tt 35.
V Gorici, v soboto dne 21. marca 1908.
Iihijt trikrat m triia, in iioer ? tOMk, Citrtek
in sobote   ob 4. uri popoldne ter stane po polt pr«jt»mwi« »11 v Gorici na dom poKiljana:
V8d loto     ........15 K
Tacaj XXXVIII.
, w
PoMmicnft številk* stanejo tO vin.
„S0CA" ima na»l»>rtnjft izralno priloge: Oh no-«*m I«tu ..Kalipot po Goriikem In GrAdJIfianskem" in .tattpot po l4«BMa«i in kranjskih mestih", daljo dva tm v utu „fowl rič iflfcraiv pamtkor.tn postu* vm".
Naročnino sprejmii* »p-avniStvo v (Swp«iki ulic, lUf*. ? I. nadstr. ? »Morilki Tiskarni« A. Gabi#c«k li larolili brei doposUae itrečatne at se oziram Oglasi In poslanice s.> radtuiijo p« ivtit-vrauh e> UAm*) J-krat H t, 2-kiat 14 v, ,:«-kiaj. \i va^wk» trst*. Vtaknit p*> dog^iti, V«.*čjo črko j* prostoru. — — Reklame in spi** v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko m vsabino Ofla»ov odklanjamo vsako odgoforaoat.
»Vse za narod, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrič.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Uredništvo
•o nahaja v Gospod! nlioi 8t. 7 v Gorlol v I. nad h Z urednikom je mogoči govoriti vsak dan od 8. do 12 dopohutae ter od 9, do 5. popoldne; ob nedeljah in prMsiikih od 9. do 1 J. dopoludne. U p r a ˇ n i 81 v o se nahaja v Qcsposkiulioifit.7vI, nadstr, na levo v tiskarni.
Rarotatao in oglase je plačati loco Gorica
Dopiat naj se pollljajo l« uredništva.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere n» »padajo v dolokrog uredništva, naj se pošiljajo le apraralKvo.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vso leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v »aSib knjigarnah in toh-Ie tobakarnah: Schwarz v Šolski nI,, Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I, Matiussi v ulici Formica, I. HovansH v Korenski ulici 8t.22; v Trato v tobakarai Lavrenčič na trga delia Caaerma.
T.l.fo,, it. 83 -           >Q0rt Tiskarne« A# o^* (odgov  j  Pabčig) ika in zal.
Deželni volilni red
v pretekli in sedanji luči.
liivfti deželni poslanec j*, dr. Treo nam j«' poslal bledeči dopis, katerega rade volje priotCu;fu;o: cio^td urednik!/adnja .Gorica* je debelo pouati&tiila nedolžno /godbo o tuo-jt-ji posredovanj pri sodjalnih demokratih, katere .«tii vabil alt ako „llud. prapor" tako hoče, naprosi, da volijo pri o;-ji volitvi v spio*«} kufiji na*e kandidate
/^udba odgovarja v svojem bistvu resni, j Tudi ie vse hvale vredno, da so se so-¦v.ssui demokrati temu vabilu prostovoljno od-2 vaši. Slt-diii >o * trm >vojeiv:u že večkrat u-re^enemu načelu, pri oiji volitvah podpirati p r o t i k i e r i k a 1 o e »trauke in vrh tega so botvli a !>v»i;tk udeWbo pri ožjih volitvah izreči .h v o j u ^ o r č e a protest proti g o-r i h k e tu u d e ž e 3 n e m a volil u e in u r-du lo je na thudu izrecno povdarjal m>-.jr.^ota vodju L. Kopu *-. V imenu teli dviv. ua':»-\ na,-, morajo /a na»:» kandidate i>b.sa;d s^:j3lnoile:»okratii-ni ^ItiMivi le veselit j. (ia^ri so s«' na nekaterih krajih il«y:i v Mandrriu cepili, kar kaie na pre veliko Ki>*ra*tvo proti obstoječim :-truu k*:ji ais p* ta »e »srečko d;xipiiuo v lastni riziki. Aki> ta ude!e>.l»a ¦¦ ¦ V, -i«.*,) slovcn '*i!j .-«.,-i;aiuo den»ukrsU>nih glasov „t»u-r: «>' Uku rjubur;a, je l<'snu kriv itutovo le .'iti:-.-1 t,''v<.pfb fcjene «>irsi»k«\ Y?rok ta ojini-¦.iv*<iiu rs«-'? y^e«je {»rbje pa ?;•* le takrat, ko ''1 >' «.'*. takt u-t^rttltii pomiki, ki se od '^»¦.•ikairi;":. >5?--ir.k t.rs, v jw.'.e volitve jiom>-,„a'.3 »K^.i.ti.-v d> .!/.4r»--i;a ttn-rda {'.rej ko rd ::j;-.;¦.. > S Ut$ti gltfOf. *«> J d* Jnercbiti t.;;: v^r*-*.u'i'
H-:«I m-?:j Vam {•» v j.-rvi vr.*ti pove dy,;. ^'•-•p^/l ;,;r«'Jt.s*, tia je bjia ta u.ieit^ba .';'. tn.:*'-: ; :*<u :.»»'«er.i.. d^vlnenui volilnemu r*d,: »a '>'••? ¦-<' :,d ,e '-i jsk<i ra-sikalnih •j,'.-^.-;;«'.^'! ;:. rt. sr. '••. ht^vaJo. d? -ejn jas •»•;,Ako -,k:;v :..).«>i dw*elt.» ^a *«!iliiv.,'a r.'U in njenih ;^-';»'di' .-.•>-^ ri^ke Sovei,<«'} \a* pro«t.:.   iifk«,.^' n-'-;a 7,« , a v »i i, r.v.
Načrt novega deželnega volilnega reda je bil skovan skrivaj in zahrbtno. Laški in slovenski kovač sta sedaj občinstvu že znana. Na ogromnem dnevnem reda s skoraj 150 točkami se je skrival ta goro-stasni uatrt kot skromna vijolica pod skromnim naslovom: „načrt, zadevajoč spremembe volilnega reda'. Saj veste, gospod urednik, da se je ponovno zahtevalo, naj volijo trza ni v.-i doma v svojem trgu, za kmečke okraje pa da se naj odpravijo volilni možje in uvedejo neposredne volitve. O kakem novem volilnem zakonu s s p 1 o S n o volilno p r a v i o o je molčalo vse kot zid. Iz-v/einSi obeh kovačev in nekaterih izbranih pomočnikov o načrtu živa duša ni vedela, ne po>lanci ne časopisje. Vsaj napredni poslancem nrerta pred .*ejo niti v roke niso dobili! lit prišel je dan otodepolne X. de-želuo/burske s»'je, 14. marec li**.)7. Radi de-žilnozborske pahjče sem prišel v klub „Slo-ginib* poslancev. In tam ^lifim o lepem namenu. Dr. Gregorčič, je na kratko poudarjal, da .m» /. načrtom upelje splošna kuriju, varuje pa dosedanje ramieije obeh narodnosti v de-/.idttem zboru, liil sem res presenečen, zglasil M>m pa t-e takoj k besedi in govoril odločno proti temu, da bi se sprejel n o v v.a k on, s katerim bi se SIo-vciu6 ravno v novi splošni kuriji tako p o u i ž a 1 o. „Načn se tako pokoplje v pravnem odseku" icegar član sem bil), glasil se jo pomirjevalni odgovor.
