y kulturi zaostali narodi še bolj zaostali. nemškega naroda primerno oziralo. Lahko vlada reče, če mi Slovenci zahtevamo to ali Ta program je tak, da se v te meje spravi lahko 0n0i da ni primerno našemu razvoju. Recimo, če bi ko politika popolne narodne jednakopra\nosti ? a1* pa tudî v roški Slovenci zahtevali kako srednjo šolo, se jim prav odločno gei manizacijo pospešujoče politike. Vse je od iahko prigodi, da bi vlada rekla j da tak zavod ne bil tega odvisno, kakšne težnje zmatra grof Badeni za pra- primeren njih razvoju. Vlada sama se je postavila za vične in v kakem obsegu on misli ta nemški tradicijo- razsodnico o razvoji raznih narodnostij. Sploh si mislimo, nalni položaj braniti. da zastopnîki kacega naroda pač bolje vedo, kaj je na- Če grof Badeni le hoče nemščini in nemški kulturi rodu koristno in njega razvoju primerno, kakor vlada, pustiti neko večjo veljavo, kakor jo imajo povsod na pr. kajti poročila, ki jih dobiva od svojih organov v raznih klasični jeziki » temu ne bode nikdo ugovarja! Kul pokrajinah, so večkrat strankarski pobarvana in vlada iz turno gibanje avstrijskih narodov se v resnici opira pred njih resnice spoznati ne more. vsem na nemško ali zapadnoevropsko kulturo. Vpliv Kakor rečemo, vladni program nas ni napolnil s vzhodnoslovanske, to je ruske kulture ni v Avstriji pač popolnim zadoščenjem. Nekateri trdijo, da frazi, ki jo je Nemški kulturi nikakor ni v škodo, če se v Av- grof Badeni spregovoril o nemški kulturi, ni pripisovati velik. striji tudi snujejo slovanské šole, ker te šole ne razšir- posebne važnosti. Storil je to jedino, da se malo prikupi 436 liberalni levici. To je tudi mogoče. Dvomimo pa, da bi to bilo posebno umno. Avstrijski Nemci so precej pre- \ vzetni in njih prevzetnost je gotovo le izrasla po teh iz-javah ministerskega predsednika. O kaki spravi na podlagi narodne jednakopravnosti še nikdar niso ničesa hoteli storiti, tem manj bodo tudi sedaj, ko je grof Badeni njim v spomin poklical njih nemško kulturo, svetečo drugim avstrijskim narodom. Pri njih je vzbudil s tem nade, katerih mu ne bode moč zadovoljiti, ako ne bode hotel od sebe odbacniti nenemških narodnostij. Morda ne bode dolgo, da se bode grof Badeni še kesal, da se je bil toliko zavzel za nemško kulturo. To je bilo tem manj umestno, ker se posebno sedaj ni bilo bati, da bi zjedinjena levica se upala delati vladi posebne ovire, a sedaj se pa Nemci utegnejo organizovati in bode ministerski predsednik imel še ž njimi dovolj sitnosti. Grof Taaffe je tudi vedno imel take ozire na Nemce, a konec njegovi politiki je bil, da so mu levičarji čez glavo zrasli in je zaradi svoje neodločne politike zgubil zaupanje skoro vseh strank in naposled moral odstopiti. Dolgoletno vladanje grofa Taaffeja se nikakor ne more posebno plodovito imenovati. In le to koketiranje z nemštvom je temu krivo. Jednaka osoda utegne dole- teti Badenija. Kake končne sodbe o vladi še danes ne moremo izreči, počakati hočemo, da jo bodemo videli pri delu. Veselilo bode nas, če bode boljša, nego se sedaj nade-jamo. Z velikimi upi so bili nenemški narodi pozdravili grofa Taaffeja, a večina teh upov se ni izpolnila. Badenija niso vsprejeli s takimi nadami, zato bodo pa morda pozneje ž njim bolj zadovoljni. Grof Badeni in narodna jednakopravnost. Nobena stranka brezpogojno ne zaupa novi vladi. To se je pokazalo v dolgi debati, ki se je bila začela o vladnem programu. Skoro nobeden govornikov ni ugo-varjal vladnemu programu, večina je bila ž njim jako zadovoljna, a vsak je dal razumeti, da se z vladnim programom vjerna le v slučaji, ako se bode izvajal v tem smislu, kakor njegova stranka želi. Stališče Slovencev je pojasnil dr. Ferjančič in navel naše slovenske težnje, ki se vse dajo izvesti v sedanjih državnopravnih mejah, in katerih izvrševanja ne ovirajo denarne težave in so tudi popolnoma primerne razvoju slovenskega naroda. Grofu Badeniju se je zdelo, ko je videl, da se njegove besede različno tolmačijo, v seji v ponedeljek dati nova pojasnila. Rekel je, „da ne trdi, da bi bil vladni program popolno neizpremenljiv. Sicer mora hvaležno pripoznati, da se je že od drugih zborničnih stranij čulo mnogo vspodbudnih besedij, akoravno se je iz njih zamoglo za-jemati samo pogojno zaupanje. Govornik seveda ne more preklicati tega, kar je govoril, in tega tudi ne more dovoliti tem manj, ker se je izrecno izjavil proti vsakemu ugovoru. On je vedno mislil, in v tej misli ga je potr- dila tudi zadnja debata v zbornici, da je namreč v interesu zbornice, kakor tudi vseh zastopanih narodov, ako se poskuša, zasledovati po ministerskem predsedniku označeno pot. Po govorniko7em prepričanji ni močna, na no-beno stranko navezana vlada prav nič nevarna za parlament, marveč je nasprotno porok za njegovo moč in njegov ugled, to pa zato, ker je vspeh jednega faktorja odvisen od posredovanja in pomoči drugih. Vsled tega ne more najti govornik v svojih besedah nobenega parlamentu škodljivega načela, marveč upa, da se bodo prav gotovo pokazale zgorej omenjene posledice, namreč moč zbornice, ako bode vlada rešila svoje naloge. Zbornica ima do konca postavodajalne perijode dovolj časa, da dokaže s povoljnim patrijotičnim sodelovanjem za to potrebno popolno zmožnost. S tem bodo ob veljavo vsi po-miselki, ki so se poslednje dni pojavili v tej zbornici. Ako bode pa visoka zbornica rešila gotova vprašanja v označeni smeri z objektivnostjo, prijaznostjo in pravičnostjo in s tem pokazala svojo polno moč in bode delala na to, da se za državo in vse ljudske slojeve ugodno rešijo jiujna gospodarska vprašanja, tedaj bode gotovo ta vspeh plodonosno vplival na razmerje mej ljudskimi zastopniki in ljudstvom samim. Ako bode visoka zbornica hotela, postopati po vladi označeni smeri lojalno in brez prevzetnosti, tedaj se bode vedno manj moglo govoriti o kaki oholosti, preziranju parlamentarizma ali celo o protektoratu nad strankami. Proti vladi, ki je popolno jasno označila svoje misli glede na narodnosti v smislu državnih osnovnih zakonov in si je za svoje geslo iz-volila pravičnost, torej nasproti taki vladi so nemogoča očitanja, češ, da prezira kak narod ali, da se ne ozira na jednakopravnost vseh narodov. Svojo nalogo smo pričeli resno in premišljeno, na lastne koristi se ne oziramo. Svojih dolžnostij nimamo samo pred očmi, ampak so nam usajene tudi globoko v srca (pohvala), in zato nas pri izpolnjevanju teh dolžnostij ne bodo ovirale nobene teoretične razprave. Mi bodemo marveč srčno in energično korakali svojo pot z dobro vestjo, trdno vero in voljo, in, ker je naš cilj jasen in določen, in se bodemo do tega cilja posluževali le ravne poti, bomo tudi vsled tega s popolnim prepričanjem ostali pri naših idejah, katere sem si vam usojal pojasniti tu v zbornici pred tremi dnevi. Ako se mi gibljemo le v splošnosti, ne bodemo mogli storiti nič posebnega. Prosim vas, verujte mi, da se bodemo veliko bolj približali, ako zapustimo abstraktno polje in splošne nazore in nas bode vodilo življenje, njegove potrebe, živa politika in potrebščine. Vkljub raznim strankarskim geslom želim in upam, da se zjedinimo na polji konkretnega delà." Nas Slovence zanima posebno odstavek, ki se tiče narodne jednakopravnosti. Če se bode ministerski predsednik zares držal državnih osnovnih zakonov, mi Slovenci moremo biti ž njim le zadovoljni. Narodna