UDK (UDC) 519.218:528:007:32(4) 061.3(497.12) Geodetski dan „1992":528 EO EZIJA, INFORMATIKA, S TIS IN EVROPSKE INTEG CIJE Tomaž Banovec MP-Zavod Republike Slovenije za statistiko, Ljubljana Prispelo za objavo: 15.9.1992 Izvleček Referat kritično obravnava geodetske evidence, posebej karte, kot podlage za vnos podatkov in postopke geokodiranja s kriteriji, ki veljajo za statistiko in informatiko. Opozarja na napačen pristop k digitalizaciji kart v Sloveniji glede na vrednosti kart z vidika lokacijskih premikov objektov, nehomogenosti v sami izmeri in generalizaciji ter redukciji vsebin. Predlaga, da se za evropeizacijo kot kriterij uporabi institucijo CERCO in vključi v projekt MEGRlN Bistveno pa je izgraditi vsebinski model podatkov in model kvalitete podatkov, po določitvi potrebnih vsebin večnamensko, kot to že določa MEGRJN Ključllle besede: digitalizacija, Geodetski dan, karte, Rogaška Slatina, Slovenija, standardi, uporabniki, 1992 Abstract The paper deals critically with surveying records especially with maps as a basis of data entry and procedures of geocoding with criteria valid far statistics and inf ormatics. The attention is drawn to the wrong approach to maps digitalization in Slovenia as to the value of the maps from the point of view of local movements of objects, nonhomogeneity in land surveying itself and generalization, and contents reduction. Far the europeisation as a criterion the suggestion of the author is to use CERCO institution and the entering into MEGRJN project. The essential thing is to set up a conceptual data model and quality data model Keywords: digitalization, Geodetic workshop, maps, Rogaška Slatina, Slovenia, standards, users, 1992 1. UVODNO RAZMIŠLJANJE Pred petsto leti je portugalsko skrivanje podatkov o dejanskem obsegu zemlje povzročilo, da je Kolumb krenil na „kratko" pot in našel svojo „Indijo". Portugalci so vedeli, da je zemlje po obsegu okrog 10 000 km več, Španci pa ne. Neznanje je finančno podprlo pogumno odločitev, da so financirali pot, ki je izgledala kot bližnjica. Portugalci pa so iskali in našli pot okrog Afrike. Kaj pomeni podatek in kako ga različno uporabimo? Kolumbu in vsem drugim so Portugalci podatek skrili, danes pa je skritega zelo, zelo malo. Vse je v člankih, bazah podatkov in še kje. Naša Geodetski vestnik 36 (1992) 3 slovenska geodetska nepripravljenost, da bi si vsaj med seboj delili delo in se obnašali tako kot se pričakuje od geodetskih institucij, ne samo od posameznikov, je očitna. Iniciativo so zato povzeli drugi, novi Kolumbi. ekaterim celo geodezija ni več geodezija, ampak en sam velik GIS. Početje spominja na znano zgodbo o Indijancih, ki na podlagi meteoroloških radijskih poročil o hudi zimi (tranzistor je povsod) sekajo drva za „od meteorologov napovedano" strnšno zimo. Meteorologi pa svoje napovedi spet poglabljajo tako, da opazujejo količine nasekanih drv za bodoče zime. GIS prav tako reproducira sam sebe tudi pri nas. Vsaj deloma sem sokriv za doseženo stopnjo geokodiranja podatkov v Sloveniji (Banovec 1973). Bodočnost se dogaja na novo, ocenjujem, da moram opozoriti na stvari, ki me pri tem vsaj kot kartografa, če ne statistika ali informatika, vseeno motijo. Predraziskav in delovnih komplikacij za naročanje projektov ni veliko. Potrebno znanje pridobivamo z razpisi, namenjenimi kar vsem, brez ustreznih pred postopkov. Ob tem pa niti ne vemo, kaj bomo digitalizirali. DMR 100 je lep primer za to. V omejenem obsegu bom opozoril samo na problem kart, ki jih digitalizirajo in ki bo lahko usoden. Za Slovenijo je to sicer manj, za slovensko geodezijo pa lahko postane vse skupaj zelo usodno. 