/.a pol ure pozneje smo biii v deželni zbornici pri kritični točki.
Vprašal sem se, ni U dolžnost slovenske vodilne strank e, ki je vender od-^uvorna za na^e vspehe iu uev>j»ehe, zahte-vati t e ii t e n p r e v d a r e k tako važnega zakona I'otrdil sem a\ to vprašanje tembolj, k«T klub Sloginrh poslancev niti enega pravnika ni inud v svoji nudi in ker sfiii videl, da tudi poslanci .HIogiiiej»:f' kluba o zakonu v»j('inoma niti pojma ihm» imeli. Nisem maral t-jroj « .»voje «traui predlagati, naj se za-koiirki nafrl od'Uvpi pravnemu od^eku; hotel h«»?n ».udi prepn-ciii skoraj neizogibno pozneje očitanje, da so volilno rvlormo s tistim do-segljicim kovčkom  splošne volilne pravice v
pravnirodsek zavlekli  in jo  tam peko pali ravno narodno napredni ! poslanci, katerih eden g. Alojzij Stre- j kelj — je v deželnem zbora prvi sprožil ! to zahtevo. — In molčali so laški poslanci in j molčal je tndi dr. Gregorčič. Kratki trenatek ! prve odločitve je v tem molka potekel in pri- j čelo se je I. čitanje; ne morebiti posvetova- ! nje na sploh in o posameznih mnogoštevilnih paragrafih, temveč čitanje v „galopuB. Celo za čitanje besedila sem se moral posebej potegniti, drugače bi se bilo sprejelo vse „en bloc"! Bilo je videti, kako se jim mudi vsem v obljubljeno deželo — Italijanom in slovenskim klerikalcem! Sedaj sem uvidel tudi celo politično igro — seveda brez zakonskega načrta v rokah, brez pojma o mnogoštevilnih postavnih določb&h.  Hite?  sem po zakonski načrt v  dežeinozborsko pisarno; prišedM nazaj so biii že — ni čuda, ko se je tako mudilo ! — sprejeti najvažnejši paragrafi o številu in razdelitvi poslancev in okrajer, in usi-pal se je na zbornico le še dež mnogobrojnih formalnih določb....
Ne vem, kaj bi bil storil v tem slučaju recimo eden ali drugi ojster in   vročekrven radikalec: ali bi  bil  porinil   tintnike   Usti združbi v glavo ali pometal mize in stole po dvorani ali — jaz le vem, gospod  urednik, da sem hladno in trezno poskusil še eno sredstvo, odvrniti ta zakonski nestvorod goriških Slovencev  ter sem  si  po končanem čitanju zadnjih formalnih  paragrafov izprosil besede. Prosim Vas, gospod urednik, da sprej-meie priloženi govor po  stenografičnem de-žeinozborskem  zapisniku kot prilogo k temu pismu v dokaz vsem — tudi najostrejšim ra-dikalcem — da sem še prepošteno po-j skusil   odvrniti   slovensko-kleri-1 kalno in 1 aško-liberalno gospodo ! \ od navečje  neprevidnosti, katero I | je ta g o c p o da kdaj  v šestletnem ! skupnem sodelovanju napravila. !           Dr. Treo: Prosim besede, gospod de-
zdni glavar, imam staviti predlog.
Visoki zbor! Predlagam, da se ne nadaljnje z drugim čitanjem, marveč, da se odsiopi volilni red legainemu odseku. Ako bi pa to smatrali za nedopustno, iz-
javljam, da se ne strinjam s paragrafom, tretjim zlasti pa ne s paragrafom desetim (z določbami o številu in razdelitvi poslancev in volilnih okrajev):
Gospodje, jaz moram odkrito priznati, da sem jako presenečen, da se je ta zakon, ki je za nas vitalnega pomena, v zadnjem trenutku postavil na dnevni red. Jlaerta jaz niti prejel nisem in moral sem si ga še le v tem trenutku sam preskrbeti. V svojem in mislim, da tudi v imenu svojih tovarišev na desni in levi lahko izjavljam, da se ne strinjamo ne akonom in ne z njegovimi določbami, ker jih smatramo za
nesprejemljive in sicer iz teh razlogov____
(glavar prefrže govornika).
Glavar: Ma la diseumone articolata e gia esaurita.
Ur. Jreo: Prosim, sedaj smo še lepo prvem čitanju, zato smem staviti'svojepredloge -----
Glavar: Benissimo, metterb ai voti la proposta.
Dr. Jreo: Paragraf deseti govori o volilnih okrajih za splošni volilni razred. Za me in za moje tovariše — vsaj tako mislim — je ta točka nesprejemljiva.
Splošna volilna pravica se razume pod tem razredom in ta splošna volilna pravica bi morala temeljiti na pariteti (enakosti). Toda tukaj vidimo, da bi bili mi Slovenei tškodovani, da bi bili zopet zapostavljeni. To pa danes nikakor ne gre več!
Volilni okraji se morajo razdeliti z ozirom na število prebivalstva na podlagi paritete to je enakosti, tukaj pa, visoki zbor, po tem načrtu imate vi, Italijani, ravne toliko mandatov kakor mi, dasi nas je pretežna večina.
Kavno tako je s paragrafom tretjim. S tem se nam godi kričeča krivica, ker smo zopet zapostavljenih naših pravicah.
Gospodje, s tem novim volilnim redom odpirale naše stare rane, da z nova krvave. Haše narodne praviee ste tlačili pri vsaki priliki in s tem novim redom nam hočete zadati nov udarce, hočete nam storiti novo krivieo.
Dvajset let pozneje.
Ntdaljtvanj«
..Treh mušketirjev".   -
Francoski  «p:«ta' ;
ALEKANDRE   DUM AS.        =
Kt* hi bite so. pravi Atho«, hi naju no peljal i N; Vfv.r.Ai.^tvu !<>rtl \Vjnter, ker bi tudi on dobil *v«»; ¦iel»*i    b;2 j** vc*:;dar tuiš.
I*.i. re» j* T.indj pojdimo! Km #r> |»r.i.;j «lr» I.ouvra, jo lord VVinter prvi vsto-f.." . *asv< ¦>« »ratar je Mal pri vhodu. Pri dnevni vosi.**..; *•¦; A;!;''' tU Araum i» cek> Anglež: lahko opa-.-,, kako Hira*rut opusto^no jo bilo bivališče, ki ga tt- *k«;po si#::i:iio:ijt' 'rdk.szalo nesrečni kraljici. Voiike ¦!v.,:ar:f» l.rer v*»< »pravo, goli zidovi, na katerih s , rt« B;*-»Vima *e< .iVftšli »lati okraski, ki so klju-t val; «a:;»"»n;arje:i«u. «»kna, ki se Niso veG dala zapi-r.*i; j »i katarčm p> roankulo sip ; »tf preprog, nič straž, c,** &".::;; j:i tr»-*a>v : vee '.o je? takoj prvi hip pre-•-r;f*;a;-> Ati..i»a, in dr-v^U \n tudi svojega tovariša g « i:j;.,;t'!n, ia ga opozori na to ter mu pokazal z očmi h> \mhf,
Macarin ima lepi© atanovanje, pravi A ram i.s.
Matarin je tkoro kralj, pravi Athos, in goipa Ifanrtata akoro nI vaft kraljica.
