Naročnin* za ozemlje SHS: tetao.......................K 150- za pol teta..................... w cetot tete ■(»•■•••« • 45*— mfctm.......................> 15 — Poltnlna p ta fena v gsst©v!»i. Cena M, 2 K. licejska im j tz^ioa Ljubljana. iPtJSTRUO IN OBRT. Uredništvo In upravnlštvo je v Ljubljani, Cradilče 17/1. - St. telef. 552. — Štev. računa pri ček. uradu 11.953. — Dopisi se ne vrafajo. Pia«* hi toži se v Ljubljani. fizhaia vsako sredo in soboto. Leto IV. VSEBINA s Snevanie novih industrijskih podjetij. — Predavanje o Siamu. -- K reformi stanovanjske politike. Kritičen položaj produkcije oglja v Sloveniji. Izvoz in uvoz — Narodno gospodarske zadeve. — iz naših organizacij. — Razno. Tržna poročila. — Borza. Snovanje novih industrijskih podjetij. V članku »Stanje in razvej industrije v Stbiji« je najboljši poznavalec naših gospodarskih razmer, inž. Milivoje M. Savič napisa! kratek pregled industrij, katerih pri nas ši nimsmo in ka~ ter-s,- bi bilo treba osnovati, da izkoristimo nsravr.e zaklade in vodne sile v naši državi ter da se polagoma v industriji osiobodimo odvisnosti od inozemstva. Zh nas Slovenec, kjer je industrija najb.jij razvita, je ta študija zelo interesantna in zato prinašamo v sledečem kratek pregled industrij, ki se snujejo pr: nas. Nadvse važna jc industrija destilacije premoga in koks i ran j e lignitov, za katere so poskusi s premogom iz naših rudnikov nadvse pričakovanje dobro uspeli, in se sedaj študira ureditev obrata. Razvoj te industrije je predpogoj za obratovanje železarn in cele vrste drugih industrij. Kakor je pokazala statistika zunanje trgov ne za leto 1920, je za zboljšanje naše trgovinske bilance neobhodno potrebna emancipacija v tekstilni stroki. V Slovenili obstoječe tri tovarne so spec lizTane le za gotove vrste bombaževih izdelkov in bo treba, da »»ostanemo bolj neodvisni u, ki je bil poprej samo izvozni predmet, se je začela organizirati doma in bo njeno središče Grosuplje na Dolenjskem. Izredno lepo pa sc iazvija pod visoko zaščitno carino konfekcijska obit ki ima veliko eksportno bodočnost v Jugoslaviji. Naš domač trg postaja vedno bolj in bolj neodvisen od dunajskega vpliva in po ustanovitvi konfekcijskih tovarn za obleke se snujejo na večjih krajih konfekcije za perilo, dalje tovarne i a kravate, za gumbe in ovratnike. Za žensko čipkarske-obrt bi bilo velikega pomena osnovanje tovarne z u sukanec, ki je tudi v krojaški in Konfekcijski obrti zelo potrebna, ter tovarna za različne vrste vate, ki se rabi v konfekciji in zdravilstvu. Med kovinskimi industrijami it špe-cijalnega pomena za našo električno industrijo rafinerija in livarna bakra, Slovenija, ki ima mnogo neizrabljenih vodnih sil, potrebuje za elektrifikacijo tako podjetje, kjer bi se iahko izdelovali vsi potrebni elektrotehnični izdelki \z bakra in njegovih spojin. Kakor ie znano, izvažamo sedaj bakreno rudo iz borsKega rudnika v Srbiji na predelavo v Nemčijo preko Rfidujevca po Donavi. Nemčija pri tej izdelavi bakra izloči tudi vsebino zlata in srtbr*, ki se nahaja v omenjeni rudi, in nam prodaja za drži g denar bakrene izdelke. Za obnovitev naših železnic in voznega parka je polreba razvoja plav-žarske industrije v Ljubiji v Bosni, ter tovarne za vagone in zelezniške stroje, za katere se namerava pri nas vporabici taboriščne vod in druge sanitetne naprave so upe-Ijane. Široke in s krasnimi drevoredi obdane ceste vodijo na vse strani, kjer se vidi živahno življenje vseh tu živečih narodnosti in tipov in kjer se vidi veliko večje število avtomobilov, kakor pri nas itd. V prekopih in na glavni reki Menam Chao Phraga pa se vidi živahno gibanje čolničev in ladij vsake vrste, parnih kakor motornih. Na bazarih se dobi skoro vse kar premore evropska iridustrja! Kraljeva^palača in mnogoštevilni buddhiški templi so prava slika siamske arhitekture in umetnosti, katero zamore vzgojiti edino le narod, ki ima dovolj izvežbanih čutov za naravno poezijo. Za tem je predavatelj opisal karakteristične poteze centralnega Siama. Celi centralni del države je velikanska aluviiidna planjava; 80°/o te planjave poplavi v deževni perijodi vsakoletna povodenj, ki pomenja za Siam to, kar pomenja izstop Nila za planjave Egipta. Naravno rodovitnost zemlje povzroča edino le ta povodenj, ker ona donaša iz severnih gozdnatih krajev mnogo hranilnih snovi, ki so potrebne za ■•zgojo riža. Zelo zanimiv je bil nadalje Januarja 1921. naprave v Strnišču pri Ptuju. Za razvoj cestnega prometa je potrebno osnovanje * vtomobilne industrije. V Ljubljani so se nahajale po prevratu vojaške artilerijske in auto-delavnice, iz katerih bi se bilo dalo, ako bi bile prršle v civilne roke, osnovati msle automobilne to arne. Zs sgsarne potrebe naše dižave je zelo važna industrija poljedelskih strojev. Ta stroka bi se bila od prevrata pri nas že lahko v večjem obsegu razvila, ds jo ni oviralo pomanjkanje Železa in carinske zaščite, ker so vse kmetijske zadruge uvažale svoje stroje cari. z prosto iz inozemstva. Ako bi se ta režim nadaljeval, bi povzročil popoln propad tuzemske strojne industrije. Ko smo vsted plebiscita izgubili na Koroškem veliko puškarsko inoustrijo, se jt*- posrečilo pridobiti podjetnike, da se osnuje nova puškarska indu-strtja v Kranju na Gorenjskem, ki bo imela v Jugoslaviji veliko bodočnost. Železarska tovarna v Kamniku se je zelo povečala in razvila, razen tega se je osnovalo podjetje »Bistra« v Domžalah, kjer se bod .• izdelovala vse vrste okovja, umetno ključavničarstvo, električni m drugi izdelki. Daije se je osnovala v Ljubljani tovarna za pločevinasto ambalažo. Sedaj * se snuje fstotam tovarna za transfor rriatorje. Z ozirom na bogate zaklade lesa ima industrija za predelavo iesa v Sloveniji največjo bodočnost. Lesna industrija se v vseh panogah precej živahno rajvija, posebno napreduje stavbeno m pohištveno mizarstvo, ki je z velikimi dobavami zaposleno. Umetno mizarstvo pa se mora še v marsikaterem oziru izpopolniti. Med industrijami, ki so v zvezi s poljedelstvom, je za Slovenijo zelo važna industrija sladkorja, ki pri nas ni zastopana. Akcija za osnovanje pesne kulture'in sladkorne tovarne je že zelo stara. Poskusi s kultiviranjem sladkorne pese so se v "vsakem oziru dobro obnesli. Sedaj imamo za sladkorno tovarno tri projekte: Savsko polje pri Ljubljani, Krško polje na Dolenjskem, Belokrajina in event. Ptujsko popis planjave ob času suše, ko se velikanski požari širijo in čistijo zemljo ter pripravljajo polje za novo vegetacijo, ki