stranka ne 439 goji teženj, ki bi se ne dala izvesti v mejah sedanjih životu, kakor je na primer oderuštvo v podobi obrestij, osnovnih zakonov. , na državne, deželne in kmetske dolgove itd. Spodbujal je kmeto- Te ministrové besede pa pri Nemcih niso vzbudile zadovoljnosti. Grof Badeni utegne v kratkem zadeti pri liberalcih na upor, ako bode hotel izvesti kar je obljubil. Veliko se govori o odločnosti novega ministerskega predsednika, in te odločnosti mu bode treba, ako bode hotel izvesti, kar je obljubil. Zares železne roke mu bode treba zato. valce slogi in pametnemu napredku pri gospodarstvu vrnil je odločno obrekovanje nasprotnikov, čeŠ, da hoče stranka tlako, spet tlako upeljati, rekši : „mi ne borno Za-naša upeljali liberalci so jo vam pa že davno naložili, saj morate celo leto sedo še za druge ljudi delati". Zdaj je poprijel za be- Legat in kazal na razliko, kako država skrbi za gospode in kako za revno ljudstvo ; prosti vojak, ki so ga v vojski pohabili, ali star onemogel delavec ne dobi toliko, da bi se mogel do sitega najesti ; kdor je bil pa par mesecev Grof Taaffe je tudi obetal narodno jednakopravnost, minister, dobi 4000 gld. letne pokojnine in po vrhu še kako a je imel 8premal° odločnosti in dobre volje, da bi jo mastno službo, ki mu nese 15 000 do 20.000 gld. letne plače in je z malim trudom združena. Slednjič je govoril še iz vel. Upamo, da bode grof Badeni v tem oziru pokazal več odločnosti. Manj če se bode oziral na upor Nemcev, tem ložje bode izhajal. Liberalna stranka se mu ravno domači kaplan Limpelj in zagovarjal duhovski stan zoper razne krivice in nasilstva, se mu delajo. Vesten duhovnik se mora v politiko mešati, če vidi, da se revnemu ljudstvu ne bode upala upirati, ako bode se z vso odločnostjo krivica godi. Ako se reče, naj duhovnik v cerkvi ostane, opiral na ústavo, ker hoče biti varuhinja ustave. Seveda potem naj tudi advokati, notarji in uradniki ostanejo v svojih pisarnah, zdravnik pri bolnikih, kmet pri plugu, trgovec v nemških nacijonalcev ne bode Badeni pridobil nikdar za svoj program j a mislimo, da nanje ne računa svoji prodajalnici itd. Govorila se je v se marsikatera napit- Čehi se že trideset let branijo priznati centralno ustavo. Priznali niso Schmerlingove ustave, in tudi ne priznavajo sedanje. Vedno zahtevajo obnovljenje češkega Po našem mnenji pa tudi ni nemogoče češkega nica in kotmirski pěvci so zbraně kratkočasili s svojim lepim in ubranim petjem. Po triurnem zborovanji je tisto zaključit . podpredsednik s slava- in živioklici na svitlega cesarja. Propadanje zjedinjene levice Da je levica ob prava. naroda in zastopnikov njegovih pridobiti za ustavo. Do sedaj še nobena vlada ni porabila vseh sredstev da vse zaupanje na Stajerskem in Koroškem, sta pokazali dobro dve dopolnilni volitvi. V Celovci je bil izvoljen za poslanca nemškonarodni kandidat Dobernigg in proti liberalnemu mest-nemu županu Poschu, v trgovski zbornici v Ljubnem pa li- jih pridobi za ustavo. Da se je ustava primrzila neka- beralec Kruppehvieser le zaradi tega, ker je obljubil, da zje-terim narodnostim, je krivo jedino to, ker se je skušalo àm]em levici ^ pristopi. Potem takem je poslednji mandat porabljati le za utrjenje nemškega prvenstva. Ko z Dunaja vedno razprostirala se bila pravičnost do vseh za levičarje izgubljen. Pričakovati pa, da še več družili Pri narodnostij, in ne bi bile razne vlade delale le za ponem čevanje, bi razni avstrijski narodi ? zlasti Čehi se ne bili didate. poslancev nemški levici pokaže hrbet, zlasti na českem, volitvah za deželni zbor pa so se že odločili nemški nacijonalci od liberalcev, izdali svoj volilni oklic in postavili svoje kan- Naposled pa še levica zgublja upanje, da bi jej grof tako odtujili temu avstrijskemu središču. Ko bi se bila ustava zares popolnoma izvela vsi narodi spoznali, da je jim v korist in federalistične težnje bodo polagoma izginile. Če bodo Čehi viděli, da jih se- Badeni pomagal na noge, kajti ministerski predsednik se no-bene stranke prav okleniti noče. Delavci in volilna reforma. V dan pred shodom državnega zbora so na Dunaji delavci imeli shod, na katerem so zahtevali občno volilno pravico. Govorniki na tem shodu danja ustava nikakor ne stavi na nižjo stopinjo, kakor pa niso nič posebnega zaupanja stavili v novo vlado. Badeni Nemce, pa se bodo z ustavo sprijaznili. Upamo, da bode grof Badeni v tem oziru popravil kar so prejšnje vlade zamudile in, da tako za ustavo pri bode skušal vladati na Dunaji, kakor je vladal v Galiciji, a to najbrž dolgo ne bode šlo. Naposled se bode pa le morala » popraviti krivica, se godi delavcem s tem, da nimajo vo- lilne pravice. Drugi dan grof Badeni v svoji izjavi ni nič do dobi vse avstrijske narode in si tako zagotovi slavno ime ločnega povedal, kako si on misli volilno reformo. Pri debati, v zgodovini avstrijskega parlamentarizma. Politični pregled. Shod v Hodišah na Koroškem se je dobro dovršil. ki se je začela o vládni izjavi, so se govorniki izogibali tej glavni nalogi nove vlade. Videlo se je, da mnogim stránkám volilna reforma ni prav pogodu in večina poslancev nič prav ne ve, kako bi se stvari lotili. Zato bodo menda vse prepustili vodstva vladi sami. Župan dunajski. V torek je bil voljen dr. Lueger Takoj izjavil, da volitev vsprejme. 100 moških, večidel posestnikov, ki so bili, kakor se Naglašal je, da bode délai na to, da bodo na dunajskih šolah Udeležba sicer ni bila preobilna, morda je bilo vseh vkup kakih za župana dunajskega. 80 je na obrazih bralo, vsi vneti za našo stvar. Zborovanje ie poučevali vodil podpredsednik g. Legat. Ko je zborovalce srčno pozdravil, vere. Če bode vlada predložila izvolitev dr. Luegerja v po- uči tel j i nemškega rodu in kršćanske dal je besedo g. Kandutu Tišti temeljito in lahko umljivo trjenje cesarju, se ne ve. Nekateri konservativni poslanci so dokazoval potrebo slovenskih šoljna Koroškem. Potem je z mno- že bili pri grofu Badeniji in moledovali za Luegerjevo potr gimi šaljivimi prilikami in opazkami risal sedanji politični jenje. Novi ministerski predsednik pa jim baje ni nič goto- položaj in napore raznih strank. Za njim je g. urednik Ha- vega obljubil. Zaradi tega je bila zavladala v konservativnem derlap bičal krivični volilni red in liberalno postavodajstvo, klubu velika nevolja in nekateri konservativni poslanci prete, kakor so na pr. lovska, gozdna, domovinska, šolska postava, da pojdejo v opozicijo, ako bi grof Badeni ne dobil potrjenja. uravnava valute (zlata veljava) itd. Obžaloval je, da so libe- Kmalu se bode pokazalo, če se bode dal grof Badeni prestra- ralci vsako slabo postavo hitro sklenili, dobre postave pa šiti. Nekaj povoda ima pač, da ga ne predloži v potrjenje, zavlekli ali pa čisto zabranili, kakor ûà pr. Falkenhaynove ker njegov govor, s katerim je naglašal, da morajo predloge o kmetijskih zadrugah in reûtnih domovih. možje nemškega rodu biti učitelji na Dunaji, se ne vjerna popolnoma vikar Podgorc je kazal na mnoge rane v našem socijalnem z določili državnih osnovnih zakonov. Sicer se pa v Avstriji 438 dosedaj ni dosti gledalo pri političnih uradnikih na to, da bi zares bili uneti za ustavo. - Deželnozborske volitve na Češkem. — Mej Nemci na Češkem je povodom novih deželnozborskih volitev nastal popolen razpor. Pet dosedanjih poslancev je izdalo poseben volilen oklic, ki je hudo