Ko lii hoteli biti duhoviti,   Athos,  bi  se vam m, ui«Um bolj podilo nego Voitureju. Allit« •# naamthna.
Kraljica jo gotovo zelo nestrpno pričakovala, zakaj kakor hitro je začula korake v prednji sobi, je priSSa sama naproti tem ljudem, ki so ji bili dvorniki v njeni nesreči.
—   Vstopite in bodite mi dobrodošli, gospodje! Prijatelji so vstopili ter nekaj  hipov stali; toda
kraljica jim je mignila, naj sedejo, in Athos je prvi dal vzgled pokorščine. Bil je lesen in miren; toda Aramia je bil divji: to kraljevo uboštvo ga je užalilo, njegove oči so Študirale vsak nov sled bede, ki ga je zapazil.
Kaj občudujete moje razkošje? pravi gospa Henrieta ter se žalostno ozre naokrog.
- Milosti j t va gospa, pravi Ararais, odpustite mi, toda ne morem skrivati svojega ogorčenja, ko vidim, kako ravnajo na francoskem dvoru s hčerjo Henrika IV.
Ta gospod ni vitez ? vpraša kraljica lorda VVin-terja.
Gospod je opat Herblajr, odvrne leta. Aramis žareli.
Milostljiva gospa, pravi na to, opat sem res, toda proti svoji volji; nikdar nisem čutil poklica za črno suknjo: moj talar je zapet samo za en gumb, in vedno sem pripravljen, da postanem zopet mušketir. To jutro, ko še nisem vedel, da bom imel čast, videti Vaše Veličanstvo, sem se oblekel v to obleko, toda vkljub temu najde Vaše Veličanstvo v meni naj-udanejšega moža v vsem, kar mu blagovolite velevati.
—  Gospod abbe" d' Herblav, pravi Winter, je eden izmed onih hrabrih mušketirjev Nj. Veličanstva kralja Ludvika XIII., o katerih som vam pravil, milostljiva
gospa... Ta gospod pa je, nadaljuje Winter, obrnivši so proti Athosu, oni plemeniti grof La Fere, čegar velika slava je tako dobro znana Vašemu Veličanstvu.
—  Gospodje, pravi kraljica, pred nekaj leti sem imela krog sebe plemiče, zaklade armade; na moj migljaj se mi je pokorilo vse to. Poglejte danes okoli mene, in gotovo se boste čudili; toda, da izvršim načrt, ki mi mora rešiti življenje, za to imam samo lorda VVinterja, ki je že dvajset let moj prijatelj, in pa vaju, gospoda, ki vaju vidim prvikrat in ki vaju poznam kot svoja rojaka.
—  To je dovolj, milostljiva gospa, odvrne Athos ter se globoko prikloni, če more življenje mož ohraniti vaše življenje.
—  Hvala, gospodje. Toda čujte dalje; jaz nisem le najnesrečnejša kraljica, temveč tudi najnesrečnejša mati, najbolj obupana soproga: moji otroci, vsaj dva izmed njih, vojvoda Jorški in kraljičina Charlotta sta daleč od mene, izpostavljena zlobnosti ošabnežev in sovražnikov; nuj soprog, kralj, ima na Angleškem tako bedno življenje, da vam morda lahko rečem, da išče smrti kot nekaj dobrega. Tu, gospoda, je pismo, ki mi ga je poslal po milordu Winterju. Čitajta!
Athos in Aramis se obotavljata citati.
—  Čitajta, pravi zopet kraljica.
Tedaj prečita Athos na glas pismo, ki ga že po-zuamo, v katerem je vprašal kralj Kari, če sme pričakovati gostoljubnosti od Francozov.
—  No, in ... ? vpraša Athos, ko je prebral do kon^a.
—  No, odvrne kraljica, odklonil je.
Prijatelja se zaničljivo nasmehneta In spogledata.
Kakvr sem rekel, volilnega reda niti prejel nisem in alfi vedet nisem, da se ima razpravljati, ker ste ga nekake skrivaj postavili v razpravo, lat volilnega reda niti pregledati nism imet prilike. Povem po pravici, da sem mislil, da kode tukaj kdo stavil predlog, naj se odstopi ta zadeva pravnemu odseku, M se oglasil nikdo in zato predlagam jas, da se tu nafti odloži t dnevnega reda in naj se odstopi legalnemu odseku.
nikakor ne gre, to javljam z vso od-točnostjo, da bi se stvar že danes sprejeta.
Tako sem govoril, gospod urednik. Na kratko seveda, ker gradiva nisem poznal. Da je bil predlog povsem dopusten, ni treba Se posebej povdarjati. Vsak parlament je v svojem zakonodajnem poslovanju samostojen in sme H. Stanje odložiti ali v L Stanju že sprejete načrte vračati v nov študij, dopolnitev i. t. d., akb to veČina — hoče!
Ko je pa deželni glavar nato vprašal, se li še kdo zglasi k besedi, je nastala grobna tišina v mali goriški zborni«. Sporazumljenja iskaje so poleteli pogledi enega kovača do drnzega, dokler ni skomizgnil poročevalec z ramo in pretrgal dr. Gregorčič kratki molk polglasno .sedaj je prepozno" 5 — Kaj se je takrat godilo v duši njegou: je li bil sado-voljen sam s seboj in s pretečim nestvorom, ga li ni nekoliko zaskelelo nad tolikim ponižanjem slovenskega ljudstva, kdo ve* ? Na obrazu mu je igral lahek usmev, malo porogljiv skoraj, češ, sedaj smo vas pa ujeli! Eno je gotovo: da bodo kdaj dragi z volilnim redom ujeli njega in njegovo stranko, tega si dr. Gregorčič takrat niti v sanjah ni mislil; drugače bi bila s Pajerjem pokopala načrt v najdebelejšiprahdeželnozborskega arhiva! —
Poročevalec je predlagal na to drugo in zadnje Stanje načrta potom nujnosti in n u j no ter sede so sprejeli ta zakonski ne-stvor Italijani in ^logini* poslanci, pro.ti sva se dvignila lejaz *n poslanec Štrekelj.
Tako je bilo. — Opustila sva s poslancem Štrekljem vsako nadaljao protestovanje v zbornici, ker bi bilo ob oSvidnem dogovoru laške in slovensko-klerikalne stranke brez-vspešno in ker smo se še tisti večer odločili, za sodnika postaviti goriško slovensko ljudstvo.
In to zavedno ljudstvo je so dilo glasno in jasno!! Prisililo ježe takrat k obsodbi tega nestvora „Slogoe samo in njenega predsednika, sedaj pa pri volitvah je poklicalo na odgovor in obračun ravno v splošni volilni kuriji celo stranko.
Tako zavedno in odločno naj bi slovensko ljudstvo vedno sodilo krivce, naj si bodo ti kdor koli in katere stranke koli! —
Y oSgied temu položaju pa se vprašujem zastonj, kje bi naj bila moja sokrivda na novem volilnem redu? Jaz je ne uvidim in morebiti mi Vi, gospod urednik, istotako pritrdite.
Ako pa ne pritrdite, ampak ste z drugimi tako  radikalni,  da zahtevate, naj  se
dva t 18 makari stepeta, kadar gr<*M tako grdo politično spletko, potem upoštevajte tole: Ako ni zagrešil dr. Gregorčič s svojo stranko take v parlamentarni zgodovini nezaslišane igre t novim volilnim rodom, potem bi ne dobili mi nikdar v roke tako Ubornega orožja proti njemu in njegovi stranki. To orožje, gospod urednik, sto vihteli imenitno in spretno. Prekrasni politični vspehi goriških Slovencev iz zadnjih dni gredo vsaj deloma na rovaš tega orožja!