se pokaže tukaj, ko nastopi deževna perijoda. O mnogoštevilnih jezerih pravi predavatelj, da so paradižu podobni naravni vrti, kjer kraljuje lotos cvetlica, Takih vrtov vrtnar ne more vprizoiiti v taki krasni obliki, kakor to stori narava sama. Popis vožnje z ladijo po glavni reki med Bangkok in dalje pioti severu ležečem mestu Ayuddhya nam je dal slike in karakteristiko siamskih rek sploh. Prrce; obširen je bil opis Ayuddhya, ki je b lo glavno mesto siamskega ali Thai naroda od 1349 do 1765, kjer je vladalo 54 kraljev itd. iz goratega severnega Siama smo zadobili posebno zanimivo in romantično sliko pragozdov, kjer je velika množina tehnično važnih, deloma poznanih, deloma nepoznanih lesov. Med temi stoji svetovno znan teak les (Tectona gran-dis) na pi‘vem mestu. ArheoLgom in zgodovinarjem nudi severni Siam mnogoštevilne točke za študije o razvalinah rnest iz 8. do 14. stoletja. To so n. pr. Pitsanulok, Pichit, ^Pichai, Sukhoday, Sachanalay, Kampherigphet in dr. Južni Siam ali malajski polotok je Štev. 7. polje na Štajerskem. Oljarske industrije so se po vojni živahneje razvijale. Projekt za tovarno in rafinerijo špirita ;z koruze m krompirja je ostal radi visoke obdačitve špirita zaenkrat neizvrSen. To varne za drože napredujejo, nimamo p u še tovarne za škrob Od treh tovarn ?u testenim: je pripadla ena Italiji, etu Avstriji in nam je ostala le še tovarna v Mariboru. B. še vojaško podjetje z« konzerviranje mesa na Vrhniki se je preosnovalo v privatno podjetje za izdela, o mesnih konzerv. Za Kamniško okolico se je na Homcu ustanovila riova tevarna za predelavo i» konzerviranje sadja, ki pa zaradi pomanjkanja sltd-korja še ni mogla v večjem obsegu delovati. Usnjarske tovarne so med vojno po večini povečale svoje obrate, vendar pa vkljub temu niso preurejene za predelavo drobnih kož, medtem ko govejih kož še vedno pomanjkuje. Spc-polnile so svoje obrate glede izdelovanja govejih kož z modernim, strojnimi opremami tako, d;t je upati, dd bodo v bodoče kos zunanji konkurenci. Razve seljivo pa je, da se je začelo misliti tudi na usnjarsko konfekcijo in se v t> nameri ustanovilo veliko podjetje »Petovija' pri Ptuju, To je sicer šele skromni začetek razvoja nove Ctroke, ki v Jugoslaviji .še ne obstoja. Tudi v papirni industriji te vsi obrati razširjujejo in novo opremljajo s stroji. Enako je s papirno konfekcijo, ki ima pri nas še veliko bodočnost, posebno če se z njo paralelno razvija tudi tiskarska m grafična industrija. Snovanje novih industrijskih podjetij je sedaj izredno otežkočeno. Predvsem radi nizkega stanja naše vaiute je tieba pri investicijah velike previdnosti, ker je treba kapital z hitrimi odpisi redu cirati, da se zagotovi tudi poznejša ren-tabiiiteta. Dalje je ves mobilni kapital sedaj več ali manj angažiran v trgovini, kjer obratuje z manjšim naporom in ri-zikom ter hitrejšim obrestoVanjem. Ni kdo nima danes še interesa immobilizirasi svoj kapital v industriji tudi iz tega ravnotako, kakor severni Siam izvan-redno bogat mineralij, kjer igrata cin in wolfram glavno vlogo. V drugem delu predavanja je iti|. Lupša popisal državno in službeno stanje. Vlada zadošča ljudstvo v vsakem oziru vkljub temu, da se smatra za absolutno monarhijo a v istini je mnogo bolj demokratična kakor marsikatera vlada v Evropi. Državnega, ozir narodnega dolga nima in državni dohodki so povprečno vsako leto večji kakor izdatki. Domač.h nezadovoljnih elementov ni, in ako se hoče sejati tu in tam nezadovoljnost, je to le delo tujcev kakega evropskega plemena. Različnih strank ni, toraj strankarskega boja narod ne pozna,, vsak posameznik pa se zaveda svoje narodnosti prav dobro. Za podlago denarne vrednosti služi zlato in kot enota se nahaja v prometu srebrni tikal, koiega vrednost je pod-vižena le majhn m spremembam. Papirnatega denarja je bilo 1915 le 35'6 nnliionov tikalov v prometu Ker je ta kraljevina v prvi vrs.i agrarna država, zato stoji industrija še v otroških povojih ter daje zato tuji industriji važno polje. vzroka, da država še ni pokazala svojega praktičnega inteiesa na snovanju novih industrij in ni do danes še razširila veljavnosti zakona z* podporo industrije na naše ozemlje. Niša industrija trpi močno pod javnimi davčnimi in carinskimi bremen!, ki jih na dolgo r.e bo mogla vzdržali. Tok sedanje pretirane agrarne politike se bo moral temeljito izpremeniti, ako se hočemo 8 časom industrializirati. Konečna ovira snovanja novih industrij pa je, da ima deniač ražpoložljiv katital preveliko nalogo v nacionalizaciji tujih podjetij in sicer r. polovičnim odkupom njih tova-ren, obratov in naprav, kar skoro presega finančno silo naših pokrajin Največje važnosti za povzdigo no- • ih industrij bi bila inozemska posojila. V tem oziru je bila inozemstvo do nedavno popolnoma nedostopno, sedaj pa je nastala nova situacija, v kateri bi naša držav;*, ako si bo anaia pridobiti ugkda v inozemstvu, dosegla znatne kredite. Piezreti pa ne smemo, da bi se dalo vprašanje vojne odškodnine od dozdevno falitne Avstrije rešiti najbolje z oddajo mnogih vojnih in drugih industrij nam kot natualno dajatev na račun vojne škode. K reformi stanovanjske politike. Kot smo informirani, namerava deželna vlada za Slovenijo v najkrajšem času postaviti svojo stanovanjsko politiko na deloma novo podlago. Iz-«i?ti hoče enotno, za vso Slovenijo veljavno stanovanjsko naredbo, ter bodo pri tej priliki vse dosedaj izdane in to zadevo obravnavajoče naredbe izgubile veljavnost. V vprašanju stanovanjske politike, katere važnost v principu vsi globoko občutimo, smo morali Izbojevati mnogo težkih bojev in odbiti nebroi neupravičenih napadov. Poverjeništvo za socijelno skrbstvo je svojčas prav enostransko in deloma gazeč obstoječe postave, to vprašanje hotelo n- mah rešiti. Pri tem svojem delu pa ni bilo srečno, že zategadelj ne, ker je bilo pri tem pri mnogih prizadetih omajano zaupanje in vera v to, da živimo v pravni državi, kjer državljan uživa zaščito zakonov. Vemo dobro, da je bil stanovanjski položaj obupen, in da je nešteto ljudi v človeka nevrednih bivališčih tvegalo zdravje in vse druge moralne lastnosti, ki družbo usposob-Ijajo k mirnemu sožitju. To državno nalogo bi moralo poverjeništvo rešiti predvsem na račun države, ter bi bilo venomer moralo imeti pred očmi ta prvi cilj, namesto da je preko naših glav absolutistično diktiralo to in ono, ter, kot se nam je zdelo, ni smatralo za potrebno doseči že v početku miren sporazum. Ker se baš zdaj pripravlja