2. KRITIKA UPORABE IN UVAJANJA UGIT-A O tej temi sem večkrat opozarjal in se strinjam s Stančičem (Geodetski vestnik 1992). Geokoda je samo eden od podatkov v bazi. Nekdo se mora pri taki globalni orientaciji ukvarjati tudi s teorijo, saj so napake, ki jih lahko naredimo na celem modelu podatkov Slovenije, samo velike napake. Veliko napak pri samih bazah nismo naredili (Banovec 1991a), bodočnost pa obeta, da jih bomo. V strategiji razvoja geodezije (Banovec 1990) sem opozoril na znane „predigitalne probleme" in na izraz UGIT (uporabna geoinformacijska tehnologija), v Bovcu (Banovec 1991) pa na problem novih izzivov in funkcij, ki so pred geodezijo v novi teritorialni ureditvi Slovenije na področju privatizacije, denacionalizacije in še na drugih področjih. Kriza vsebin je v tem času samo še večja. Svetovna izkušnja je znana. Programska oprema in tehnologija naj bosta v funkciji vsebinskih nalog in ne obratno. Tumu dodamo še znane predigitalne probleme, kot so nepoznavanje vsebin in večnamenskosti, slaba analitska sposobnost uporabnikov in že omenjeno (ne)vzdrževanje baz podatkov (Banovec 1990). 3. VEČNAMENSKA UPORABA PODA'fKOV, FUNKCIJE IN VSEBINE Ob pomanjkanju potrebnih redefinicij funkcij geodetskih evidenc in vsebin so to samo nekatera od vprašanj. Po MEGRIN-u (Multipurpose European Ground Related Information Network) (Barwinsky 1991) je urbanistična uporaba in z njo povezane funkcije in vsebine samo ena od mnogih, nikakor pa ni dominantna, in torej sama ne more biti ekskluzivna podlaga za določanje vseh vsebin geodetskih evidenc. Thko kot v statistiki niso določene funkcije in uporabe podatkov samo za enega uporabnika, pač pa vedno za več uporabnikov (Barwinsky 1991). MEGRIN predpostavlja enak odnos geodezije in večnamensko podporo naslednjim dominantnim. dejavnostim: kartografiji, obrambi, statistiki, zdravstvu, varstvu okolja, prometu, izgradnji prometnic, urbanističnemu in regionalnemu planiranju. To seveda niso vse dejavnosti ali celotna uporaba, posebej če ocenimo vse stroške izgradnje Geodetski vestnik 36 (1992) 3 (Eden 1991). Karta je grafična predstava o nekem realnem teritoriju. Digitaliziramo torej predstavo, ki je pomembno subjektivizirana. 4. URADNE IN DRUGE KARTE KOT PODLAGA ZA DIGITALIZACIJE 7 a mali del kart trdimo, da imajo evidenčno ali kar dobro metrično točnost, za L....lvečino pa, da imajo „statistično" točnost ali celo funkcijo skice. Vemo, da lahko zgradbo, cesto ali podobne antropogene objekte pozicijsko ustrezno kartiramo do razmerja 1:7 000, potem pa moramo uvesti redukcije in generalizacije vsebin in ustrezna „premikanja". ,,Evidenčnost 'pozicije" in točnost samih atributov v bazi, ki je upravno potrjena, določa, da lahko na podlagi takih kartnih podatkov tudi odločamo na ravni entitete (odločba, potrdilo, soglasje, odmera). Osnovna filozofija večine upravnih prostorskih postopkov je tudi geokodirana še pred uporabo samega UGIT-a (Tehnična konferenca za pripravo prostorskih planov, Kranj 1979). Funkcije, ki naj bi jih s tem podpirali večnamensko, pa praviloma ne razumejo ali pa jih napačno informatizirajo. Tudi večina strokovnjakov nima prave predstave o: • lokacijski oz. pozicijski točnosti objektov na karti, • generalizacijah in redukcijah vsebin in s tem spet o položaju objektov v kartah, ki jih digitalizirajo. Splošna teorija in praksa sta za posamezna razmerja (merilo) fartografskega izkazovanja določili grafično merilo kot podlago za oceno pozicijske točnosti. To je pogojeno s kvaliteto papirja - nosilnega medija nosilca, z raztezki, možnostjo risanja in metriko samega načrta. To je mera: + 0,2 mm krat imenovalec razmerja (merila). Tukoj, ko je karta reproducirana, tiskana, fotokopirana ali drugače dodelana, govorimo tudi o trojnem mnogokratniku te napake. Torej smo lahko zadovoljni, če pozicijska napaka na grafični podlagi - karti in načrtu pri kasnejši mešani uporabi ni večja kot± 0,6 mm. V razmerjih 1:25 000, 1:50 000, 1:100 000 in 1:250 000 je ta netočnost že bistveno večja s posegi kartografske generalizacije in redukcije. Tu dva postopka lahko prirejamo s statističnimi posploševanji (agregacijo in vzorčenjem). V nadaljevanju na grobo ocenimo posledice grafične kartografske nenatančnosti. Preglednica iz Topografskega priročnika: Rje imenovalec razmerja