In ako pravijo najojstrejSi radikalci, da sem sokriv novega deželnega reda, ker sem mirno in brez najojstrejSega odpora pustil zvezano laško-Merikalno gospodo na napačni poti, katero je ubrala, — potem, gospod urednik, mi pravično priznajte tudi, da sem sokriv naših pi-ekrasnih vspehov, naše prekrasne zmage v ojstr&m boju, za katerega Vam nisem — recimo z radikalnejšim nastopom — skrhal najboljšega in najvspešnejšega orožja.
In kadar bodo novi poslanci, sledeč svoji dolžnosti, odstranili vsaj največje krivice in pa nepremišljene določbe tega deželnega "volilnega reda, takrat mi bode taka: sokrivda v najlepše zadoščenje.
Zahvaljuj.'- Vas na sprejemu teh pojasnil sem Vam udani
dr. Tre o.
Še celo v svojo stalno gosto
si nisem upal, ker nisem mogel prenašati tobakovega dima. --- Kašelj, zasliženje, zgaga — kar vrstilo se je. Če pa človek naposled niti v gostilno ne sme, je pa res žalostno. Toda, g. nadgozdai mi je podaril škatljico Favovih pristnih sodenskih mineralnih pastil, katere sem povžil. No in sedaj? Kakor vidite — dobro! Zopet mi diši pivo in pipa; še celo boljše se počutim nego kedaj poprej. Vzrok: Favove pristne So-denske. Kdor je pameten, naj poskusi. Škatljica stane K 1*25. Favove pristne mineralne pastile se dobe po vseh lekarnah, drogerijah ter v trgovinah z mineralno vodo. 10 Glavno zastopstvo za AvstrO-OgrskO: W.Th.6ufitzertf Dunaj IV IGrosse Neagasse 27.
DOPISI.
Iz kobariškega okraja.
b K«fl, 17. III.: Komaj končane dežel -nozborske volitve so pokazale, da je naš Kot po večini napreden. Najbolj se je, v največjo žalost g. Šimna, izkazala občina Silil, kjer so sicer imeli pri prvi volitvi v splošni skupini klerikalci 7 glasov večine (časniki so objavili napačne številke), zato so pa ostali pri ožji volitvi v manjšini za 22 glasov. Pri ožji volitvi v skupini kmečkih občin je bilo pa tam celih 7 Kosmačev.
Izmed posameznih vasi je pohvalno omeniti Stanovi še a in Rbidišča. — Agitacija je bila na obeh straneh kar najživab-nejša. Kunci, med katerimi je bil   breginjski
najnesramnejsi, so grozili t Izobčenjem, b peklom, točo in enakim. Sedlskl lu loSkl sta pokaiftla v nedeljo, 16. t, m., da bodete zmerjala tudi v naprej, znamenje, da ne moreta preboleti blnmaže. Zadnji se je osmelil eolo vrle libidiščauce zmerjati i razbojniki, za kar se pa bode moral zagovarjati *pred so diščom,
Dne 10. in 15. t. m. so navdušeni Bre-ginjci praznovali zmago 8 kresom in streljanjem. Pa tudi onih 7 selških Kosmafievih vo-lilcev ni moglo vdušiti veselja nad izvolitvijo svojega kandidata. Našuntali so selško otročad in ženščad, da je napravila nad Sedlom par ognjev ter kričala živio Kosmač, češ, vera ni več v nevarnosti, rešil jo bo v deželnem zboru Cimalov — bombardon.
Kobirld. — Občina Kred častita na sijajni zmagi našim poslancem narodno - napredne stranke.
Naprednjaki krejske občine.
Iz goriške okolice.
Iz Plimi. — „čim ljutejša bitka, tim castnejša maga", pravi pregovor. In res, bojevali smo še začasa deželnozborskih volitev, bili težko bitko proti vsestransko oboroženemu sovražniku —- skoro* skoro brez upa zmage. Toda vstrajali smo v stažnosti in ne-omahljivi hrabrosti in slednji«} h-r. jevali zmago, katere se iz dna duše vesel: vsak napredno-misleči Pevmčan.
Tako ljutega političnega vrvenja kakor je vladalo pri nas pred in med deželnozbor-skimi volitvami, še ne pomnimo. Ves črni pekel z vsemi svojimi priganjači se je vrgel na nas, da bi nas vpregel v svoj brezdomo-vinski jarem.
Glavni »komandant" črne bande je bil seveda naš politikujoči nune Kumar, za kar bi mu morala S. L. S. pripeti na hrbet častno svetinjo — iz repe. Strašil nas je z vero, s peklom in hudičem, misleč, da bo demo kar
trumoma drli v njegov tabor. Lazil je reve! po noči in po dnovl od hifle do^hiflo — prav po receptu primorskega Lista«* -- in tel. Ijeval »pokorjenega Fona, katerega so wbrea-verul« Pevincanl tako neusmiljeno zagnali iz svoje srede. Ko so ga naši ljudje podili Iz hiše, Izgovarjal se je ter zavračal vso krivdo na škofa, češ da ga jo on posla). Ker je pa po prvotnih volitvah uvidel, da je bil ves njegov trud brezvspešen, namazal je drage limanice. Povabil je vse može v cerkev, da jim razdeli spovedne listke. V ta namen si je nabavil celo kopo glasovnic spopobnenih s „sveto trojico" Fon-Brecelj-Pavletič, zraven tega še nekoliko izrisov umazane 8Gorice\ Morda bo šlo tako, si je mislil Janezek v svoji omejenosti. Tudi ta poskus se mu je izjalovil. Dobil se je mož, ki je prav dobro vedel, kaj spada v cerkev in kaj ne. Zato mu pobere vse glasovnice in BGorice* in hajdi ž cjimi iz cerkve. Ujegovo ravnanje je povsem hvale vredno. Cerkev naj bode hiša božja, hiša miru in sprave, ne pa umazano politično gnezdo. Nuncu v album pa tole: z ostudno politiko, z opravljanjem svojega bližnjega in z zavijanjem resnice ne reši nikdo vere in če bi bila ista še v tako veliki nevarnosti.
Zraven nunca so reševali vero tudi drugi baje mastno plačani petelini. Med temi si je priborila prvenstvo znana aLahova žhhta". To vam je pravcata zalega klerikalnih sršenov, kakor aNino8, »Mohorč", „Ton-če% „Mikiiia ia drogi, ki pa niso bili tako odkriti. Prva dva, ki mislita, da imata vso učenost pod klobukom, ker sta bila pri vojakih menda „oberfrajtarjaa, sta se obnatula uprav pobalinsko. Eden njih je celo ustavljal na delo idoče delavce ter jim plačeval dnino, da le grejo volit s klerikalno listo. Od kod ima ta človek denar, to ve morda „Mikili". Ker mu ni šel Bšefttt,   kakor je hotel,  začel
(Dalje v prilogi)
SHojim volilcem.