reforma stanovanjske politike, moramo biti oprezni, da nam preko noči vlada ne vsili naredbe, katere določila bi nas občutno škodovala. Danes se hočemo pečati izključno z enim vprašanjem, Siamska kultura datira iz starodavnih časov. Že v drugem stoletju pred Kristusom je prišel Buddhizem v te dežele in je uprizoril kulturni položaj, kateri se Se danes v svojih glavnih potezah ni spremenil. Velika dika siamskega naroda je povprek njegova radodarnost in gostoljubnost. Tujec najde vselej v vsaki hiši in templu varno zavetišče, kjer se pokrepča in odpočije. Poseben utis so naredila izvajanja glede našega stik* z tem narodom Siamska vlada stoji v novejšem času v stiku z vsemi glavnimi državami. Carinske siamske razmere so ugodne. Evropski trgovci, katerim so sc tekom svetovne vojne pridružili Japonci in v večji meri tudi Amerikank, imajo danes večinoma zunanjo trgovino, namreč jmport in eksport v svojih rokah. Z vsemi trgovskimi triki navdani Kitajci a goje lokalno in deželno trgovino kot domači prekupci oz. posredovalci. Vsem evropskim podjetnikom je Kitajec v Siamu in povsod na daljnem vzhodu tako-rekoč desna roka. Blago, katero mkdo ve more spraviti v uenar, stori to prav jotovo Kitajec Vse kar donese evrop-sk’ industrija in trgovina na svetovni trg v vporabo v velikem ali majhnem. ki je po naših informacijah še odprto, namreč s pravico disponiranja s trgovskimi in obrtnimi lokali ter maga-cini, kot tudi z višine letne najemnine. Organizacije hišnih posestnikov v Sloveniji namreč energično zahtevajo od vlade, da nameravana naredba prepusti izključno lastnikom hiš pravico, dispo-nirati s trgovskimi in obrtnimi prostori ter z magacini, in tudi svobodno, samo na podlagi sporazuma s stranko določiti višino letne najemnine. Zveza trgovskih gremijev in zadrug v Sloveniji je o tej zahtevi iz krogov hišnih posetnikov sklepala na seji širšega odbora dne 18. t. rn. ter je v glavnem zavzela naslednje stališč*. Pravice razpolaganja s trgovskimi in obrtnimi prostori ne sme biti popolnoma, to je v vseh primerih pridržana lastniku hiše. Jasno je na eni strani, da je položaj hišnih posetnikov skrajno mučen in naravnost kriči po ozdravljenju. S sedanjimi stanarinami in najemninami ni mogoče kriti niti najbolj potrebnih vzdrževalnih stroškov, medtem ko o kaki rentabiliteti ni nobenega govora. Na drugi strani pa važni javni interesi zahtevajo, da se v tem oziru še vedno, seveda začasno ne uvede popolna svoboda. Pomisliti moramo, da bi v slednjem primeru nastalo tako nezdravo tekmovanje, da bi draginja avtomatično silno narasla, o čemur ne bi bilo ustreženo niti hišnim posetnikom. Pomisliti moramo tudi, da bi v tem primeru imeli pred sabo morda velik naval tujcev, ki bi vsled svojih boljš;h gmotnih razmer lahko mnogo domačinov upropastili.' Vse te razloge je imela zveza trgovskih gremijev in zadrug pred očmi, ko je zavzela posredovalno stališče in je sklenila, predlagati vladi, da prepusti v novi stanovanjski naredbi lastnikom hiš dispozicijsko pravico samo v korist njihovih sorodnikov. Ker tako daleč tudi ne more iti omejitev svobode hišnih lastnikov, da ne bi mogli skrbeti niti za svojce, za katerih dobrobit so vendar svojčas hišo zidali, oziroma pridobili. Glede svobodne določitve višine letne najemnine se je zveza trgovskih gremijev in zadrug postavila ravnotako na posredovalno stališče. Nasproti zahtevi hišnih posestnikov po popolni svobodi je namreč sklenila, predlagati vladi, da dovoli primerno povišanje letne najemnine. Isti razlogi, kot zgoraj so bili tudi tukaj merodajni. Vsak praktik ve, kako horendno visoke najemnine nudijo dandanes ponudniki tudi za najprimitivnejše trgovske prostore, ki sploh tega imena ne zaslužijo. Da ta divja gonja ne sme iti predaleč, je naravno. Obrtniške organizacije so v teh vprašanjih zavzele mnogo bolj radikalno stališče, -ter v splošnem gornje zahteve hišnih posestnikov hočejo Se bolj omejiti. O tem za trgovstvo in obrtništvo zelo važnem vprašanju je sklepala tudi trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani v. seji trgovskega in obrtnega odseka dne 19. t. m., ter je, kot vse to si želi uporabljati siamski narod. Mi imamo mnogo produktov, katere hočejo vzhodno azijski narodi, Azijati pa imajo zopet produkte in surovine, katere potrebujemo' mi in je kupujemo b*g si ga vedi odkod. Zato hoče inž Lupša izvesti prvo znanstveno in komerojalno jugoslovansko ekspedicijo v vzhodno Azijo, da ogladi pot za naše delo v bodočnosti tudi v teh krajih. Naloga te ekspedicije bo: 1. Navezati trgovinski stik In pro učiti vse, ksr je potrebno za to, da se obnesejo in ukoreninijo naši interesi v bodočnosti na daljnem vzhodu. 2. Proučiti na licu mesta zadnje spremembe narodnogospodarskega in socialnega značaia tam bivajočih narodov. 3. Nabrati vsestranski znanstveni materijal, osobito zbirke za šole in muzeje. 4 Pridobiti sploh ugled našemu narodu In državi s katerim bo prišla ekspedicija v dotik. 5. Na podlagi rezultatov te ekspedicije se bo osnovala jugoslovanska azijska družba interesentov za izvoz in uvoz ozir se bodo ustanovile agenture, ako bo to odgovarjalo interesentom. smo se informirali, sklenila vse t* zahteve pri vladi energično zastopati. Glede dispozicijske prostosti se je zbornica odločila, nastopiti kar najbolj previdno, ker dispozicije na korist sorodnikov vodijo lahko do velikih zlorab. Glede zvišanja letne najemnine se je trgovska zbornica izjavila konkretnejše kot zveza trgovskih gremijev iz zadrug; sklenila je namreč, predlagati vladi, da dovoli hišnim posestnikom zahtevati petkratno predvojno letno najemnino za trgovske in obrtne prostore. O nadaljnem poteku pogajanj bomo čitatelje pravočasno obvestili. Kritičen položaj produkcije oglja v Sloveniji. Izvozna carinska tarifa, uveljavljena po sklepu gospodarsko finančnega komiteta ministrov po razglasu C. br. 49.041; IV. br. 8148 z dne 10. avgusta 1920 »Službene Novine« broj 176 ex 1920, predpisuje v postavki 51, točka 5 a) za lesno oglje izvozno carino po din. 10.