naperjen proti liberalni stranki in napovedalo izstop iz kluba. Izstopivši so nemški nacijonalci. Nemški liberalci s češkega so v nedeljo imeli shod v Pragi in sklenili, da začno odločen boj proti vsaki stranki, ki ne bode hodila ž njimi po drni in strni. Pri letošnjih volitvah imeli bodemo torej na Češkem hud boj mej Nemci. Ko bi bili Čehi iedini, bi lahko sedaj kaj pridobili, ko se bodo Nemci ravsali in kavsali mej seboj. Letošnji volilni boj bode jako velicega pomena. Liberalci imajo sedaj glavni zavetišči na češkem in Moravském, in ce se pokaže, da še na Češkem ne marajo žanje, bode stranka kar morala razpasti. Konfiskacije. — Bivši pravosodni minister grof Schon-born je izdal ukaz, da se mora tožiti urednik, ako se list konfiskuje, da se potem krivda dožene pred porotnim sodiščem. Imeli smo vsled tega več tiskovnih pravd, ki so se pa skoro vse koncale z osvobodenjem zatožencev. Včasih se pa vendar urednik niti tožil ni, to seveda v slučajih, v katerih državni pravdnik ni imel upanja, da bi dosegel kak vpseh. Sodil bi kdo, da se je konfiskacija razveljavila, kjer je sodišče oprostilo zatoženega urednika. V resnici se pa drugače vrši. Konfiskacija se potrdi. Zaradi tega je pa v državnem zboru mla-dočeški poslanec Eim interpeloval v tej zadevi vlado, ker dotični ukaz se je vendar izdal le zategadel, da se omeje neutemeljene konfiskacije. Tudi je čudno, če porotno sodišče izreče, da v kakem članku ni nič kaznjivega, deželno sodišče pa potrdi konfiskacijo. To izpodkupuje zaupanje v sodništvo. Razpad hrvatske stranke prava. — Za opozicijo je stališče na Hrvatskem vedno slabše. Poskusi zjediniti obe opo-zicijalni stranki so se popolnoma ponesrečili. Sedaj se je pa razpor pokazal celo v stranki prava sami. Najprej so bili odstranili Franka. Zadnje dni je Folnegović, načelnik kluba, v mestnem zboru izrekel obsodbo, da so dijaki sežgali madjarsko zastavo in to je dalo povod, da so dr. Anton Starčević, dr. Milan Starčević in še nekateri drugi izstopili iz stranke in osnovali novo čisto stranko pravo. Razpor v stranki je bil že dolgo očividen. Sedaj izstopivši člani zlasti niso odobravali, da se je vladika Stro3smayer imenoval protektorjem stranke. Tega razpora se pa najbolj veseli vlada, ki bode tem ložje pome-tala z opozicijo, Čimbolj bode razcepljena. Grrofu Khuen-Heder-varyju opozicija jako olajšuje vladanje. Madjarizacija na Ogerskem vladi dosti hitro ne napreduje. Učni minister dr. Wlanitz je razposlal vsem šolskim nadzornikom nekak ukaz, v katerem jim zapoveduje, da naj bolje goje madjarščino. Že štirinajst let je, kar je zaukazano učenje madjaršČine po nemadjarskih šolah, a dosedaj so dosegli kaj skromne vspehe. Na 2199 šolah še niso dosegli prav nobeni vspehi. Minister naglaša, da je ne le uradna, temveč tudi domoljubna dolžnost vseh nadzornikov, da gle-dajo, da se bolje goji madjarščina. Ta ukaz se je razposlal tudi vsem upravnim odborom in županstvom, da vkupno po-magajo razširjati madjarizacijo. Vidi se, da ogerski učni mister, ki je po rodu Slovan, zmatra za glavno nalogo ljudskih šol, raznarodovanje šolske mladine. Minister toži, da je tudi sploh šolski uspeh slab. Ko bi stvar dobro in nepristranski presodil, bi pač spoznal, da baš to posilno madjarovanje ovira vsak vspešen pouk. Banffyjev odgovor na interpelacije zastran hrvatskih zastav. — V ogerski zbornici se je zaradi dogodkov v Zagrebu stavilo celo vrsto interpelacij. V odgovoru na te interpelacije je naglašal Banffy, da imajo pravico viseti ogerske zastave na vseh javnih poslopjih na Hrvatskem, da pa je tudi več zastav videl na zasebnih hišah po Hrvatskem. V Zagrebu jih ni bilo toliko, kolikor bi bilo želeti, a nekaj jih je pa le bilo in to dokazuje, da vse prebivalstvo ni sovražno Madjarom. Kacega posebnega zadoščenja pa Ogri ne morejo zahtevati, ker se zastava ni vzela z javnega poslopja. Tukaj ni drugo zadoščenje mogoce, da se dijaki strogo kaznujejo pri sodiščih, kar se bode tudi zgodilo. Potovanje v Zagreb je vladarju on predlagal. Ministri so šli na Hrvatsko, da pokažejo, da se oblast ogerske vlade razteza tudi na Hrvatsko Banffy je jako hvalil hrvatskega bana Khuena Hedervaryja v svojem odgovoru. Iz vsega odgovora se vidi, da so Madjari vladarjev prihod v Zagreb hoteli porabiti v veliko madjarsko demonstracijo, pa se jim ni povse posrećila. Italija in Portugalsko. — Zadnji čas se je poročalo, da je obljubil portugalski kralj obiskati italijanskega kralja v Rimu. To bi bil prvi obisk katoliškega vladarja po oropanji Rima. To vest so italijanski vladni in drugi listi bobnali svetu kot neko demonstracijo proti Vatikanu Umevno, da je vsled tega Vatikan stopil na noge in zagrozil Portugalski. Portugalska je odjenjala od naklepa in kralj ne pride v Rim. Da so Italijani polni srda nad Portugalsko zaradi tega, je umevno. Krivi so pa Italijani sami najbolj, da je Portugalska odjenjala od svoje prvotne misli. Izkoristiti so si hoteli ta prihod portugalskega kralja v Rim v politiške namene, a opekli so se. Sploh je pa najbolje, da je portugalski kralj ostal doma. Portugalske razmere ni30 najbolje uravnane. Republikanska ideja, se ondi širi in kdo ve, kako bi si bili republikanci izkoristili kraljevo potovanje v Rim. Španija. — Denarno in gospodarsko propala španija ima čez dalje več opraviti z revolucijarnimi elementi. Repu-bličani stopajo vedno očitneje na dan. Dobra jim je vsaka prilika, da si jo izkoristijo v svoje namene. Ko je pred kratkim vlada na željo škofov odstavila nekega profesorja, po-rabili so republikanci to priliko za demonstracije proti cerkvi in vladi. V nekem kraji so napali sprevod in duhovnike kamnjali. Vlado skrbe ti pojavi in to po vsi pravici. Nevolja mej ljudstvom je velika. Vlada ne more slabih gmotnih razmer zboljšati, vsled česar je vedno več nezadovoljnežev. Posebno pa še vojska na Kubi neti nenormalne razmere v Xi v Spaniji. Kuba^ je donašala Spaniji lepe dohodke. Vse pa kaže, da isto Španija izgubi. Resna vstaja utegne nastati v Španiji, če se Kuba osamosvoji. Vzhod. — Težnjam Rusije se je posrečilo pridobiti za se Kitajsko, ki ji je menda prepustila Port Arthur in dovolila na kitajskem ozemlji graditi železnice. Temu se bo brez-dvomno ustavila z vso silo Japonska in čuje se, da sta se proti temu oglasili tudi evropski velesili Anglija in Nemčija. Tako utegne vzhodnoazijsko vprašanje postati celo merodajno za evropski mir. Ni se pač mislilo, da bo nesrečna kitajsko-japonska vojska tako daleč segla s svojimi posledicami. Sploh je na vzhodu jako zamotano vse, in to ne samo v Aziji, temveč kakor vemo, tudi v Evropi. Pričakovati ni najboljšega, predno se vse srečno razmota. Angleški ministerski predsednik lord Salisbury, ki je bil doslej tudi minister vnanjih del, je ta portfelj poveril lordu Dufferinu. Listi sklepajo iz tega, da se na vzhodu pripravljajo velike dog^dbe. Turčija. — Razmere v Turčiji so vedno resneje. Krvavi izgredi Turkov proti Armencem se še vedno ponavljajo. Pač je sultan ukazal reforme v Armeniji, a s tem še ni vse pomagano. Tudi Turčini se mej seboj trgajo. Posebno naspro-tuje neka stranka sultanu. Prišlo se je namreč na sled veliki zaroti, pri kateri so prizadeti mnogi višji dostojanstveni ki. Sultan in njegovi ministri so si svoje vojaške straže pove-čali. Proti Turkom, katere ima sultan na sumu, se postopa jako strogo. Nekaj se jih je baje že usmrtilo, druge zaprlo. Sultanovo stališče je jako težavno. Boriti se nima le proti tujim javnim neprijateljem, premagovati ima tudi domače pri-krite sovražnike. To, da se je pojavil v Turčiji domač razpor, daje upanje na še bližneji propad turske oblasti v Evropi. 