^elecenjemm volilcem veleposestva, kakor tudi kmečki/t občin goriške okolice, izrekam najtoplejo sakvalo na zaupanju, katero ste mi ska3ali s tem, da ste mi oddali <Svoje glasove dne 7. 031'roma 4. in 9. t. m,
OCverjeni bodite, da ja težnje kmečkega stanu, kakor tudi ja milo nam rodno jemljo sem vedno pripravljen zastaviti vse svoje skromne moči.
9&jsko, Jč. marca J908.
—  In kaj je sedaj storiti, milostljiva gospa? pravi Athos.
—  Ali imata kaj sočutja za toliko nesrečo? vpraša kraljica.
—  Vprašal sem Vaše Veličanstvo, kaj želite, da storiva gospod d'Herblav in jaz za vas; pripravljena sva.
—  Ah, gospod, vi ste res plemenita duša! vs-klikne kraljica vsa hvaležna, dočim jo je lord \Vinter gledal z izrazom, kot bi hotel reci: Ali vam nisem jamčil zanju?
—  Toda vi, gospod? vpraša kraljica Aramisa..
—  Milostljiva gospa, odvrne ta, kamorkoli gre gospod grof, in bodisi v smrt, grem za njim, ne da bi vprašal, zakaj; toda kadar je treba služiti Vašemu Veličanstvu, nadaljuje Aramis ter pogleda kraljico z vso ljubeznivostjo, ki mu je bila lastna v mladosti, potem grem celo pred grofom.
—  Ker je torej tako, pravi kraljica ker se hočeta posvetiti službi uboge kraljice, ki jo ves svet zapušča, naj vama povem, kaj mi morete storiti. Kralj je sam] • peščico plemičev, za katere je vsak dan v strahu, j da jih izgubi, sredi med Škote!, katerim pa ne zaupaj dasi je sam Škotec. Odkar ga je lord Winter zapustil,! umiram strahu, gospoda. Mnogo zahtevam od vaju, zakaj naslovov vama ne morem izprositi; pojdita na Angleško, poiščite kralja, bodita mu prijatelja, varuha, stojte mu na strani v boju, varujte ga v njegovi hiši, kjer mu preti vsak dan mnogo veliko nevarnejših zased nego v vojski; in v poračilo za to žrtev, ki mi jo prinesete, vama ne obljubim, da vaju poplačam, gospoda, zakaj ta beseda bi vaju, mislim, razžalila, temveč obljubim vama, da vaju bom ljubila kot sestra ter vaju, izvzemši mojega soproga in moje otroke, cenila Tišje nego vse druge, to prisegam vama pred Bogom
In kraljica dvigne počasi in svečano oči proti nebu.
—  Milostljiva gospa, pravi Athos, kdaj treba odpotovati ?
—  Torej ste zadovoljni ? vsklikne kraljica veselo.
—  Da, milostljiva gospa. Samo zdi se mi, da stori Vaše Veličanstvo preveč, če nas namerava počastiti s tako velikim prijateljstvom, ki presega daleč naše zasluge. Milostljiva gospa, s tem, da služimo tako nesrečnemu princu in tako krepostni kraljici, služimo Bopu. Vali smo z dušo in s telesom, milostljiva gospa.
—  Ah, gospoda, pravi do solz ginjena kraljica, to je prvi trenutek veselja in nade, ki sem ga doživela v zadnjih petih letih. Da, Bogu služita, in ker bo moja moč preomejena, da bi se vama mogla ska-zati hvaležno za tako žrtev, vaju on poplača, on, ki Čita v mojem srcu vso hvaležnost, ki jo čutim zanj in za vaju. Rešita mojega soproga, rešita kralja; in dasi nista dovzatna za plačilo, ki vaju more doleteti na zemlji za ta lepi Čin, pustita mi vendar nado, da vaju bom zopet videla ter se vama sama zahvalim. Ostajam tu v pričakovanju. Ali mi imata kaj naročiti? Odslej sem vajina prijateljica, in ker se vidva trudita za moje zadeve, se moram tudi jaz pobrigati za vajine.
—  Milostljiva gospa, pravi Athos, ničesar ne p-o-sim od vas razun vale molitve.
—  In jaz, pravi Aramis, sem sam na svetu in nimam drugega opravila nego da služim Vašemu Veličanstvu.
Kraljica jima ponudi roko, katero onadva poljubita, ter pravi tiho Wintorju:
—  Če vam manjka denarja, milord, ne pomiš-ljajte niti trenutek, zdrobite dragocenosti, ki sem vam jih dala, vzemite Iz njih dijamante in prodajte jih ka-
kemu zidu: dobili boste zanje petdeset do Šestdeset tisoč lir; porabite jih, Če je treba, toda ta dva plemiča morata živeti, kakor zaslužita, to se pravi, kakor kralja.
Kraljica je pripravila dve pismi: eno je pisala samo, drugo je pisala njena hči, kraljičina Henrieta. Obe sta bili naslovljeni na kralja Karla. Izročila je eno Atho.su, drugo Aratnisu, zato da bi se lahko posamezno dala kralju spoznati, ko bi ju morda slučaj ločil; nato so se ločili.
Ko so prišli v vežo, se Winter vstavi, rekoč:
—  Pojdita vidva zase in jaz zase, gospoda, da ne vzbudimo kakega suma, in nocoj ob deveti uri se dobimo pri vratih Saint-Denis. Jahali bomo moje konje, dokler bodo mogli hoditi, potem se pa peljemo s pošto. Še enkrat hvala, prijatelja moja, hvala v mojem imenu, hvala v imenu kraljice.
Prijatelji si stisnejo roke; lord Winter krene v ulico SaintHonore, Athos in Aramis ostaneta skupaj.
—  No, pravi Aramis, ko sta bila rama, kaj pravite k temu, dragi grof t
—     Slabo, odvrne Athos, zelo slabo.
—  Pa ste vendar sprejeli z navdušenjem ?
¦ Kakor bi vselej z navdušenjem branil velika načela, moj dragi Herblav; kralji morejo biti močni le s pomočjo plemstva, toda plemstvo more biti veliko samo s pomočjo kraljev. Vzdržujmo torej monarhije, ker s tem vzdržujemo sami sebe.
—   Umorili naju bodo tam doli, pravi Aramis. Jaz sovražim Angleže, surovi so, kakor vsi ljudje, ki pijejo pivo.
—  Kaj bi bilo morda bolje, ko bi ostala tu, pravi Athos, ter romala v Bastilo ali v vincenneaki stolp, ker sva podpirala Beauforfca na begu? A, pri moji veri, Aramis, verujte ml, nI nama treba biti žal. Iz-
Mlin „800" tt. 35, i in II, marci 1118,
je kleti tako nesramno, da ne je vsakemu dostojnemu Človeka gabilo, V svoji nsvett" jed In nkrftčsnjkl" zmernosti se je opll in med najostudnojliml kletvami pobil doma lipe in vso kuhinjsko posodo. S tem je bila vera rešena. O ti ubogi „Nino". Nič manj vsiljiv ni bil nMohorČ*. Za svoje vedenje bi zaslutil 25 po onem delu telesa, kjer zgubi hrbet svoje častno ime. Seveda klerikalcem je dovoljeno kleU, lagati, zmerjati in, razsajati kakor jim drago" Ža všefo"*^-1 plačilo na tem in onem svetu. Tudi z vinom so skušali lovili volilce. Pri tem je bil zelo nepreviden neki starešina iz Št. Mavra, ki dobi v kratkem zasluženo plačilo. Zopet drugi je stratil volilce s tem, da iftn g. nune ne da odveze pri velikonočni spovedi, Se ne volijo klerikalnih kandidatov. Tudi privaudrani wo8tir Mikelč11 ni mogel zatajiti svojega »katoliškega prepričanja". Ko mu je nekdo izmed naših rekel, da voli napredne kandidate, se je kakor petelin na gnoju odrezal: BVa š.. o.... ti iu tvoja stranka. Mi smo pa kristjani p.... d..8. Take ljudi ima za sabo klerikalna stranka pri nas. So prav poklicani, da rešijo vero „narobe8.