— za 100 kg ali, din. 1000 — za vagon po 10.000 kg. Začasni finančni zakon za lete 1920—21 pa predpisuje poleg visoke carine še davek za poslovni promet, ki znaša 50°/„ izvozne carine, t. j. din. 500 za vagon oglja.: Kakor je'iz priložene podrobne kalkulacije o produkciji in prodaji bukovega oglia r»zvidno, deluje produkcija tega oglja dejanski v izgubo. Tudi j* Zveza industrijcev v Ljubljani, odnosno nje Odsek lesne industrije, že opetovano na merodajr.ih mestih zaprosil, da se upošteva položaj te produkcije in, da se ukini izvozna carina n* lesno oglje. Zal brez uspeha. Naša lesna industrija je pred vojno letno producirala okrog 5000 vagonov oglja, ki se je do malega vse izvažalo preko Trsta in Reke. Domači konsum je tako minimalen, d^. za rentabiliteto produkcije ne pride 7 poštev. Zadovoljiti domači konsum pa je sploh le tedaj mogoče, če izvoz v inozemstvo produkcijo lesnega oglja plača Znano je, da se pri r*as izdeluje lesno oglje isključna le v onih bukovih gozdih, ki so tako oddaljeni od žag in železniških postaj, da ni več mog«ča normalna ukoristittv. Bukov les v teb gozdovih bi šel povsem v kvar, ako bi se ne prekuhal v lesno oglje. Naši lesni Industrijci bi ne imeli mnogo interesa na produkciji lesnega oglja, katera danes ne more doseči ugodne rentabilitete. Gre pa v prvi vrsti za številno delavstvo, ki je od pamtiveka bilo zaposleno s kuhanjem oglja, in ki bi ob ustavitvi produkcije i7gubilo možnost eksistence. Delavci-kuharji se bodo poizgubili v inozemstvo, v Avstrijo in Rumunijo, kjer jih že iz mirnih Časov sem cenijo za špecijal ste v kuhanju oglia. S tern iz-aeljevanjem pa bi bilo r.sše gospodarstvo trajno oškodovano. Zato je v eminentnem interesu naše javnosti ter državne uprave, da se predmetno vprašanje nemudoma pravilno reši. Priložena Upati je, da bodo merodajni faktorji prlpoznali važnost stika in podpirali to podjetje, ker inž. Lupša je najboljši izvedenec tam zunaj. Ali ne bi bih lepo častno in koristno,, da bi se pokazala tudi jugoslovanska zastava prvikrat na dalnjem vzhodu sedaj že tretje leto po prevratu kakor so to storili Čehoslovaki, ki že goje tam svoj promet kljub temu, da je njihova država bolj oddaljena od morja kakor naša. Vsi narodi hrepene po časti, vsi narodi pošiljajo svoje sposobne može tudi na pozorišče daljnega vzhoda, da vplivajo tam med narodi starodavne kulture s svojo vedo ugodno in ugledno v ojačenje in probudo lastnih interesov. Glejte Japonce kako se zanimajo za nas, marsikateri znanstvenik in drugi je obiskal naše kraje, povsod so se pokazali nam naklonjeni, zakaj se vendar mi ne bi zanimali za nje iri njihovo deželo! Treba je, da nastopimo tudi mi in pokažemo svetu na daljnem vzhodu kaj znamo in kaj imamo, da nismo kulturno zaosiali kakor si domnevajo in nas proglašajo naši nasprotniki t. j. da nismo narod tistega balkanizma, o katerem se je govorilo s ponižujočimi nameni nam v škodo pred svetom, ki kalkulacija pač kaže, da ukinjenje izvozne carine na lesno oglje še ne daje rentabilitete tej produkciji. Vendar bi bil« potem že mogoče vzdržati produkcijo dotlej, da ugodnejše tržne razmere nudijo primerin dobiček. Za enkrat je jasno, da je naše lesr.o oglje produkt, ki nikakor ne prenaša izvozne carine, izvozna carina ne oškoduje toliko naše lesne ivdustrijce, kolikor uničuje eksistenco več tisoč delav cev, ki so danes še zaposierii v kuhanj« oglja, In njih družin. Pripominja se, d* živi to delavstvo v oddaljenih siromašnih krajih, kjer ni dana skoro nikaka pri lika zaslužka. Gospodje v Beogradu niso zadosti orijentirani o naših razmerah. Ponovn* se naše prošnje rešujejo na način, ki jasno kaže, da imajo v važnih narodnogospodarskih zadevah nestrokovnjaki odločilno besedo. Tako se je n. pr. naša vloga gl.;de znižanja izvozne carine oglja zavrnil* s pripombo, da se lesno oglje dobavlja na škodo gozdarstva Imelo se je pri tem razmere v Macedoniji pred očmi, kjer so se zares vsled brezpametne produkcije oglja uničili celi gozdovi; mi moramo pa energično protestirati prot! temu, da se naše razmere sodijo p* razmerah v nekulturnih krajih M>\ce-donije. V Sloveniji izkorišča vsak naj-tuanji per.estr.ik svoj gozd na racionelen način in tudi so pri naj zakoni glede zaščite gozdov v uporabi, ki strog* kaznujejo vsako tozadevno zlorabo. Kalkulacija o produkciji bukovega oglja. Za 10.000 kg bukovega oglja se potrebuje 100 prost, metrov zdravih sukovih cepanic (drv). En prost, meter bukovine na panju velja 50 K, torej 100 prost, metrov ... K 5.000'— Delo: podiranje debel in cepanje drv, za 1 p. m. 30 K, za 100 p. m. . K 3.000 — donašanje drv do kope za 1 p. m. 20 K za 100 prost m K 2.000 — kuhanje 10.000 kg oglja K 3.000’— amortzacija za vreče: za napolnjenje 10.000 kg •glja se potrebuje 250 vreč po 30 K . . . K 7.5000 — rabi se jih lahko desetkrat, torej 10*/« obraba za 10.000 kg .... K 750 — krpanje vreč in motvoz za 10 000 kg ... . K 250 — spravljanje oglja do skla- diščnih barak v gozda za 10.000 kg . . . K 500 — amortiz. skladišč, barak. K 1.000 — dovoz oglja od skl. ba- rak do postaje . . . K 3.000-— nakladanje na vagon . . K 300 — nadzorovanje v gozdu, pri cepanju drv, donosu do kop, pri prenašanju og ja v sklad, barake, pri pre- vozu oglja od barak do postaje in pri nalaganju za 10.000 kg . . . K 300 — Prenos . . K 18.200 — na3 še premalo pozna. Dokažimo, da smo zmožni tekmovati v mednarodnem civilizatorskem, gospodarskem in konkurenčnem boju. Glavni izvozni predmeti Siama s* bombaž, kava, riž, čaj, poper, cimet, cin, wolfram, dragocena kamenja, leo pardove, tigrove in druge kože, rogovi vsake vrste, slonova kost, gamboža, benzoa, šelak, surovi gumi, gum benja mm, kopra, svila, les vsake vrste, dro-gue za zdravila, mangrove skorje za čreslo i. t. d. Uvažajo se vsi evropski predmeti. Za nas bi prišli pred vsem naslednji v poštev: vino, pivo, mineralne vode, suho in konzervirano sadje kakor slive, jabolk* i. t. d. orodje vsake vrste, karbid, puške za lov, kemikaije vsake vrste i. t d. Predavanje je bilo izborno obiskano ter je žel g. predavatelj obilo priznanja za stvarna res zanimiva in poučna izvajanja. Naša želja je, da se vspostavijo čimprej trgovski stiki z vzhodno Azijo, predvsem z Siamom ker le na ta način bomo kupovali blago iz prve roke in ne kot sedaj pt) visokih cenah iz tretje ali pete roke. (Opomba uredništva: Radi tehničnih zaprek ni bilo mogoče priobčiti tega članka v 6. ftev.) Prenos . . K 18.200 — obresti (investirani kapital leži eno leto brezobre- stno), davki in splošna režija za 10.000 kg K 1.000 — skupaj . . T 10 200'— Prodajna cena znaša v tu- zem. sedaj za 10.000 postavljeno na vagun nakladalne postaje . . K 15.000'— torej iznaša zguba pri 10 tisoč kg K 4 200'— Prodajna cena v Trstu 1. 