1 î Obrtnija. r. Lesovi. W M l v sebi strojilo in ga zatorej rabijo strojarji. Za funt kože je treba deset funtov tacega lubja. Po naših drevoredih vidimo povsod divji kostanj (Aesculus hippostanum Linne'), katero drevo smo dobili iz severne Indije in Perzije v Evropo. Sedaj je znano po m Za marsikaterega obrtnika je važno, da nekoliko vsej Evropi in ima lepo, veliko temnozelenô listje, pozna razne lesove. Zaradi tega smo se namenili tukaj dolgo, belo, rudečkastolisasto cvetje. Sad je precej po »4 nekatere opisati, posebno take, ki imajo v obrtniji kako doben navadnemu koštanju in je dobra krma za prašiče in jelene. Lub ima v sebi strojilo in se rabi za barvanje važnost. Najprej omenimo javor. Javorjev les rabijo mizarji in za strojenje. Les je dober za mizarska delà in je za razna delà. Javorjev je pa več vrst. Poljski javor precej podoben lipovému lesu in se rabi za taka delà, (acer campestre Linne') raste po vsej Evropi na mokri, kakor lipov les. itovnati zemlji v solnčnih legah. Ima peteroprtno podol- gato listje s celimi robovi in kosmatimi peclji. naredi listje in ob jednem tudi začenja cveteti. je rumenkastozeleno in združeno v nekake grozde. maji Cvetje Ta javor hitro raste, seme rodi še i ko je star 15 do 20 let. Cvetje dozori v oktobru in se po zimi raztrosi. Les Podoben je temu divjemu koštanju divji rumeno cvetoči kostanj (aesculus pallida Wildonow), ki zřaste kacih 10 metrov visok in cvete v maji ali juniji. Planinska jelša (alnus alpina) raste v planinah raste kot grm in ima manjše listje kakor druge jelše. Les se rabi za kurjavo. Bradata jelša (alnus barbata î tega javorja je posebno dober za strugarje, iz korenin Meyer) razširila se je iz Francije po vsej Evropi. delajo pipe. Ta javor raste po mejah. Italijanska jelša (alnus cordifolia Leddiges) raste Kolhiški javor (acer olchicum Hartweis) je prinešen po gozdih v Dolenji Italiji in lepo drevo, ki doseže iz Azije v Evropo, in ima jako lepe vrhove. Listje je do 20 metrov visočine. Listje je temnozeleno, svetio nekoliko podobno prejšnjemu, samo da spodnji prsti doli srčasto, robčasto in spičasto. To drevo zahteva suha tla. vise čez peclje. Njegov les precej podoben poprej omenjenemu in se tudi jednako rabi. Italijanski javor (aces opulus Alton) je kake štiri metre visok, gosto vejnat, ima srcu podobne, okroglastè, gladko, peteroprstne, zgoraj temno, spodaj belkasto listje. Cvetje je belorumeno, sicer pa podobno drugim javorjem. Les se tako pogosto ne rabi za obrtne namene. Spičasti javor (acer platanoides Linne') zraste do 20 ïûetrov visok in se nahaja po vsej Srednji Evropi in precej daleč na sever. Njegovo listje je svetlozeleno in cvetje rumenkasto zeleno. Cvete že v aprilu, še poprej nego naredi listje. Raste » les slabši » , posebno na vlažnih tleh. kakor les poljskega javorja, v nje-gověm soku je pa mnogo sladorja, in se da torej pora-biti za napravo sladorja ali upijanljivih pijač. blizu často Črna jelša (alnus glutinosa), raste po vsej Evropi bukovja vlažnih krajih » ima temnozeleno« zob listje » ki se Lub prijema roke. Na spodnji strani rujavosiv in veje so jako krhke. listje kosmato. Jelša cvete koncem marca in dozori seme v oktobru ter ga raznese veter. Deblo je ravno in okroglo. Les dober za drva in za vodne stavbě. Lub je dober za strojenje in gabronke rabijo za rujave in črne barve. Bela jelša (alnus incana) raste na bolj suhih m lahkih tleh in ima svetlosiv, gladek svetel lub, ter po-dolgasto, zobčasto, temnozeleno in spodaj kosmato listje. Raste jako hitro in se nahaja povsod v Evropi. Cvete v začetku marca in njen les je jako dober za kurjaTO » za drugo porabo pa dosti ne velja. Za mizarje ki doseže visokost pa največjega pomena gozdni javor » 21 metrov v ugodni zemlji. Raste največ v in raztresen v bukovih gozdih Njegovo listje je globoko zarezano in cvetje rumenkasto zeleno. Les tega javorja rabijo za mize, sedla, vretena, ure in žlice. sok, iz katerega se da narediti slador in vino. Sladorni javor (acer saccharophorum Kork) ima še Obrtnij ske raznoterosti. Pisalno črnilo se spravi iz sobnih tal, če se namo-Čijo 9 zredčeno solno kislino in potem večkrat z vodo umijejo. Pranje perilnih vrvij. Perilo ima večkrat umazane Će se pomladi deblo navrta, teče iz njega sladek sušilo. proge, ki prihajajo od umazanih vrvij na katerih se Zato se pa morajo večkrat take vrvi oprati. perilo Denejo sladkejši sok, kakor do sedaj imenovana. Dal bi se torej dobro porabiti za pridobivanje sladkorja, da v ta namen da se posuše. se v lug iz sode in mila in puste jeden četrt ure v njem, potem se dobro v luga zdrgneje z volněno cunjo in izpero v čisti milini in naposled v čisti gorki vodi. Vrvi se poteiû ovijejo okrog kake deske in denejo na solnce, ali pa na peč, bolje pa i če se posuše v kakem pro- sladorna pesa ne ceneji. Gotovo bi javorji imeli storu, v katerem ni prahu. neki pomen za sladorno industrijo, da se ni izumilo na Rudarstvo v Turčiji se poslednji čas rejati slador iz pese. Listni prsti tega javorja so bolj vzdignilo. Tako se posebno kromasta ruda koplje množinah, v kosovskem vijaletu in vozi v Nemčijo, spičasti, cvetje je pa rumeno. Les tega javorja je jako svetel in málo rudečkast. Vlačen je, trden in trd ter se te rude. V Avstrijo jo dobiva zlasti kemična tovarna v Hrast- glijo in Avstrijo. V Nemčijo se je vlani izvozilo 80.000 centov jako kot kolje. Rabi se za opravo, manj niku rudi 50°/ o kroma. les, ker ga radi razjedájo črvi. Letni krožci se pri lesu tega javorja jako r k dobro vidijo. Lub ima Kmetijstvo. B i«* ...........» * Južno-štajerska hranilnica v Celji. Obče B znani strokovni list „ Oester.-ung. Spar- cassen Zeitung** piše o tem slovenskem zavodu na-slednje: „Iz pravilno in zelo pregledno sestavljenega letnega računa záři. 1894. je razvidno, da je ta zavod v vsakem obziru napredoval. Se šest let delujoč, skazuje vže / i stanje hranilnih vlog v znesku gld. 1,280.982*05, katere so se vsakoletno zvišale, in sicer v letu 1893. za gld. 131.14142 in v poslovnem letu 1894, za gld. 199.183*65, od tega se je doložilo gld. 153,606*24 in pripade le gld. 45.577*41 na kapitalizo- vane obresti. »? Posebno pa nas zadovoljuje, da so se okrepila v letu 1894. tako zdatna mobilna denarna sredstva ;-kajti primerjaje vložno stanje leta 1893. v znesku po gld. 1,081.798*40 s hipotečnimi posojili v znesku po gld. 1.003.869*92, bilo je to potrebno. Seveda so se zvišala hipotečna posojila v prej- šnjem letu za gld. 189.357*67 tedaj primeroma precej nad doložkom hranilnih vlog po gld. 131.141*42 letos pa so se pri doložku hranilnih vlog v znesku po gld. Ta ocena 5 naj bode da se vedno bol oklenejo štajerski Slovenci domačega narodnega de • i mf M 1 _ * « "afc - narnega zavoda, kajti le od njega bode imela Spodnje Štajerska hasek in pokazali bodejo, da so Slovenci na Spodnjem Stajerskem narodno gospodarsko neodvisni od tujca in da ga kratko malo ne potrebujejo. Slovenski denarni zavodi rodili so se ne naslanjaje na moćne stare zavode. Niso imeli pomoči od nikjer , kot od zavednega prebivalstva; toda to je moč, na katero se smejo zanesljivo zanašati. Narod naš je omogočil in vzdržal denarne sile pri nas in ako ostane zvest, sigurni so napredka. Mnogo je sicer še naku-pičenega narodnega denarja v zavodih, kateri ; 3P Slo- samo . nenaklonjeni,/ temveč prosto.,re- denar, kar ga. je vencem ne čeno sovražni. Skoro ves naloženega v hranilnicah, je v nasprotnih .rokaii jn mnogo leži še cerkvenih vlog drugje, katere bi se v domačih zavodih jednako visoko, ako ne višje spce- jele v obrestovanje. Slovenci! Izvimo nasprotniku ono orožje iz rok, katero smo mu sami slepo vtisnili .v pest, ter njim moč,. da nas prezira, da nas zatira in v prav kratkem, uviděli bodemo, kaj 'Sii^o 1 L • Ci* 1 mu odvzeli. * ' : . , i .. 