Predbaciva se nam, da smo se pri ožji volitvi združili s socijalisti. To pa je nesramna laž, ki jo more izustiti samo kak nzafrk-Ijen8 Podgorc v „ Primorskem Listu* Vsak socijalist je volil, kakor je sam hotel. Vemo pa goto?o, da je ravno ? Podgori nadpolo-vična večina socijalistov volila s klerikalno SfrankO. Klerikalec ne živi samo od kruha, temveč od laži.
Če se čuti kdo s tem. užajjenega, se lahko oglasi. Damo mu odgovor podprt s pričami! Torej naprej, da bo svet vedel, kje je resnica!!
NOflCt fc PftdMbfltlai. — Tisti večer pred ožjo volitvijo so nekateri pijani klerikalčki zamazili razglase o naših kandidatih na hiši posestnika Valentinčiča. Klerikalni komedijanti so strašili stare može, da če ne grejo volit, ne udobijo listka za velikonočno spoved. Podsabotinska mlekarica je bila gorsča, ki je peljala svojega UO-letnega Matevža na volišče, da se je kobilici komat utrgal.
Ko so šli z volišča klerikalni starčki, so bili vsi vinjeni v neki krčmi, posebno neki SOletni Štelaa je bil tako vinjen, da so mu morali črno kavo v usta ulivati; on se je hvalil, da mu je Pepo vse plačal,
Nepravilno hranjenje otrok, dogaja se samo tam kjer se ne rabi prave hrane. Tukaj pomaga otročja moka »KUFEKK" iz zadrege. To je edina prava brana za zdrave in tudi take otroke, kateri so vsled slabe oziroma nedostatne hrane v razvoju zaostali oziroma trpe na kostnih boleznih. „I)er Saugling" jako poučna knjiga, dobiti je brezplačno v prodajalnah aH pa pri R. Kufike, Dunaj I.
Zveza narodnih društev.
PftdlTHje v  Čitalnici  Goriški odpade v soboto 21. t. m. zaradi koncerta Siavjanskega. Odbor.
RtM Ml iltr kilturttii taltu .GirlH" bo bo vršil v soboto dne 28. marca 1908. ob 8',, zvečer v društveni gobi pri zlatem jelenu. Dnevni red po pravilih.
„Nirriai PrMfltl". - Občni zbor druitva »Narodna Prosveta" v Gorici bo dne 25. marca ob 10. uri predpoldne v dvorani »Slovenske Čitalnice" v Marziai-jevi hiši s sledečim dnevnim redom:  1.  Poročila.  2. Pre-
dobTFP^^f^rtolke 2.1e"$eleti polnoštevilne udeh >.be.
Če bi ta občni zbor ne bil sklepčen, sklicuje se v smislu društvenih pravil za isti dan 25. marca 1.908. na istem kraju, eno uro pozneje ob II. uri predpoldne drug občni zbor, ki bo sklepal o rednih točkah dnevnega rede ne glede na število članov.
Odbor. RlStt ttiijl. — Vsled bolezni  učiteljeve pretrgani pouk se prične zopet redno s prihodnjim pondeljkom dne 23, t. m. ob določenih urah, in na istem kraju kakor prej.
Odbor.
Utimiil tbčtl zfctr izrirttmlitii iristti m
AJŠtfifii se je vršil v soboto, dne ?. marca t. 1. v prostorih g. Valentina Komela s posredovanjem tajnika »Zveze narodnih društev", g. dr. Igo Janca. Občnega zbora se je udeležilo okoli 40 mož, mladeničav in deklet, ki so vsi pristopili društvu kot člani. Predsednikom društva je bil izvoljen z vsklikom g. Valentin Komel, posestnik in gostilničar na Ajševici, dočim so bili v odbor izvoljeni: gg. Andrej Špacapan, Eugelbert Cej, Josip Vitori, Anton Rijavec; ker je društvu pristopilo nič manj nego O deklet, sta bili od njih izbrani v odbor gospici Pavla Komel in Alojzija Čubej — vsi iz Ajševice. Preglednikoma sta bila izvoljena: gg. Štefan Pavlin in Franc Čubej z Ajševice. Naročili so sledeče liste: »Edinost", »Soča", »Slovenski Narod", »Dom in Svet"  in  »Svobodna  misel".
—   Z veseljem pozdravljamo zanimanje Aj-ševce? za novo izobraževalno društvo, še posebno zanimanje naših vrlih deklet. Društvo bode imelo svoj pevski zbor, moški in ženski; petje bode podučeval g. Emil Komel.
IZ Klllll. — »Narodna Čitalnica" v Kanalu priredi v sredo, dne 25. t. m., v salonu hotela »Pri zlatem levu" ob 8. uri zvečer veselico s sledečim vsporedom: l. P. H. Sattner: Opomin k petju, moten zbor; 2. P. H. Sattner: Kazaj v planinski raj, mešan zbor; 3. Gorazd : Svetinja, dekiamacija; 4. Bratranec: burka, spisal Stoiba; ii. Aot. Nedved: Naša zvezda, mešan zbor; 6. Ne kliči vraga: šaloigra, spisal Jaka Stoka; 7. Šaljiva loterija. -¦ Vstopnice se dobe v trgovinah gg. Bavdaž, Garlatti in Gabrijelčič, pred veselico pa pri uhodu.
Z istim   vsporedein,  kvzemši točke  7.
—  vršila se bode veselica tudi v nedeljo, dne 29. t. m. ob 3 % popoldne. K mnoge-brojni udeležbi uljudno vabi — odbor
BNarodne Čitalnice" v Kanalu. Nlf9tM Čilllclce f Cerkltl letui občni zbor se bo vršil dne 21. sušea  ob  7. uri zvečer
v društvenih prostorih, po bledečem duev- I nem reda:  1. poročilo tajnika; % poročilo I blagajnika; 3. volitev odbora; 4. raznoterosti.                                             Odbor.
„NlfKll dltllllCI" pri Sf. litiji bode imela svoj redni občni zbor dne 28. t. m. ob 7. uri zvečer v društvenem prostoru. Dnevni red običajen. Predloge k občnemu zboru staviti je vsaj 8 dni poprej pismeno, sicer se ne ozira na iste,    ,„                     Odbor.
Rog
^T^tt&FZSZSL
Domače vesti.
Dipililin riižiliizbanki volite« i iileposesftu je razpisana na dan 30. t. m. Dr. Franko, ki je bil izvoljen tudi v splošni kuriji, se je odpovedal mandatu v veleposestvu, na kar je sledil razpis dopolnilne volitve.
OWH zbtr girttke Miki pUnrhtlce družbi SI. Cirila ll MlMl se bo vršil dne 25. t. m. ob 11. predpoldne v prostorih Slovenske Čitalnice.
Zi tfflžtl Sf. Cirili ll Mitih je nabrala vesela družba pri Fonu na Solkanski cesti K 2 24.