40 za 100 kg ali lir 4000, za 10.000 kg. postav- ljeno vag. Trst. lir 4000 preračunjenih po K 5' znaša K 20.000 — Odbije se voznina Kočevje Logatec za 10.0,00 kg K 2 000 — izvozna car. /a 10000 kg K 4.000 — tukajšnji car. in železn. manipulacijski troški . K 200 — voznina Loeatec-Trst 250 lir a 5 K 1.250 — prodajna provizija v Trstu 5°/o lir 120x5 K 600 . K 8050-— preostane iskupiček od . K 11-950'— produk. cena tranko va- gon oddajna postaja . K 19 200 — izguba K "7.250 — Prodajna cena v Trstu se bo preti zimi mogoče še za 10 lir oz. sa 1000 1. dvignila, kar bi prora- čunano po 5 K zmanj- šalo zgubo za . . . K 5.000 — torej bi končno izguba znašala okroglo . . . K 2.250 — Proračunski kurz za !:re po 5 K je poprečen. Začasni finančni zakon zal. 1920/21 upeljuje za blago, ki sc izvaža preko carinarnic v inozemstvu, davek na poslovni promet, ki znaša polovično svoto izvozne carine. Viled tega so se produkcijski stroški 07. zguba producenta oglja povišali za nadaljnih K 2.000 cd vagona, ki niso Še vpoštete v predležeči kalkulaciji. Izvoz In uvoz. izvoz suhih sliv. Izvozniki suhih sliv ne morejo dobiti za izvoz potrebnih vagonov, zato je izvoz sliv malodane ustavljen. Zimski čas tudi ne dopušča izvoz sliv vodnim potom v Nemčijo, kamor se j« največ suhih sliv izvažalo. mmm šospoMe Mm, TfgOVlRS. Pred velikim znižanjem cen sladkorju. Pod tem naslovom poroča »Jugoslovanski Lloyd«, da je neka velika angieška trgovska tvrdka oferirala neki zagrebški trgovini 500 vagonov java •sladkorja (kristal 98—99) in sicer po 38 funtov za tono. Če računamo funt po kurzu 552 K, stane I kg sladkorja okrog 21 K. Zagrebška tvrdka je to ponudbo dala na znar.je ministrstvu za prehrano. Cene pohištvu in manufakturi padajo. Zadnje dni se opszuje v Zagrebu in v Ljubljani, da cene manufakturi in pohištvu padajo. Vzrok znižanju cen pripisuje »Trgovac« naglemu padcu avstrijske krone, ki je pripomogel, da so se ti predmeti nabavili v Avstriji po zelo nizki ceni. industrija. Kovina. Minister za trgovino in industrijo je dovolil Jadranski banki, podružnici v Mariboru, dr. Hinku Hin-koviču v Zagrebu in dr. ustanoviti delniško družbo z imenom »Kovina« prva jugoslovanska metaJurgična industrija, d. d. s sedežem v Mariboru. Družba ns-merava izdelovati, nakupovati in prodajati proizvode iz železa, bakra, medi in drugih kovin, kable, električni material, potem ustanavljati in obratovati clek* tiične nspra •'e, naposled nakupovati in obratovati rudnike. Temeljna delniška glavnica znaša 2’/* milijona kron ter je razdeljena na 12.500 delnic po 200 K, ki se glase na prinosnika. Ta glavnica se sme po sklepu občnega zbora zvišati na 6 milijonov kron. Tovarne za bonbone in čokolado Za izdelovanje bonbonov in čokolade imamo v naši kraljevini 20 tovarn, ki porabijo ietno 350 vagonov sladkorja. 5 jih je v Zagrebu, 3 so v Osjeku, 2 v Beogradu, 2 v Novem Sadu, 2 v Vel. Bečkereku, 1 je v Ljubljani, 1 v Šoštanju, 1 v Šuboiici, 1 v Rajhenburgu, 1 v Rog. Slatini in 1 v Bitolju. Nuva velika tobačna tovarna. V Smederevu se bo zgradila tobačna tovarna, ki bo naj večja v Jugoslaviji. Dsnarstvo. Izplačevanje kuponov delnic Jadranske banke. Zaradi do sedaj že nerešenih finančnih vprašanj med našo državo in kraljevini Italijo je Jadranski banki z ozirom na njeno poslovanje, ki se razteza na obe državi, nemogoče objaviti svoji bilanci za poslovni leti 1918. in 1919. Da pa kolikor mogoče ustreže izraženim željam, bo Jadranska banka v zmislu sklepa upravn. sveta svojim delničarjem za leti 1918 in 1919 izplačala ž'i conto dividende, in sicer; 1.) za leto 1918 na račun dividende znesek 40 K, oziroma lit. 8, za delnice od št. 1 do 50.000. 2.) za leto 1919 na račun dividende znesek 50 K, oziroma lit. 10, za delnice od itv. 1 do 75.000. Navedeni zneski se bodo izplačeval* i/za dne 1. januarja 1921 pri vseh podružnicah Jadranske banke, in sicer tako, da se bodo pri izplačilu predloženi kuponi pretiskali s posebno štampiljko in potem vrnili strankam. Podružnica Jadranske banke na zasedenem ozemlju in na Dunaju bodo izplačevale a conto dividende le proti predložitvi delnic Koliko velja naša srebrna krona. Srebro naše krone stane po londonskih cenah približno 11 papirnatih kron. V Italiji plačajo za našo' srebrno krono 2 liri, kar bi odgovarjalo tej ceni, naše menjalnice pa plačuje srebrno krono po 6 K do 7 50 K. Koliko znaša naš državrl dolg? Naš notranji državni dolg znai* 3 mi-Ijarde dinarjev, cel naš državni dolg skupaj 6 mlliard dinarjev. Avstrijski bankrot. Vsi časopisi se bavijo z bankrotom, ki preti Avstriji v najkrajšem času, če ji druge države ne priskočijo na pomoč. Tudi naš list je o tem že poroča! v 5. -štev. pod naslovom: »Promet avstrijskih novčanic«; ve udar se položaj v Avstriji tie sme presojati tako pesimistično. Franciji in Angliji ni in ne more bit( vse ei,o, če pogine slaba Avstrija, ter tako nastane še močnejša Nemčija, ki bi zamogla zopet zanetiti novo, morebiti še dolgotrajnejšo vojno. Ententa bo morala, če hoče ali noče, podpreti Avstrijo z vsemi silami. Med tem, ko naše časopisje omenja pogin sosedne države in tudi avstrijski časopisi govore o bližajočem se bankrotu, inozemski časopisi nervozno iščej« sredstva, s katerimi bi se saniral avstrijski bankrot. Konferenca zavezniških premijerov je stavila o tej zadevi že nekaj konkretnih predlogov, ki v točnosti še niso prišia v javnost. »Times« na primer piše, da bi Angleška podpirala akcijo saniranja, če bi francoska vlada stavila konkretne predloge glede garancij za posojilo 250 mil jonov dolarjev, katere bi se dalo Avstriji. Položaj Avstrije je navidez bolj kritičen, kot je res. Kurz nemške marke in dolarjev. Kurz nemške marke se je v Newyorku jako povzd girl, kurz dolarja pa se je v Berlinu jako zniža). Ta pojava se tolmači v nemških krogih tako, da hoče Amerika z znižanjem kurza in z organizacijo ekspertnih kreditov po-.ečati lastni izvoz. Likvidacija Avstro-Ogrske banke. Pri kanclarju dr. Majerju se je vršila konferenca radi pospešitve likvidacije Avstro-Ogrske banke. Tej konferenci so prisostvovali člani reparacijske komisije in generalni ravnatelji banke. Informirani krogi trdijo, da hočeio zavezniki sanirati avstrijske finance. Avstrijci stoje, na stališču, da morajo velik del zlata, katerega ima se Avstro-Ogrska banka rezervirati, ter z njimi osnovati novo banko. Čehoslovaška in Jugoslavija pa zahtevata, da se to zlato v zmislu saint germanske pogodbe razdeii med sosedne države. Če bi se zlato razdelilo, bi Jugoslavija dobila okrog 35 miljonov zlatih kron. Carina« Uvozna carina na čevlje. Pred kratkim smo poročali v našem iistu, da namerava ministrstvo za trgovino in industrijo navaliti 800 K uvozne carine na en par čevljev