199.183-65 zvišala hipotečna posojila le za znesek po gld 103.507*03 tedaj na gld. 1,107.376 25, kar je se veda omogočilo dospeti do večje mobilne denarne za Posojila občinam vzrastla so za gld, 1.653*46 gld. loge. na gld. 24.890*80 in posojila proti zastavi za 460. na gld. 1020. > in akoravno se je znižalo # i a ■ ^ » ~ . ^ # ť Kmetijske raznoterosti. Pokladanje repnega zelišča živini. Od repnega zelišča živina rada dobi drisko. Temu se pa odpomore s tem, da se zelišče meša mej seno in slamo. Gleda naj se, da se živini ne daje nad tretjino vse klaje v takém zeljišči. Za sadjarje. Mnogi sadjarji imajo navado, da goje stanje vrednostnih listin za gld. 10.823*50 do zneska silno množino najrazličnejših sadnih vrst. To pa ni priporoč po gld. 41.361*50, vendar se pomnožitev mobilnih ljivo, kajti nikdo ne mara kupiti sadja pomešanega iz dvaj- wednostin v tem jasno označi, da se je vloga pri c. kr.'*poštni hranilnici zvišala za gld. 3770 36 na setih ali še več vrst. Bolje je gojiti le nekaj dobrih vrst. Kmetijska družba štajerska je odlikovala povodom znesek« po gld. 4247*14 in kot nov račun skazuje se ptujske razstave sledeČe gospode : Srebrno družbeno kolajno dobili so Pisk Vilim, grščak.v Ptuji, Josip Flirst in Franc gld. 86.748*72 naloženih pri druzih denarnih zavodih, Kaiser, oba posestnika v Ptuji; Ivan Huber, posestnik v ter proti za konečno gotovine v blagajni po gld. 31.703*58 gld. 12.751*30 vlanskega leta. Čistega dobička 1894. skazuje se znatna vsota v znesku po vračunjenih pri Marenburgu, dobil diplom zahvalnega priznanja ; Častno dařilo 40 kron : Dominik Serajnik, učitelj na Crnigori, Anton leto gld. 8266, od katere je gld. 63. HreD, nadučitelj pri Sv. Janžu naducitelj v Spodnji Puljskavi. ob Dravi, Ernest Tribnik, Enketa v varstvo poštenega vina. Dunajski vino- kurznem dobičku in pravi poslovni letni dobiček tržci bili so pri poljedelskem ministru in ga prosili, po gld. 8203*— se vloži v rezervni zaklad, tako, da razpolaga zavod koncem leta 1894. vze z gld. 27.755*57 rezervnega zaklada, to je 2*16% od celega zneska hranilnih vlog in ima poleg tega še specijal- gleda na to, skliče enketa, da naj se vedno bolj govori o ponarejenih vinih, se bode posvetovala, kako naj se varujejo poštene trgovine z vinom in pošteno pridelovanje proti slé-parjem. Minister je obljubil, da bode stvar preiskal. i nega rezervnega zaklada za kurzne zgube gld. 234*50 tedaj skupaj celotni rezervni zaklad gld. 27.990.07. Oziraje se na to, da so hranilne vloge jako hitro na-rašale in ni rezervni zaklad zamogel jednako hitro vspevati, se mora vendar priznati po voljen vspeh pri rezervnih zalogah, ter se opazuje odstotni naraščaj rezerve v tem, da je znašala leta 1892. «I Poučni in zabavni del. = d id à Deset let Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tver.sk eg a.) koncem leta 1893 stotni stavek vže 1*83 2-16. še ri9°/0 pa znaša od leta 1894 Omenjamo le še, da ob- » To go XII. (Dalje.) w on the street u iti na ulico » pomenja ob stoje hranilne vloge iz pravih hranil, kajti iz med pečati se z javnimi zadevami. Ob političnih volitvah, 2205 vložnikov pripada jih 875 na znesek pod 100 kakih važnih dogodkih, borznih krahih, ali posebno go- i gld. in 915 pa na znesek od 1OO do 500 gld. reči spekulaciji so trotuarji polni ljudij 1 povsod ^. » stoje : 441 skupine ljudij in mahajo z rokami presojajoč položaj. Na mej delavci in rokodelci. Sedaj ga ni važnejšega mesta ulicah se delà javno mnenje in kristalizujejo sklepi. Ame- v Ameriki i kjer službujoči v prodajalnicah . in trgov ričan gre pod streho, samo da jim da pravo obliko, skih pisarnah ne bili organizováni v društva, ki delaj o kajti oblika tu igra važno vlogo. Vsaki sklepi, resolucije z vso silo na okrajšanje delavskega dne. V mnogih mestih obsojajo se tukaj z vseh stranij, in daje se jim jako so že dosegli namen svoj. V Novem Jorku so že dosegli, kratka in določna oblika; angleški jezik je, kakor je da celo leto preneha vsako delo opoldne ob sobotah, snano, jako pripraven za to in znameniti „Razglas ne- ravno tako tudi ob sredah poletne mesece. Prodajalnice zavisnosti" in pa „Ustava Zjedinjenih držav" sta bleščeča zapirajo se vedno hitreje. Pred nekolikimi leti zapirale primera te krátkosti in jasnosti in ostaneta za vse čase so se ob osmih ali devetih zvečer, sedaj se pa zapirajo vzor v tem oziru. Jaz sem se mnogokrat precej udele- ob šestih ali pa še poprej. Samo ob sobotah, ko roko- ževal teh pojavov javnega življenja ; včasih je v mestu delci in ostali delavci dobe na vadne tedenske plače, so v tudi dva ali tri dni, kakeršne so okoliščine, „great exci- največ mestih odprte prodajalnice do pozdnega večera in tement prevails" sterotipna fraza, ki se porablja je po trgovinskih ulicah živo do trde noči. povsod v Ameriki, da se izrazi vzburjenje, in pomenja v Američani potratijo silno veliko denarja za razna dobesednem převodu „velika vzburjenost vlada". Počasi objavljenja. Trgovske ulice in fasade prodajalnic so vse se iz kaosa razvije gotov sklep, organizuje se pravilni pisane od plakatov, včasih z jako vabljivimi in dragimi. včasih pod milim nebom in tedaj posebna komi- Velikanski čevlji, ure, rokovice, klobuki, puške vise nad tabor sija da sklepu posebno obliko — vselej rezko in določno, vhodnimi vrati. Na raznobarvene svetilnice, popisane tako i da ne more biti nobene dvombe glede točnega stebre in črke na trotuvarji naletiš pri vsakem koraku smisla. Ruščina mnogo bogatejša in lepša nego an- in nehote ti padejo v oči. Poleg tega se premikajo po gleščina, a angleščina jo prekaša v točnosti, rezkosti in ulicah premikajoči se razglasi razne vrste ; včasih vozijo zlasti krátkosti; večkrat sem skušal prevesti nekatere ogromne čevlje ali sodčeke itd., po štiri ali šest z zlatom resolucije in sklepe, ki so mi posebno ugajali po lepoti in perjem okrašenih konj, vozi omnibuse s celim orke- in křepkosti sloga — a vselej sem moral pustiti nehva- strom godbe. Naposled povsod opaziš prodajalce pa- ležno delo. tentovanih zdravil. Po našem mestu je nedavno celih Ameriška mesta, posebno nova, razdeljujejo se na dva delà, v trgovski in bivališčni. trgovskem mesta so v nižjih nadstropjih prodajalnice a v delu višjih skladišča, delarne in trgovske pisarne Američan se nikoli ne peča s kakeršnim koli trgovskim ali obrtnim poslom doma mesta. Vsak zdravnik, vsak odvetnik, vsak zemljiški ali temveč le v pisarni v trgovskem delu zavarovalni agent ima take pisarne (office), m prebije dan v njej in na ulici. Redko se nahaja v Ameriki in v majhnih mestih kak zdravnik, odvetnik to keršnekoli vrste agent, ki ali ka se i pečal s svojim po slom, navadno sta dva, ali pa