Darovi za Jijjšio Mišjo". — N& komersu »pri zlatem jelenu" v Gorici dne 15. marca 1908. v proslavo napredne zmage je nabrala gdč. Pavla Tancetova iz Nabrežine 4962 K, neimenovan veleposestnik z dežele pa je priložil se 50 K, skupaj 9962 K.
Fr. Muznik je nabral med starimi znanci v Hudijužni 1371 K. V. Peternelj je poslal iz nabiralnika v Cerknem 644 K. Prof. F. Seidl v Gorici je daroval 20 K. Fr. Matejčič, dež. šolski nadzornik v Trstu, je poslal 10K. Po 5 K so darovali Alojzij Žagar, župan v Žagi, Jos. Urbančič v Bazovici in Jos. De-kleva, trgovec v Gorici. Na račun mesečnim? je prišlo 360 K. Živeli darovalci 1
MirlllM v Nemčiji, 17./III. 1908. — Častitamo svojim rojakom. — Nepopisno veselje vlada med nami tudi tukaj v inozemstvu, ko je sedaj padel oni strahoviti zmaj v Soški dolini, ki je nam vže toliko časa strašanske škode delal.
Živio, tisočkrat živio napredna stranka. Franc Miklavčič, Ivan Kragelj, Andrej Bavdaš, Franc Munih.
GflSpid Abr» iz TlIllČ na Krasu izjavlja na razne govorice in trditve v javnosti, da on ni bil kandidat klerikalne stranke ter ni imel sploh nikakih stikov s klerikalno stranko. V agitaciji se ni nikdar opiral na klerikalno stranko ter odvrača klerikalno usiljevanje glede njegove osebe. FarovŠkih listov, ki so se silili v njegovo kandidaturo, takrat ni čital, drugače bi bil usiljivce že takrat zavrnil.
V 6oJlfil& na Vipavskem se ožje volitve v kmečkih občinah ni udeleži! jeden naš vo-lilec, drugi pa je volil na nasprotno stran. To je vzbudilo mnogo ogorčenja, ker ima Berbuč le 3 glasove večine.
Razpisuje si lattča} za nista računskega n-liici pri deželne« liiittčiti kreditnem zaistfu i
torto. — Prosilci morajo dokazati, da to tlo-vršill z dobrim uspehom višjo gimnazijo ali realko, ali kako drugo enako Šolo, kakor tudi, da so zmožni deželnih jezikov.
Nadaljna pojasnila o službenih pogojih dajeta ob uradnih urah deželni odbor in deželni hlpotečni kreditni zavod. — Prosilci morajo predložiti svoje prošnje deželnemu odbora tekom mesece aprila t. 1.
»fiflrtCI" In triflicl. — .Gorica« je radi porazov pri volitvah vsa razdražena. Kaj čuda, da v razdraženosti piha na vse strani. Zapihala je tudi v trgovce in obrtnike ter jim zagrozila z bojkotom, ako ne bodo plesali na njen katoliški takt. Pravi, da je bilo na komersu v nedeljo nekaj trgovcev in obrtnikov, katerih trgovine podpirajo le pristaši S. L. S. Potem pa jim preti: če Se enkrat storijo kaj takega, objavi njihova imena. Jojl Strašna grožnja, pred katero morajo trgovci in obrtniki kar strepetati l Laž je trditev »Gorice« gledč trgovin, katere podpirajo le pristaši S. L. S. Eadi bi poznali te trgovine. Kes pa je, da klerikalci v mestu in z dežele zahajajo skoro le v laške prodajalne; v slovenske jih ni; klerikalni matadorji pridno bojkotujejo slovenske trgovine, klerikalno slov. časopisje priporoča laške trgovine, slovenske napada ter odklanja inserate. Nunci na deželi poznajo le eno trgovino v mestu, ki bi bila slovenska, pa ni, ta je: Krojaška zadruga. — Ta zadruga je dandanašnji v rokah zagrizenega laškega liberalca, klerikalci pa jo priporočajo kot slovensko trgovino. Vse druge bojkotujejo. Ne le da sami ne kupujejo, vračajo tudi druge od teh trgovin. Rajši k Lahu! — to je njihovo geslo. Če potrebujejo obrtnike, ale k Lahu. Laški mizar je napravil vsa dela za novo prodajalno »Krojaške zadruge" v Mon-tovi hiši. Seveda za laško botego naj dela Lah — Slovenci pa naj bodo tisti osliči, ki redijo laškega botegarja! — Grožnja z bojkotom od strani »Gorice* je po eni strani, smešna, ker bojkot se že vrši, po drugi pa hudobna, ker kaže, da hočejo bojkot nadaljevati in še nadalje ovirati obrt in trgovino v slovenskih rokah v Gorici. Včasih so nam Lahi delali ovire in težave, sedaj pa so sovražniki pod domačo streho tisti, ki škodujejo razvitku trgovine in obrti v Gorici, da morajo imeti Lahi nad njimi veliko dopada-jenje. — Zato pa trgovci in obrtniki v Gorici dobro vedo, kako se jim je ravnati; nobeden pameten trgovec in obrtnik se ne uda strahovanju »Gorice", ker ve, da bi s tem neizmerno škodoval samemu sJbil
Iz BHjine smo dobili to-le izjavo: »Podpisani zaupniki izjavljamo, da je neresnično in lažnjivo, kar so poročali klerikalni listi o našem rojaku gosp. Jakončiču v Gorici. Mi nismo nikdar nič videli, kar bi spominjalo na agitacijo in utikanje v volitev. Naše ljudstvo je sprevidelo samo, kje mu je iskati prijateljev, in ako bi imeli do volitev le še nekaj dnij, bi dosegli v naši občini za napredne kandidate odlično večino. Res pa je, da se je dopisnik klerikalnega lista preveč nalezel »berunje", kakoršne v hribih ni bil navajen.
ogneva se ječi in delava pri tem kot junaka, ni se težko odločiti.
--•- Kes je; toda nič ne pomaga, dragi moj, dotakniti se morava tudi tega prvega vprašanja, ki je sicer zelo neumno, vem, a tudi selo potrebno: Imate j li kaj denarja f                                                                     j
¦ ¦ Kakih sto pištol, ki mi jih je poslal moj oskrb-j nik po odhodu iz Bragelonne; toda od teh jih moram i puetiti petdeset Kaoulu: mlad plemič mora dostojno! živeti. Torej mi ostaja .amo kakih petdeset pištol; in vi?                                                                                     i
—  Jaz sem prepričan, da ko bi obrnil vse svoje žepe ter odprl vse svoje predale, ne najdem doma niti deset zlatnikov. K sreči je vendar lord Winter> bogat.
—  Lord Winter je sedaj revež, zakaj njegove dohodke vliva Oromvvell.
Tu  bi bil baron  Porthos na mestu!   pravi Aramis.
—  Tu pogrešam d' Artagnana, pravi Athos. Kaka okrogla mošnja I
—  Kak krepak med!
—  Pridobiva ju za naju!
-• Ta skrivnost ni najina, Aramis; čujte me, ne zaupajva tega nikomur. In potem, ko bi storila kaj takega, bi se zdelo, kakor da farna sebi ne zaupava. Obžalujva, da je tako, a ne govoriva o tem!
—  Prav imate. Kaj boste delali do večera ? Jaz imam dve stvari, ki ju moram odložiti.