ne glede na maurijal iz katerega so izdelani. Da se ščiti naša čevljarska industrija je popolnoma ra zumijivo, vendar pa se ne more in ne sme monopolizirati. Naša čevljarska industrija še ni tako r??vita, da bi pokrila domačo potrebo za. 12 milijonov ljudi. Naše slovenske tovarne v Ljubljani in Tržiču, ter nekatere v Bački in Banatu izdelajo mesečno okrog 100.000 parov čevljev, to bi bilo letno največ 1,500.000 parov, kar pa obči potrebi nikakor ne zadostuje. Taka v!soka carina, ki dosega že povprečno ceno čevljev, bi našim državljanom segla globoko v žep, favorizirala bi pa le par tovarnarjev. Promet. KomSsarijat ministrstva saobra-čaja v Ljubljani je dovolil z odlokom št. 6/1—h! z dne 5. januarja 1921 na postajah južne železnice' v Zaprešiču, Zagreču j. kol., Veliki gorici, Sekeniku in Sisku ponovno prednjo pošiljk brez pretovarjanja in sicer le v času, ki je določen za raztovarjanje in natovarjanje. S pošiljkami, ki se v roku 24 ur po preteku časa, prostoja ležarine, oziroma stojnine, ne raztovorijo, oziroma ne odpeljejo, se postooa po točki 81 obratnega pravilnika, to je, prodado se na dražbi. Ta naredba stopi v veljavo 14 dni po razglasitvi v »Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo* in v »Nar. Kovinah«. Znižba vozarinsklh stavkov južne železnice. Veljavnost vozarinskega popusta' za les, razglašenega v »Uradnem listu deželne vlade m Slovenijo« št. 112 z dne 29 septembra 1920 in vozarinskega popusta za premog, razglašenega istotam v št. 130 z dne 13 nov. 1920, je izza dne 1. januarja 1921 podaljšana do preklica, a rutjdalie do konca mesec,i decembra 192! Južna železnica. Med našo državo in Družbo Južne železnica se vrše pogajanja radi odkupa pravic za eksploatacijo onih prog Južne železnice, katere se nahajajo v naši kraljevini. Dolžina prog, ki pridejo za nas v poštev, znaša približno 586 km. Pravica za eksploatacijo bi se dala pridobiti pod najugodnejšimi r goji, ker je Družba Južnih železnic imela Ida 1919 z izvanrednimi izdatki izgubo od 252 831.7i9 K ter se nadalj-nim izgubam ne bo hotela izpostavljati. De) it železr,iaoe, ki teče po naši zemlji, je bij sicer vedno aktiven, vendar bi se pri odkupu maralo ozirati na slabo stanje strojev in vagonov. Povišanje železu, tarifa. Kakor poročajo iz Beograda, namerava n&še ministrstvo za promet povišati tarif na železnicah za osebni jn tovorili promet, češ, da današnji dohodki ne krijejo režije. Če bi bii promot živahnejši kakor je, bi bili tudi dohodki višji ter bi krili režijo brez povišanja tarifa 1 Nove železniške z.eze. S 1. junijem bosta med Trstom in Dunajem začela voziti čez Logatec in Ljubljano dva vlaka. Lloyd ExpresS, ki vozi sedaj vsak teden enkrat, bo imel tudi drugi razred in bo vozil od 30. septembra naprej dnevno. V dneven in direkten vlak se bosta spremenila št. 702 in 703. Te sprememba so se sklenile v Brnu na konferenci med Jugoslavijo, Italijo in Nemčijo. M naših oršKiteij. Strokovni tečaj za železnlnarje. Poverjeništvo za uk in bogočastje priredi na prošnjo deželne zveze obrtnih zadrug v Ljubljani na tukajšnji obrtni šoli strokovni tečaj za železninarje v času od 1. aprila do 30. junija t. I. Pouk, ki bo pristopen mojstrem in pomočnikom kovinskih obrti, bo trajal dnevno 6 ur tor bo poleg strokovnih predmetov obsegal tudi knjigovodstvo, kalkulacije in računstvo. Učne stroške bo prevzela naučna uprava, vse druge stroške pa bodo morali nositi obiskovali} sami. število udeležencev naj bo 25- 10. Mojstri in pomočniki kovinskih obrtov, ki bi se radi udeležili tega tečaja naj se zgiase do 15. marca t. 1. »Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani«. Navede naj se natančen naslov ir. bivališče. Trgovci! Razširjajte in berite 5, Trgovski ListS“ Ekspozitura centrale za plačevanje v inostranstvu. Finančna delegacija v Ljubljani objavlja uradno: Ekspozituri; centrale za plačevanje v inostranstvu v Ljubljani je ukinila svoje poslovanje 20. jamarja t. 1. Vse posle, ki so v zve;; z likvidacijo centrale za plačevanja v inozemstvu (kontrola izpolnitve obvez, osloboditev položenih garcncij po kavcijah ali garantnih pismih itd.) bo od tega dne naprej vršila »Devizna centrala v likvidaciji v Beogradu.« Izvozniki, ki imajo obveznosti, nastale pred uveljavljenjem nove uredbe o reguliranju prometa z devizami in valutami, (Ur. List' št. 120 z dne 19. okt. 1920), se poživljajo, da se v lastnem interesu v vseh teh zadevah obračajo neposredno na »Devizno centralo v likvidaciji v 3eogradu« in ne če z na tukajšnjo ekspozituro za plačevanja v inostranstvu. Dobavni razglas. Ministrstvo za zgradbe je odredilo dražbo ponudb za dobavo p-sarniških potrebščin na dan 12. februarja 1921 v ekonomskem oddelku tega ministrstva. Ponudbe z vzorci je predložiti ekonomskemu oddelku ministrstva za zgradbe najkasneje do 10. ffbruarja t. I. opoludne. Podrobni pogoji za dobavno ponudoo so razvidni iz seznamka in pogojev, ki so na vpogled vsak delavnik od osmih do dvanajstih v pisarni cnienjenega ministrskega oddelka in pri pomožnem uradu gradbene dirckcije v Ljubljani. Konferenca obrtnikov. 22. t. m. se je pričela v Beogradu konferenca obrtnikov iz cele kraljevine. Naloga te konference je, ustvariti podlogo za t>ži-votvorenje splošne obrtniške zveze z vso Jugoslavijo. Na konferenco je dožlo veliko število obrtnikov. Italjanskl konzulat v Zagrebu. Gosp. leg. tajnik Cav. Gonsalvo Sum-monte je imenovan generalnim konzulom Italije s sedežem v Zagrebu. Generalni konzul bo pričel izvrševati svoje funkcije 1. februarja t. 1. Nsša trgovska organizacija v Reki se bo poverila gosp. Mirko Kamne-koviču. Dražba starih predmetov v Vevčah. 