tudi trije ali štirje dru govi. Jeden vodi pisarno, in njega vedno dobiš v njej drugi ali ostali, po tem, kolikor članov ima firma, so pa na ulicah in drugih javnih mestih, pohajajo bolnike, ba-vijo se z opravki pri sodiščih, izsledujejo mnenja občin- stva, menjanjecen itd. » kakeršen že njih posel. Ti 14 dnij po vseh ulicah se vozil tak prodajalec na velikánsko pozlačenem omnibusu, kateri je spredaj imel velike orgije, zadaj je pa sedel magik sam v fantastični orjentski obleki. Omnibus vozili so štirje sivi konji v zlatu in perji ; ko je pa bil veliki omnibus z godbo, ki je bila tako močna, da se ni čul več navadni ulični šum, ob-vozil vse glavne trgovske ulice mesta, je obrnil na kak prazen kraj, tu je prodajalec razgrnil svoje kovčege in z bobnečim glos om začel hvaliti svoja zdravila. Okrog njega se je zbrala vselej velika tolpa in prodal je vselej za petdeset ali celo za sto dolarjev vsakovrstnih nič vrednih mazil. Amerikanci se jako radi zdravijo in nekatere desetorice ljudij se je znalo pridobiti milijone s tem, da so prodajale kake ničvredne zdravila in znale nase obrniti pozornost občinstva. Raznovrstne krogljice, navadno brez vsake zdravilne moči, olja, mazila vsake vrste, za katere se jamči po velikanskih razglasilih i da „outside members of the firm, ali vnanji člani firm se-stavljajo navadno tolpo po ameriških ulicah; bavijo se z všemi trgovskimi spekulacijami, oddado naj prej svoj ozdravijo vsako bolezen, sestavljajo večino blaga vaške lekarne, prodajajo se hitro in dajo naravnost bajeslovne dobičke špekulantom, ki jih znajo dobro spraviti v kupčijo. glas v vseh javnih dogodkih, in do gotove mere vodijo Oživljenje ulic ameriških mest jako pospešujejo javno mnenje. Ulice trgovskega delà mesta so polne ljudij mnogobrojne raznovrstne ulične železnice. Pri strogi raz- ves trgovski dan, kateri se zgodaj začenja in zgodaj kon- delitvi trgovskega in bivališkega delà mesta so neobhodno čava. Vse prodajalnice odpro se ob sedmih zjutraj, banke potrebne take železnice, da se prevažajo trgovci, vsako- ob osmih ali devetih zjutraj, banke se zapro ob treh, vrstni uslužbeniki in rokodelci od svojih stanovanj na trgovske pisarne ob štirih ali petih, vse prodajalnice pa mesta njih delà in nazaj. Ta delitev je posledica te ob šestih zvečer in tedaj se praznijo ulice trgovskega strasti, da hoče imeti vsak lastno hišo in svoje ognjišče, delà mesta in vse mestno življenje se preseli v bivališčni 0 kateri sem že jedenkrát omenil; najrevnejša rodbina mestni del; v velikih trgovskih poslopjih ostanejo samo hrepeni po tem stražniki in neobhodno potrebni služabniki i da živela v svoji hiši in večnad stropně hiše z mnogimi stanovanji so popolnoma neznane Prizadevanje, okrajšati delavski dan, je jako veliko v Zjedinjenih državah izimši Novi Jork in čikago, sicer 44 * je pa v trgovskem delu mesta vse tako natlačeno in stis- . hovnik, je bil učitelj verozuanstva in slovenščine na graški njeno, in zemlja je tu tako draga, da še jako bogati ljudje tukaj stanovati ne morejo. (Dalje sledi.) realki in pozneje šolski nadzornik na Hrvatskem. L. 1870 je stopil v pokoj. Pokojnik je svojedobno mnogo deloval na knji- ževnem polju in pisal tudi v naše „Novice". Častěn mu spomin r Poučni in zabavni drobiž. Najmanjša republika v Evropi je na italijanskem Volilno gibanje je že prišlo v tek. Na nedeljo je bil sklical gosp. Janko Krsnik shod v Domžalah. Na shod je prišlo mnogo volilcev. Župnik Strupi in kamniški kapelan Kalan otoku Tavolansu priporočala sta za kandidata dekana moravskega Kaj ima 168 Ie prebivalcev. vladal do Pavel leta na severu od Sardinije. Ta država diža, ki volilcem ni ugajal. Govoril je tudi gosp. ces. svet. 1833. je kralj Albert odstopil I Murnik, naglašajoč, da se narodna stranka drži starega pro- V Vipavi je bil volilen shod, katerega je bilo skli- Leta vlado tega otoka rodbini Bartolini, katere najstarši član je grama. 1882. in se je rad pustil imenovati kralj Calo katoliško politično društvo. Na shod so bili prišli večina Po njegovi smrti pa niso prebivalci hoteli njegovega narodnjaki, ki so želeli, da se Božič proglasi za kandidata, sina priznati za vladarja. Vpeljali so republiko z jako libe- Dva duhovnika sta priporočala dosedanjega poslanca g. Lav- ralno ustavo, po kateri imaio celo ženske volilno pravico. Na renčiča. čelu države je predsednik, ki je voljen na deset let. Prvi V Ljubljani kandidujeta dosedanja poslanca gosp. Hribar in Grasselli, v dolenjskih mestih kandiduje gospod predsednik je odposlal odposlanstvo v Eim, da je naznanilo dr. Ivan Tavčar. Katoliška stranka kandiduje gosp. Kluna italijanski državi spremembo dižavnih vredeb. Ker italijansko Za ribniški volilni okraj, župnika Ažmana za radovljiški volilni kraljestvo temu ni ugovarjalo še danes obstoji na Tavolanu okraj. Gosp. dr. Gregorič, katerega je mislila kandidovati proti samostojna dižava. Vojna sila san marinska. Italijanske republike San Svetci katoliška stranka, je izjavil, da volitve ne prevzame. Lokalni vlak mej Ljubljano in Trstom. Posl. Marino vojna šteje 60 mož, oboroženih z Vertellijevimi puš- dr. Ferjančič, Kušar, Nabergoj in Spinčič izročili so minole kami, katere je podařil italijanski kralj Humbert. Garda šteje dni glavnemu ravnatelju južne železnice dvornému svetniku 30 mož v uniformah z zlatimi vrvicami in klobuki z belimi p, Pfeifferju peticijo 76 notranjskih občin za uvedbo lokalnega in modrimi peresi. Policija šteje mož. pa nima uniforme Imajo Moštvo na trdnjavi vlaka mej Ljubljano in Trstom. Poprosili so g. ravnatelja, da streljajo ob slovesnih prilikah. Možnarje je jim podařil kralj italijanski 1862. leta. bronaste možnarje, s katerimi ?e naj železnična uprava ozira na opravičeno prošnjo. G. rav- natelj se splošno ni upiral temu, vendar je pripomnil, da bi Ćasnikar vlaka ne bilo moč uvesti pred 1. majem 1896 in da bi zna-član angleške gospodske zbornice, biti ne bilo potrebno, da vlak vozi do Trsta, zadostovalo bi Angleška kraljica je nedavno imenovala za člana gospodske morebiti samo do Divače Deputacija poslancev je na to še zbornice časnikarja Algeruona Borthwicka lastnika časnika enkrat priporočila zadevo uvaževanju in uslišanju, na kar je Morning-Poste" in predsednika društva angleških časnikarjev. g. ravnatelj obljubil, da se hoče o zadevi informovati in je n Pred sedemnajstimi leti je zaČel dopisovati v omenjeni katerim je pozneje postal urednik in lastnik. 