načrta, karte ali druge risbe. RAZMERJER 0,2mmxR 0,6mmxR zrafično verietno GEODETSKI NAČRTI Na-0,5 1: 500 0,1 m 0,3m Na-1 1:1000 0,2 m 0,6m Na-2,8 1: 2 880 0,57m 1,7m TEMELJNI TOPOGRAFSKI NAČRTI TTN-5 1: 5000 J,0m 3m TTN-10 1: 10000 2,0m 6m Geodetski vestnik 36 (1992) TOPOGRAFSKE KARTE TK-25 1: 25 000 5,0 15m TK-50 1: 50000 10,0 30m TK-100 1: 100000 20,0 60m TK-200 1: 200000 40,0 120m PREGLEDNE KARTE PK-250 1: 250000 50,0m 150m PK-400 1: 400000 80,0m 240m PK-750 1: 750000 150,0 m 450m In tako dalie. Izvedene in prerisane karte iz izvornih so še manj pozicijsko točne. Lokacije novih dorisanih pojavov na sicer navidezno točne izvorne karte so zato pretežno informativne, indikativne statistične in ne metrične ali evidenčne. Tu zato razmejujejo vsebine in funkcije GIS-a in LIS-a. Kaj je evidenca, kaj statistika? Kaj geneze kart in njihova uporabnost? Vsaj na FAGG bi morali nekaj storiti za boljše razumevanje tega fenomena. Torej kartiramo predstavo, ki večinoma niti standardizirana ni, š.e manj pa kontrolirana ob prevzemu. Potem pa to predstavo digitaliziramo. Numerična in projekcijska ureditev omogočata preslikave v večino projekcij iz slovenskega koodinatnega sistema - modeliran Gauss-Krueger, v sosednje projekcije (na primer Gauss-Boaga) ali UTM oz. bodočo evropsko standardizirano preslikavo v okviru projekta MEGRIN. Vendar s tem omenjenih napak nismo odpravili. Torej ne samo, da nismo določili in njihovega evidenčnega ali statističnega vidika po vsebini, ne zavedamo se, da digitaliziramo predstavo (karta je predstava) in da moramo v takem primeru seveda vedeti za vse omejitve, ki jih taka predstava prinese s seboj. 5. ZAKLJUČEK Poleg vsega, kar je treba upoštevati naložitvi in geokodiranju in zadeva večnamenskost funkcij evidenc, smo upoštevali splošna pravila izgradnje baz podatkov in stroške (Eden 1991). Bistveno je, da je „presekovanje slojev", pridobljenih s tako nehomogenih kartnih podlag nekorektno.in predvsem informativno. Zato mislim, da je treba evforijo izgradnje GIS-ov v Sloveniji ustrezno preusmeriti in jo podvreči ustrezni kritiki. Mednarodne izkušnje tem ne bodo škodovale, preučili nismo veliko, še manj pa upoštevali. Nujno je bolje analizirati karte in njihovo točnost ter vrednost za digitalizacije in spet osvojiti že zanemarjena kartometrična znanja. Proizvajalci kart bi morali nekaj povedati o svojih kartah, izvorih za podatke v njih, stopnjah generalizacije in redukcije in podobno. saj za nekatere geokodirane baze podatkov, ki so preprodaje in trženja, je nujno, da jih določimo kot kooperacijske, in da se za njih določijo koncesionarji ter pogoji uporabe. Večnamenska vsebina naj bo osnovni kriterij in ne programska ali strojna oprema. Glede vsebine je pomembno, kje se bo GIS „spustil" na izvorne mere ali švicarski model zemljiškega informacijskega sistema ( državna meja s koordinatami kamnov, kataster cest in dejanska kilometraža ceste in ne iz kart digitalizirana, koordinate meje RTE in ROTE na terenu(?) in ne iz TTN-5 in Geodetski vestnik 36 (1992) 3 podobno. Geodezija potrebuje vsebinski model podatkov in model kvalitete podatkov, ne samo zaradi v MEGRIN, pač tudi sama zase. Viri: Barwinsky, 1991, A concept to build upadata-base for Geographic Information System, FIG simpozij, Innsbruck Banovec, T., 1972, Zasnova študije o prostorskih informacijskih sistemih, Inštitut GZ SRS, Ljubljana. Banovec, T., 1983, Topografski priročnik, ZRVS, Naša obramba, Ljubljana. Banovec, T., 1991, Centralna vsebinska in tehnična podpora nekaterih vseslovenskih evidenc glede na tri nove velike strokovne izzive v Republiki, neobjavljeno. Banovec, T., 1991, Administrative Register, Censuse und statistische Erhebungen als Bestandteil des Landesinformationsystems der Republik Slowenien, FIG simpozij, Innsbruck Eden, R., 1991, GIS Cost BenefitAnalysis Problem and Solutions, Unisys, Geographic Information Systems, Nica. Recenzija: Gojmir Mlakar mag. Radoš Šumrada Geodetski vestnik 36 (1992) 3