16, februarja t, 1. bo v Vevčah (postaja Zalog) ustmena dražba stare vojaške obleke; čevljev, železnine, suk- nenih in platnenih odpadkov. Kaucija 10°/o vrednosti. Več se izve v uradu vojaške delavnice v Vevčah. Strežna lepenka, interesenti naj bodo pri nakupu uvožene strešne lepenke previdni, ker prihaja na trg zelo slab mattrijal, večinoma surogat. Blago ja sicer poceni, vendar že čez nekaj mesecev neporabljivo, dočim se trajnost prave strešne lepenke računa na 4—5 l. Reck^pediclja blaga v Bos. Brodu. Ministrstvo za promet je razveljavilo dovoljenje o reekspediciji blaga v Bos. Brodu, ker so razni špekulanti nakopičili velike množine raznega blaga v svrho špekulacije. Nova trgovsko-obrtniška zbornica. V Skoplju se bo osnovala nova trgovsko - obrtniška zbornica za edo južno Srbijo. Vžigaloa vrvica. Urad zr pospeševanje obrti v Ljubljani ima v zalogi nekaj vžigalne vrvice. Interesenti naj priglasijo svoje potrebščine najkasneje do 1 februarja pri omenjenem uradu, Dunajska c. št. 22. Tvornica rokavic. V Karlovcu je pričela te dni obratovati moderna tvornica usnjatih rokavic. Ta tvornica bo letno producirala okrog pol miljona rokavic, Huma^ik. V Sarajevu se je osnovala nova delniška družba za industrijo usnja in čevlje/, glavnica znaša 10 miljonov K. Sirarski tečaj. V mlekarni v Vodicah na Gorenjskem priredi Poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani v času od 14. februarja do 12. marca t. leta sirarski tečaj Pouk: dopoldan praktično vtžbanje v izdelovanju poltrdih in trdih sirov, popoldne teoretična predavanja iz sirarstva in splošnega mlekarstva. Število učencev je omenjeno na 12. hrana in stanovanje bo stalo dnevno 20—25 K. Za revne udeležence je na razpolago 8 prispevkov po 300 K. T^i tečaj je predvsem določen za osebe, ki delujejo po mlekarnah, izjemoma tudi za sinove in hčere večjih posestnikov, ki se pc' Oskrbna taksa razreda: III. II. I. 35 120 200 30 120 200 30 120 200, 25 100 150 25 100 150 čajo Intenzivno z mlekarstvom, Prošnje za sprejem ja vlagati takoj, najkasneje pa do 1. februarja t. I. na Poverjeništvo .za kmetijstvo v Ljubljani. Oskrbne takse v bolnicah. Mi-nistrstrstvo za narodno ^zdravje je pra-voveljavno izza 1., januarja 1921 do* ločilo nastopne bolnične oskrbnine za osebo na dan : Zavoda Ime kraj Obč.jav, bo!. Ljubljana . » » » Maribor . . > » » Celje . . . , » » » Sloveogradec » » » Brežice -. . » » » Murska Sobota 25 100 150 » » » Ptuj............. 25 100 150 Blaznica Studenec ... 25 60 100 Blaznica-hiralnica Ljubljana 25 60 — Čehoslovaško-rumunska trgovska pogajanja. 19. t. m. je odpotovala iz Bukarešta rumunska komisija v Prago, da prične trgovska pogajanja s Čehoslovaško republiko. Borza za drago kamenje v Prag-f. Čehoslovaška centralna zveza veletrgovcev z zlatom, srebrom in dragimi Jkamenjann namerava ustanoviti v Pragi borzo za dragocene kamne, bisere in dragocen nakit. To bo prva taka institucija v novoosnovanih državah. Nemčija je dovolila uvoz zaklane živine Nernška vlada je dovolila uvoz zaklane živine. Izvoz zaklane živine je naša vlada dovoMa. Konferenca v Bruselju. 17. t. m. se je vršila v Bruselju zavezniška konferenca, na kateri se je rešilo nekaj finančnih vprašanj glede odškodnine, katero mora plačati Nemčija, posebno glede oddaje premoga. Peti holandski sejem vzorcev v Utrechtu. Od 6. do 16. septembra tl. bo' v Utrechtu peti holandski sejem vzorcev pod potronatom holandske kraljice. Na tem sejmu bodo izloženi vsi izdelki in produkti tujega izvora. Švicarski konzulat za Hrvatsko in Slovenijo Švicarski konzulat za Hrvatsko in Slovenijo v Zagrebu bo začel redno izvrševati svoje agende s 1. februarjem t. ?. pod vodstvom Julija Šmidlina. Urad konzulata, se nahaja na Preradovičevi ulici št. 29, št. telef. 7-48. Vidiranje potnih listov izvršuje konzulat že sedaj med 10 in 12 ter med 15 in 16 uro, razven nedelj in praznikov. Padanje cen^steklenem blagu. Položaj na trgit stekla v Belgiji se vidno slabša in cene padajo. Na stekleni borzi v Charleroi so šle sindikatne cene za 5 do 10 °/o nazaj. Tržno poročilo. vina začelo vino iz okupiranih krajev; conc-teniu vinu so povprečno K 15 za liter. Maribor: ker prihaja mnogo kupcev iz Čeltoslovaške in Nemčije je trgovina z vmorn jako živahna. Za hi vina se plačuje !< 2000,— do 3000.—. Vis.” Ker je letos trta silno trpela pod filokserom in radi obče draginje, so se cene vinu zvišale na K 1800.— za 1 hi. Cene vinu.* Na zagrebškem trgu je povprečna cena letošnjemu vinu K 15.-- do • 20.--20.— do 25-K 16.— do 20.—, do 12.—. za liter; lanskemu K v Sremu, letošnjemu v Banatu K 11 Večja množina paralelno rezanega smrekoočžo lesa is Tatija ©brass MARIBOR, Leska ulica 15, Osliek: Prodaja živahna. Pšenica notira K 1000.— do 1020.—; nova koruza K 400.— do 410.—, oves K 300,— do 310.—; moka 0 15.50; 2 14.50, krušna 13.50. Vukovar: Pšenica K 1000.— do 1020.— ; koruza K 390.— do 400.— ; dovoz živahen, ker mlinarji nimajo velikih zalog je prodaja živahna. Son bor: JDovoz živahen. Pšenica notira K 1000.—, koruza se plačuje po K 3/0,— do 380.—. Subotica. Posebno žjvahen je bil dovoz nove koruze, ki se prodaja po K 350.— do 360.—; stare koruze ni bilo. Pšenica notira K 970.— do 980.—; rž K 840.— do 860.—; ječmen K 420.— do 430.—; oves K 300.— vendar za to ceno ni bilo kupcev. 'Svinje debele so se prodajale po K 25.— do 26.— za kg, svinjska mast K 44.— za kg. Trg je bil dobro obiskan, ker je promet zopet odprt. Bačka: Pšenica K 970.— do 980.—, ječmen K 520.— oves se plačuje po K 310.—; nova koruza K 360.— do 380.—; moka 0 kg K 15—. Stari Bečej: Tuji kupci kupujejo novo koruzo ter jo plačujejo po K 400.— do 420.—; pšenico K 1000.— ; oves -K 290.-— do 300.—, beli fižol K 700.—. mn®. Cene vfrlfe v Sloveniji. Štajerska > se prodajajo po K 2.5.— do 30.— dolenjska po K 22.— liter; dolenjska po K 22.— do 25.— liter. V gostilnah sg plača za najslabšo kiselino do K 32.—•■-'liter. Uvažati se je Zagreb: " “>V"*|-V r . T—lliIIIr)rT.... 2820 — 2840-— 2400-— 2420'- rublji 327— 333- - — -- — — Praga: Devize. Beograd 2C9'— ' 211'— 213-— 215*— 217*— 219 — Berlin 123-75 125-25 123 75 125 25 123*75 125 25 Milan 276- 278'- 276 — 278-- 279’- 281 *— Pariz 508-50 511-50 51050 513-50 52450 527*50 London 295 - 291- 293-- 295 — 293 50 295 50 Nevvyork 78-50 79-50 | 79*— 80’— | 78 50 79 50 Dunaj 1C10 11-10 12*50 13-50 1250 1350 Zagreb 51-50 52-50 52-50 53-50 53-50 54-50 Budimpešta 13 — 14'- — — ■ 14.25 15-25 Valute. jugosl. note - . 200 — 202-- 204'- 206-- 208*— 210 — marke . 12375 12525 123-75 125-25 ■ 12175 125 25 leji — — — — — — levi — I . r* r* — — švic. franki .......... 1213-50 1216-50 1218-50 1221-5C 1223-50 1226-50 lire 272-- 275-- I 273-- I 275*— 276 — 278-50 francoski franki 505-50 508-50; 507'5C 510 — 521-50 524-50 funti 293 - 295-- ■ 291 •— 293- I 291 -50 . 293'- dolarji 7750 78-5C 78*— 79-- | 77 50 78'50 Ziirich: Devize. ■ Pariz — — — — 47.5C — London _ — — 1 24 0? — Ne\vyork 639*- — 637-- ) 'w* 635 5C - Berlin 10 35 - 10-6C ! ■ - 10-625 - Milan ■22-7C : _ 22-85 1 ~ 23- I Praga 8'3t i - 8 45 845 Budimpešta 11C i _ 115 I - 1-175 Zagreb 4'- — 405 j 44C _ Dnnaj 1 25 1*575 — 1 7( — Bukarešt - 8’2.r 8 35 8« — denar blago denar blago denar blago Jadranska banka . ...... 