1879. imenovan za viteza, 1887. pa za barona. in letos Članstvo gospodske zbornice. list, bil dobil obljubil v konečnem vspehu obvestiti deputacijo. Železnižko stavbinsko vodstvo, kateremu je na- čeloval višji nadzornik Klemenčič in poslovalo za časa gradbe dolenjskih železnic v Ljubljani na Turjaškem trgu, se Pesnik Josip Pagliaruzzi-Krilan. Deset let je že je koncem tega meseca razpustilo, ker so vsa delà pri teh preteklo, kar je legel v prijaznem Kobaridu na Goriškem večnemu počitku nadepoln mlad pesnik železnicah popolnoma dokončana. Osobje službujoče pri tem Krilan, ki je bil vodstvu přiděli se novemu železniškemu stavbinskemu vodstvu postal ljubljenec slovenskega čitajočega občinstva. Njegove v Karlovih varih na Českem, kjer prično graditi novo lokalno ljubke liriške pesmice, pa tudi romance in balade, so kazale železnico. velik talent, ki je veliko obetal svojemu národu. Ali: y Slo- Državni železniški svet, sklican na dan no- venec nima sreče, kar dá mu, hitro spet mu vzame čas!" vembra se bo me] drugim tudi posvetoval o posebnem lo- zgodilo se je tudi tú. Za svojima bratoma šel je tudi on kalném vlaku od Ljublj ) poletje. do Jesenic nepričakovano v grob. Vsa Slovenija je plakala na izgubi tega prihodnj mlađega svojega ljubljenca. naj bi vozil že banec Al- Malo komu je znano, da Crispi ni italijanske krvi, Sedanji italijanski ministerski predsednik t ob Občni zbor «Radogojev» bode dne 16. novembra . uri zvečer v „Narodnem domu" v Ljubljani. Lepa oporoka. V St. Ilju v Slovenskih goricah je temveč Albánec. Njegov stari oče je bil pravoslavni duhovnik umri blag rodoljub, vpokojeni vojaški uradnik Thaler brat v Albaniji, njegov oče se je pa naselil na Sicilijo. Te dni so rojanskega župnika. Pokojnik rodom iz Železnikov je v svoji v Italiji živeći Albanci imeli shod v Coriglianu in bili izvolili oporoki določil 30.000 gld. za dijaške knhinje v Ljubljani Crispija za častnega predsednika Kongres italijanskih spiritistov je Milanu. Glavno vlogo sta igrala matematik Falkomer, bil te dni v ki je Celj in Mariboru Društvo poštarjev in poštnih upraviteljev je ■ii prečital statisko spiritistov vsega sveta, pri svojem zborovanji dne o 2 oktobra t v Kamniku volilo in konjiški stotnik svojim predsednikom g. Aloj baron Abigmente, ki je pojasnjeval moralno vrednost spiritizma. «Prazske Noviny» se bode imenoval nov list, Grego iz Pir iija Šraja in denarničarjem z Jesenic, namestnikom . Ant. Vodopivca iz začne po Novem letu izhajati v Pragi in bode češka izdaja Postojine uradnega lista. Povodnji. Vsled neprestanega deževja zadnjih dnij narasle so močno vse vode in malone povsod stopile iz svojih strug in preplavile polje in travnike. Najžalostnejo podobo o tem nam predočuje ljubljansko barje Vse pod vodo Od 1888. še ni bilo bolj preplavljeno. Bati se je, če dež ne neha da bo še huj kot imenovano leto. Kakor daleč sežejo oči opazovalcu iz ljubljanskega gradu, sama voda in iz te Šterle ! Ljudje Dr. Jožef Muršec. Umri je minoli petek v hiše in drevje. Zares žalostěn prizor! Ubogi ljudje! Gradci zaslužni slovenski rodoljub in književnik, vpokojeni zavetja iščejo v podstrešji poslopij, deloma so pa zapustili do šolski nadzornik dr. Jož. Muršec. Rodil se je pokojnik 1807 pri sv. Bolfunku na Spod. Štajerskem, movje. Živino so po čolnih odpeljali ali za silo zavarovali 1830 postal du- pred vodo, da ne potone. Vsak promet po suhem je na celem 443 barju nemogoč. Le po čolnih morejo drug do druzega. Mestna občina ljubljanska je vse možno ukrenila, da kolikor moČ pomore bednim in nesrecnim barjanom. Poslala je v pomoč vse svoje čolne in drugo potrebno, da se resi ljudstvo in živina. Skoda, katero bo voda napravila po hišah bo velika. Tudi polji bo povodenj škodovala, ker vecinoma še niso spravljeni vsi pridelki. Povodenj je zahtevala tudi Človeško žrtev. Utonila je neka ženska, hoteča z vozom v Ljubljano. Potopila se je ona in konj. — Tudi iz vseh drugih stranij se poroča o velikih povodnjih. Voda je preplavila progo dolenjske železnice pri Dobrepoljah in promet se vrši le s težavami. Tudi južni železnici nagaja veliko vodovje. Vlaki dohajajo z veliko za-mudo. — V Borovnici je utonil v narasli vodi neki posestnik iz Brezovice. Peljal se je po cesti, katero je preplavilo s hlapcem, pa oba je s konjem in vozom vred voda premagala. Illapec se je rešil Gospodar je utonil. — Zares nesrečno leto je letos ! Spomladi nam je potres napravil toliko škode, sedaj nam pa voda hoče vse odnesti. — Borila sta se do smrti. Trgovoc Jožef Premrl iz Smihela in neki trgovec iz Ubelja, sta se sprla v Črnem vrhu zaradi trgovine. Ko sta šla domu, seveda vinjena sta se stepla. Sprva sta razbila dežnika, potem sta pa zgrabila drug druzega in se davila, dokler ništa oba se zvrnila mrtva. Jednega je zadel srčni mrtvoud, druzega mrtvoud na možgane. — Mlad samomorilec. Dne 22 t m. je 151etni Nace Vojščak iz Št. Vida šel s svojim strijcem drva sekat Vojščak je za nekaj časa odšel od strijca in ko ga je strijc iskal, našel je obešenega na nekem drevesu. Mala potepenka. Dunajska policija že išče nekaj mesecev mlado potepenko jednajstletno Terezijo Polta, samomor ali pa kaka nesreča ni izključena. Terezija Polta je hčer revnih dninarjev. Njeni stariši so do lani stanovali v Florisdorfu, kjer je hčerka hodila v šolo. Pomladi so se preselili v Gô-ding na Moravském, kjer so njeni stariši vstopili v službo pri neki grajščini. Majhna Terezija, ki je dobro razvita, je morala pomagati pri gospodinjstvu. To jej pa ni ugajalo. Sklenila je uiti od doma in poiskati § starega očeta in mater, ki sta nekje pri Plznu na Češkem, pri katerih je upala imeti bolje. Če tudi je pot iz Godinga v Plzenj dolga, vendar je to ni strašilo. Pred vsem je gledala mala Terezija, da dobi denar za potnino. Šla je pogumno k gospodi, pri kateri so bili njeni stariši v službi, in povedala, da jej je mati naročila, naj gre po jeden del mesečne mezde. Ker je dekle bilo videti pošteno, dali so denar, ne da bi bili starišem kaj povedali. Drugi dan se je praznično oblekla, in rekla, da gre v cerkev in od tega časa je stariši niso več videli. Mala Terezija se je bila peljala v Florisdorf, kjer se je nastanila pri neki ženski Schmidt, kjer so poprej stanovali njeni stariši. Rekla je, da potuje z dovolj enj em starišev, da jej je pa denar pošel in mora počakati, da dobi denar od starišev. Jeden teden je ostala v Florisdorfu, potem je pa šla na Dunaj, kjer prebiva več njenih sorodnikov. Najprej je šla k teti, ki služi v neki kavarni. Povedala je, da gre k stari materi in teta jej je dala nekaj denarja. Potem je poiskala strijca, kjer mu je ravno to povedala in zopet nekaj denarja dobila. Po-vrnila se je v Florisdorf, kjer je ostala nekaj dnij. Ko jej je denar pošel in je stradala, je ukrala gospo-dinji nekaj perila in prodala. Gospodinja jo je naznanila policiji. Ker je povedala, da ima sorodnike na Dunaji, so jo poslali na Dunaj. Tu jo je neki policaj peljal k teti. Ko prideta m f r t à . T . v tetino stanovanje, te ni bilo doma. Rekla je poli- • . 4 £ cijstu, da bode že sama počakala teto. Najbrž se je bala sorodnikov. kajti tete ni čakala, temveč jo je pobegnila in od tega časa ni več sledu o nji. Dne 13. m. m. ob šestih zvečer videli so dečki, da je mlada deklica skočila v vodo. Dečki so sodili, da ima ta deklica kacih 12 ali 13 let. Imela je kratko krilce s rudečimi pikami in črni jopič. Bila je črnih % las. Neki mož ki je bil na drugi strani vode, pa — W* f -mH* , trdi, da je imel samomorilko za staršo. Dečki pa ostavijo vsi svoji trditvi, da ni imela več kakor kakih trinajst let. Trupla sedaj še niso našli in zatorej se nič gotovega ne ve. Policija pa vendar misli da bi utegnila biti Terezija Polta. Če jo samomorilka res Polta, bode pač še treba poizvedeti, kje je nesrečna potepenka stanovala še zadnjih 6 tednov. — Povodenj z Zagrebu. Dne 25. m. m. se je utrgal blizu Zagreba oblak Potok Medvešcek je presfcopil bregove in poplavil spodnji del mesta. Zaradi trajnega de-ževja so v Zagrebu bili že v velikem strahu, kajti Sava je grozno naraščala. — Pet kmetov zmrnilo. Ob zadnjem snegu je v Ja-senaku na Hrvatskem pet kmetov zmrznilo. — Srebro kradel. Neki Adriano iz Trsta ki se je izdajal za grofa, je spremljal italijansko pevsko družbo po Evropi, to je