1750 — 1775 — — ' — 1750 - 1850-f Jugoslaven. » 595- 600-— — — 595’- 600 - Ljubli. kred. » — — — — — Narodna » 645 — 650 - — — 635 — 650'- Hrv. eskomp, » 1520 — 1540 — — — 1530 - 1550*— iiaoigacacaiciagacicaaacao | f rij rž cj j pa u " x 'c ~ >o o cu> o ^ « .SP > ** 5^ M £ - I naDaSapMaaač^ m *3Bi wm$Lr—^ * p- v izdeluje 140, 48-4 Tovarna lesenih žetsijev Ivan teni Ml. Tacen m Šmarno goro m linčani. nn&ncspaa ffnaaBiBBRBMaHBBBaBaBBasrcaKiinuft&assttffca&SBftto defcel®. I Fr. Z e bal n a S Rudnik—Ljubljana H Dolenjska cesta. S Telefon interurban št. 430. B K Priporočam po najnižjih cenah: ^ ~ -n — S SLADKOR v kockah in kristal. RIŽ, MILO, SVEČE, | PETROLEJ bdi, VŽIGALICE itd. Ud. 82, 15-15 Zahtevajte ponudbe! KSBfcKBBa« jinscBasaBBBBOBBBBRKiiaaoata-jicajBBBBKiannBBBaB«« *V‘ ’ Ml Moško in žensko perilo, predpasnike in delavske hlače izdeluje in razpošilja najceneje izdeloval-nica perila l Celje. I Naročite vzoični zavoj 12 komadov. $ Meta zelo nataučna I tas posebno nizkel jj ERJAVEC & TURK PRI »ZLATI LOPATI" trgovina z železnino hi cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschrnidt (Miihleisen) nasproti Križanske cerkve. Vodstvo tflirtsrse čokolade ta Merjen oo. trapistov, Rcdierkurg ob im priporoča svoje ^izvode v različnih oblikah. A. & E. SKABERNE UUBUANA, HOTNI TRG ST. 10. Coloniale Ljubljana. | Uvoz in prodaja vsakovrstnega inozemskega manufakturnega blaga in pletenin, v Na debelo in drobno. Na drobno. Veletrgovina papirja, knjigarna In tovarniška knjigoveznica Zvonarskn ulica 5 (S). Telefon 9. - Brzojavi ,Montana* Import. Ekspori Trgovina s papirjem. Šolske potrebščine. - Rasgžednice. 106, 52-16 Na debeio. Na drobno. Maribor — Glavni trg štev. 22 priporoča vse vrste šolskih In pisarniških potrebščin ter šolske in leposlovne knjige. Izvršuje vsa knjigoveška dela. Fr. Brumat Ljubljana Mestni trg št 25, I. nadstr. Manufaktura in tkanine. ! !! Konkurenčno cene. !!! 118 52-14 Izdelova ije papirnih vrečic, Anton Tonejc in dri® 9 2vCarlloor, ZPuLgrosie/v-IJa, trgovina s kolonijalnim, špecerijskim blagom in deželnimi pridelki. Stalna zaloga jedilne, živinske in industrijske soli na debelo. s ® S UVOZ. Brzojavi: TONEJC, MARIBOR. IZVOZ. I. C. MAYER LJUBLJANA EN GROS EN DETAIL Ueletrgouinn mami- Hedžet & Koritnik taHtlirnSia hln$S Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 4. -_______________________________ — Telefon interurban št. 75. ——————— Dobiva ponajveč iz Anglije v velikih množinah raznovrstno volneno, modno In perilno blago. T R G © V S K ! LIS'!' Posluje po vsej držav L llstancvšjena leta 1913. iM 6S 'M avija ii Delniška glavnica 3 milijone din, v zlatu. splošna zavarovalna družbe. ■ Kavrtatelistvc za Slovenilo v liubBiani. Sklepa: 1. Požarna zavarovanja, 2. življenska zavarovanja, 3. nezgodna in jamstvena zavarovanja, 4. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma, 5. transportna zavarovanja, 6. zavarovanja proti škodam vsied razbitja stekla, 7. zavarovanja proti škodam po toči. Največji tu delujoči domači zavod. - Družba je prevzela od ,,Graške vzajemne zavarovalnice" in od zavarovalnih družb „Feniks“ (požarni oddelek) in „Franco-Hongroise“ ves njih kupčijski obstoj v naši državi. - Najnižje tarife, takojšnja izplačila škod. • « • Glasom naredbe ministerstva za vojno In mornarico nadomeščajo police „JUGOSLAVIJE“ ženitvene kavcije za častnike. Pisarne se nabijajo talasno v Sodni ulici 1 (Feniks) in na Gosposvetski cesti 2 (Graške), o r Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo •4BaBBB!»BBBB»a»B»fr*BBa»»»a»***®,BSa®,M,*l,»*fl*B'<»BBa«**»aBBB»BBBS»»aBB*nB«oaBBk. s*u«r3iBaB*«d»tt»** Ljubljana Resljeva cesta št. 3. — Petra cesta št 35. Sv. Zaloga: vin, salam, likerjev, mineralnih, vod. 13, 20—20 ~\ ♦4« O w ■rm e« «« f»W «9 mn «91 «n »e MN ca n* K« a« oti na iftli »a Ki &» Sfc a« fIB UB *S» MB SB «« SB VB K« ■M c n •n £B BB *a BB BB BB JB BB BB BB BB BB BB BB BB MB BB BB BB BB BB naiboliSi amsrlkacAi piuhl stroj sli a ro^mnGžeualn! aparat, razmnožuie strojno in ročno pIsoto ociom neizreJjiie steli M plošte. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo. 15, 20—2* The R©x €0« Uubl!ana, GrasHšte 10. noderno urejeni) poprmilniu sseli plnlaii) stroiee. trn vn rta VTi «S at ti M 84 aa esa «4» MA ti M a« K)0 »V* *(» aa ttu nv t* * KS 7t r b.M a'j B« b* F« n m ca ap1 K9 BB BB BB Dtt MB ur. prt BB B9 UM Hi« BS BB BB Zavod z« tehnične In eleKtro- tefinltne niprove Vojnovič & Cie. UubUnna, Ullsonova testa 22. Trgovina: telefon 466. Tovarna Glince St. 6. Hovee-Hm Edina razprodaja Sta:izer špecijalnega gipsa SHS. Alabaster I. za zobotehnike 29.0 K, Alabaster II. za modele 180 K. Štukatura za elektrike 140 K za 100 kg incl. vreča ab vagon Ljubljana nudi Kostnlioookovl! 5 veletraoulna mavti-sipso 6 UU8LJSHS. teka ul. 1. Hiša enonadstropna, s 6 sobami, z vsem gospodarskim poslopjem, senčnatim vrtom in nekaj miv, pol ure oddaljena od železniške postaje, pripravna za trgovino in vsako obrt, S0 proda. Naslov pove uprava Titovskega L'sia S"s'\ m BB BB ■ a«b a o na J\ Proda se v najboljšem stanju ohr2njen OSEBNI AUTO z moderno odprto in zaprto karoserijo Gi'af Stift I1P 45. Cenjene ponudbe na poštni predal 166, Ljubljana. SZLIŠETI ^AVE/j/3 aniCernev^* \ IJUBLJANA J /as;^ ŠabionT Znaki. Ljubljana Gosposvetska cesta št. 7. Td-fon ititorurhan štev. 376. y‘Mv 5 \ / V «0 ■« ■ »1» *>«, 2%. . a B n*1* ~ri—rrnmrT~ir,-,~................-i n -mn« se zopel dobavlja. Zastopstvo: A. BUTSCHER trgovska agentu ra Ljubljana, Goruposa ul. Patentni inženjes Ing. Mšian Šubik Ljubljana, Bleiurelsova cesta a zastopa patentne odvetnike Paget, Mod ler & I1ardy, Wien in H. Palm (Mich* lecki & Co.) Wien. Izposluje patente ter zaščito vzorcev, modelov in žigov v tuzemstvu in inozemstvu. informacije v vseh pritičnih zadevah. /WWSAA %i **' /' Veletrgovina \ > A. Šarabon < v Ljubljani { prlporola / \ S \ ✓ Snecerllsto fcisgo rasnovrsi^o žganje moko ,/ Ss; dežaine rainovrsino rudninsko % 22, 10-10 vodo, J * tT 3 Lastna pražarna za kavo \ in mlin za dišave / X* x električnim obratom. < J Ceniki na razpolago* f /S s SL©¥EKSIC5i ESKOHPfflfl BSUSCA UUUM Šetertburgsva ui.1 Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. Kapital 20,000.000 K. - Rezerve okrog 6,000.000 K. Brzojavni naslov: ESKOMPTNA. - Telefon interurb. št. 146. L .IM— Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista«. iz rlaje ose finntoe trnnsnRclje nsJRulan nele. Denarne vloge. - Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut. - Eskcmpt menic, faktur, terjatev - Akreditivi Borza. ■rrrorjiv % ssacgtx;®*sraw« Odgovorai urednik: Franjo Zebil.