porabil, da je kral srebrne reči. V Draždanih je grof jedel več tednov v nekem hotelu z neko pevko, katero je izdajal za soprogo. Zahteval je le srebrne Žlice. Grof je porabil to priliko, da je ukral 50 srebrnih žiic, več vilic in še nekaj druzih srebrnih stvarij. Ukradene stvari dobili so nazaj, ko je policija odprla kovčeg gospoda grofa. Izročili so ga sodišču, ki ga je obsodilo v šest mesečno ječo. — Morilec svojega očeta. V Starih Perhovcih na Hrvatskem je dne 16. t m. kmeta Luko Benića pri mizi ubil s sekiro njegov sin Vinko Benič. — Iz sovraštva je pet sosedov ubilo v Hernath-Nemethyju kmeta Janez Lokatosa. Umor se je zgodil v tem» ko je protestanski škof blagoslovil novo cerkev. Morilce so že zaprli. — Visoka starost. V Zalesji na češkem je umrla te dni neka kočarica Barbara Holeček, ki je imela že 103 1. Bila je do zadnjega trdna in dobrega spomina. — Hiša se je podrla. V Monakovem se je podrla te dni hiša, katero so še le zidali. Pet delavcev je podsulo, katere so pozneje vse mrtve izvlekli. — Podarjen glavni dobitek. Ravnatelj trenkeške hranilnice je podařil nekemu prijatelju srečko ogerske razredne loterije, katera je zadela glavni dobitek 80.000 gld. — Smrt vsled elektrike. V Norem Jorku je elektrika ubila vsled neprevidnosti inženerja Franklin-Leonard Pop-peja, kije poskušal neki nov električen stroj. Pokojnik je znaa elektrotehnik in je nekaj časa z Edisonom vkupe deloval. 444 Godba pri honvedih. Na Ogerskem mislijo osno- lena Mrazovic, dobra pisateljica in poznavaljka svoje bo vati godbe pri honvedih, (deželnobrambovcih ) Osnovalo se bode senske domovine. sprva sedem tacih godb, namreč v Budimpešti, Segedinu, Ko-šicah, Požunu, Belemgradu, Kološu in Zagrebu. Vsaka godba Godeffroid Rihard Godeffroid. Na Dunaji je umri Rihard profesor kemične tehnologij na tebnologičnem bode imela kapelnika in 43 mož. Stroške za napravo godb 0brtnem muzeji. Pokojnik je bil tudi raz3ojevalec na raznih plača deželnobrambovsko ministerstvo, potem se bodo vzdrže- razstavah. Prejšnja leta je deloval v laboratoriji lekarniškega vale te godbe na način, kakor se pri skupni vojni. Milan borzijanec. Bivši srbski kralj je nedavno društva in izobrazil mnogo lekarnarjev Na smrt obsojena ženska v Srbiji Jagod na pariški borzi zgubil tri milijone frankov, ko so . pali pa- v Srbiji obsodili so na smrt kmetico Stano Mihajlović, ki je pirji zlatih rudnikov mej neko Nesreča pri procesiji. V Lublinu na Ruskem procesijo vrgel vihar streho katoliške cerkve na ljudi in jih je mnogo ubitih in ranjenih umorila svojega osemnajstletnega sina s sekiro v spanji. To prvič, da se ženska za kažen ustreli, v Srbiji se namreS smrtna kazen izvrši s strelom. Zanimivi tatvini. V Benetkah je te dni neki tuj Posvetne pesmi v cerkvi. V Svici se je v cer- fcrmil golobe na trgu sv. Marka. Pri tem mu je pa padel na kvah udomačilo posvetno petje. Y Curihu je 80 duhovnikov v navzocnosti škofovej sklenilo poprositi vlado, da tako petje prepove. Duhovnikov samih ljudje več ne poslušajo. _______________ ___________ . ______, dne 23. tla Tuj briljanten prstan katerega takoj jeden golob požrl hotel prijeti goloba, a v tem so vsi golobi odleteli Trije otroci zgoreli. V Gastrovu v Prusiji m. zgorela hiša in trije otroci. Žrtva igre. Belgijska grofinja Jonkes se otro- Rabelj nizozemske Indinije, Runre potuje s hcerko po Evropi. Milanu je obiskal gledališče, in je v tem njegovi hčerki zlata ura ukradena. Napačni nadomestni rezervist. Na Dunaji zaprli vala s svojo šestnajstletno hčerjo. Zaigrala je v Monte Carlu so 261etnega fijakarja Berana se bil oglasil k orožnim 300.000 frankov. Samomor markija. Angle ški marki Waterford se je zaradi neke neozdravljive bolezni ustřelil na svoji graščini v Curraghmooru na Irskem. Poštni tat. Na Dunaji je v glavnem carinskem uradu za postně pakete ukradel poštni službenik Kartatschnigg dva paketa, v katerih je bilo 16.000 gld. v zlatu, oziroma vajam. Rekel je, da nadomestni rezervist Josip Seherer Spoznali so ga pa, in zaprli, ob jednem pa sedaj pravega Josipa Sehererj iščejo Izkoriščanje deklet. Na Dunaji je bila te dni obravnava, pri kateri se je pokazalo, kako da nekateri podj^t-niki izkoriščajo delavke. Izdelovalca umetnih cvetlic Franc in Josipina Haječek sta tožila zakonsko dvojico Josipa in Nežo 2090 frankov v srebru. Drugi paket je pustil zunaj urada, Miček, sta v neki pravdi izpovedala, da je njiju hČer zbo ker ga menda ni mogel več odvesti, da bi ga kdo ne zapazil. Po zvršeni tatvini je bežal z Dunaja, a so ga přijeli v Rati-boru v Prusiji. - Obsojen čevljarski učenec. Na Dunaji obsodili v so v šestnajstletno ječo čevljarskega učenca Prochazke, umoril ženo svojega je bivšega mojstra, sedemdesetletno Ano lela, ker so jo pri Haječekovih preveč izkoriščevali in tepli. Izpovedala sta bila, da morajo deklice, ki se uče pri Haječeku večkrat za kazen vso noč delati in še same svece kupiti, da se delà tudi ob nedeljah, da za kazen dekleta postijo, jim po celi teden ali tudi cei mesec* ne dajo večerje, da so tri dekleta zaradi grđega ravnanja že umrle, nadalje, da ima Ha- Leitgelb in jo oropal. Zatoženec je přiznal svoje dejanje. Nesreča na železnici. V Globonci na Ogerskem sta vkupe trčila dva vlaka Jeden sprevodDik je nevarno poškodovan, šest voz je zdrobljenih. Nesreča v premogovniku. V Dougesu na Fran-coskem so se dne 25. oktobra vneli plini in je tri delavce ubilo in osem poškodovalo. Madjarska surovost. Pri Kolenfeldu so se nekaj sporekli madjarski in hrvatski delavci na železnici v vozu tretjega razreda. Madjari, ki so bili v večini, so nekega hr-vatskega delavca vrgli skozi okno. škodoval. ječek po 15 deklet, ki se uče, dočim bi jih smel imeti le šest, da pa ostale naznani kot služkinje in pomoćne delavke. Ta sta Fran Haječek in njegova žena smatrala za razžaljenje in tožila, in obravnava je pokazala, da je vse to res in zatoženi Miček in njegova žena sta bila oproščena. Tržne cene. V Ljubljani dne 30. okt. 1895. Pšenica gld. 7.60 kr. % rž gld. sreči se ni dosti po- ajda gld 6.75 kr., ječmen gld. 6.50 kr., oves gld. 6.80 kr kr proso gld. 6*50 kr., turšica gld. 6*90 kr V Pogorelo mesto. Mesto Sasočin v radomski gu-berniji je pogorelo. Sodi se, da je bilo zažgano. 1500 ljudij je brez strehe. Poboj ciganov. V nekem gozdu blizu Plzna na leča gld. 10 - kr., grah gld. 10'- kr., fižol gld. 12 (Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr. Češkem sta se zaradi neke ciganke sprla dva cigana, bila vanjo zaljubljena. Močnejši je ubil slabšega. Ciganka, sta je boj kaj hladnokrvno gledala, je ustřelila še živega cigana, ko je videla, da je drugi mrtev. ; Zaprli so v Mentonu dvajsetletnega Henrika Hen- Loterijske srećke. V Linču dne 26. okt. t. 1. : 20, 61, 85, 78, 15. V Trstu dne 26. okt. t. 1. 81, 7, 69, 24, 32. V Pragi dne 30. okt. t. 1. : 33, 63, 21, 48. lyena iz Smirne ponarejajoč šeke več bank osleparil Prigoljufani denar je zaigral v Monte Carlu Pogrešan pek. Na Dunaj bil izginil dvorn* pek Ratz. Sedaj so ga dobili v Fûrthu na Bavarskem. Poka" zalo se je, da je zbláznil in v blaznosti odpeljal se z Dunaja* 4 u Ženska priporoča glavni urednik. Glavni urednik ali bolje urednica v Serajevi izhajajoče „Bosnische Post je Mi Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani Odgovorni urednik: Avgost Pucihar. - Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.