—  Se li dasta odložiti?
—  Vraga 1 Treba jfh bo pač #dložiti.
—  In kuj je pravzaprav?
~- Prvič nekoliko sabljanja s koadjutorjem, ki sem ga dobil sinoči pri gospe Kambovillot in ki je začel govoriti z menoj v čudnem tonu.
—  Fej! Prepir med dvema duhovnoma! Dvoboj med dvema tovarišema!                                                     j
—  Kaj hočete, prijatelj! On je pretepač, in jaz1 tudi! on je vedno na ulici; in jaz tudi; črna suknja ga teži, in jaz imam svoje tudi dovolj; včasih se mi zdi, da je on Aramis in da sem jaz koadjutor, toliko podobnosti je med nama. Ta Sosija mi ne ugaja ter me zatemnjuje; sicer je pa tudi sitnež, ki bo škodil naši stvari. Prepričan sem, da se bo malo po malo spremenilo, če ga pihnem, kakor sem pihnil danes zjutraj onega malega meščana.
—  Jaz pa mislim, dragi Aramis, da bi to spremenilo samo gospoda Ketza. Čujte, pustimo stvari, kakor stoje: sieer pa nista niti edan niti drugi več sama svoja gospoda: vi služite angleški kraljici, on pa Frondi, torej če druga stvar, za katero vam je žal, da je ne morete izvesti, ni važnejša nego prva.,..
• Ot ta je bila zelo važna!
—  Torej jo opravite takoj!
—  Žal, da je ne morem opraviti ob tisti uri, kadar bi jo hotel. To bi bilo zvečer, čisto zvečer.
—  Razumem, pravi Athos smehljaje, o polnoči, ne ?
—  Tako nekako, da.
—  Kaj hočete, dragi moj! Take stvari se lahko odložijo, in vi jo boste odložili tem lažje, ker boste imeli tak izgovor, ko se vrnete!...
—  Da, če se vrnem.
—  Če se ne vrnete, kaj za to? Bodite vendar malo pametni. Glejte, Aramis, saj niste več stari dvajset let!
—  Žal, žal, da ne! O, ko bi bil star dvajset let!
—  Da, pravi Athos, vam, da M naredili marši-kako lepo neumnost! Toda ločiti se morava: jaz moram napraviti par obiskov ter spisati neko pismo;
pridite torej ob osmih pome, ali bolje, hočete 11, da vas pričakujem ob sedmih z večerjo?
—  Prav dobro; jaz imam napraviti dvajset obiskov in spisati dvajset pisem.
Nato sta se ločila; Athos je šel obiskat gospo VendOne, pustil evojo karto pri gospe Chevreuse ter pisal d'Artagnanu naslednje pismo:
»Dragi prijatelj 1 Z Aramisom odpotujeva v neki važni zadevi. Rad bi se poslovil od vas, a manjka mi čas za to. Ne zabite, da vam pišem zato, da vam zopet ponovim, kako vas ljubim.
»Raoul je odšel v Blois, in ne ve, da odpotujem. • Čuvajte v moji odsotnosti nad njim, kolikor vam bo le mogoče: in če slučajno v teku treh mesecev ne dobite nikakih poročil od mene, recite mu, naj odpre zavoj, zapečaten in naslovljen na njegovo ime, ki ga bo našel v Bloisu v moji bronasti omarici, za katero vam pošiljam ta ključ.
»Pozdravite Porthosa v mojem in Aramisovem imenu. Na svidenje, morda — z Bogom U
In odposlal je pismo po Blaisoisuv-n
Ob dogovorjeni uri je prišel Aramis: bil je oborožen kot vitez, in ob strani mu je visel on! stari meč, ki ga je že tolikokrat sukal in katerega je bil pripravljen sukati bolj nego kdaj poprej.
' — Ah, res, pravi Aramis, zdi se mi, da ni prav, da odhajava kar tako, ne da bi voščila Porthosu in d' Artagnanu besedice v slovo.
—  Je že v redu, prijatelj, poskrbel sem za to; pozdravil sem oba v svojem in vašem imenu.
—  Vi ste občudovanja vreden človek, dragi grof, in vi mislite res na vse.
—  No, ste si sedaj že na jasnem glede najine poti?
*•                (Dalje pride.)
Zato mu skoči mareikaka neumna v glavo. Saj je že za Boži5 voščil ljudstva v cerkvi veselo veliko nocK. — Slede podpisi.
Kdo rijiilji inli tw»i? - V fioll smo se učili o jagnjetu božjem, ki odjemlje grehe sveta. Nune v Pliskovici pa je ob minollh volitvah pridigal tako, da če gre kdo tudi dvakrat na teden k spovedi in obhajilu, Ce daje vbogajme, de pa ne voli klerikalnih kandidatov, mu vse ni5 ne pomaga. Če pa voli te kandidate, se mu marsikateri greh prezre... torej je bil nune tega mnenja, da odjemljejo klerikalni kandidatje grehe sveta. Propadli klerikalni kandidatje iz splošne ku-rijesi domiSrjujej6?sicer marsikaj, ali da bi mogli biti tako mogočni, da bi odjemali grehe, tega si pa vendar niso Se mislili. Lahko so hvaležni kraškemu nunen, da jih je tako visoko povzdignil.
Dri ijisazijski suplifiti h iglticlli. — Dr.
Capuder je prišel nekje s Kranjskega na goriški gimnazij za suplenta. Ta gospod je zagrizen klerikalec Lani je nesramno obdelaval poslanca Štreklja v Dol-OUici ob volitvah v državni zbor, letos je bU zopet za ožjo volitev v Dol-OUici ter je agitiral po pristni klerikalni maniri. Robato je blatil na shodu naše tri kandidate, hvalil pa neizmerno klerikalne. Govoril je tudi o krščanskem nauku, da je najpotrebnejši predmet v šoli, ali da je učiteljstvo proti tema, da se uči ta predmet! Klepetal je o »liberalcih* itd., kakor se je pač naučil v izprijeni klerikalni bandi. V Dol-OUici je bil 8. t. m. Slišali smo, da je drugi dan 9. t. m. naznanil brzojavno izid volitev v Dol-Otliei iz Ajdovščine. Potemtakem bi ne bil imel šole tisti dan. Ali je to res?!?
Drugi suplent je dr. Jožei Pavlin, ki je hodil po Št. Andrežu agitirat od hiše do hiše za klerikalne kandidate.
Če bi bil kak profesorski ni klerikalec, nastopal javno za naše kandidate, t« bi gs karniilaii in denuacirali! Da klerikalčkom na gimnazija ne bodo preveč rasle peruti, to pa že tudi pres-orbimo.
B&Š3] se je pri volitvah držal prav dobro. Klerikalci v Gorici so računali, da bodo imeli v itocinju veliko večino, pa so imeli veliko manjšino. Strašno so se jezili klerikalci na Ročinj in baje je hudo rentačil sam dr. Gregorčič. Ta velika jezica pri klerikalcih je znamenj«-, da so Ročinjci prav in dobro volili! jm ftH** podtika nam laž, ker smo povedali, da so socialnodemokratični volilci pri ožji volitvi v splošni kuriji glasovali tudi za klerikalne kandidate. Dragi .Rdeči Prapor8 ! ,Soča" ni lagala, ampak govorila bridko resnico. V Št. Andrežu, v Vrtojbi, v Podgori je oddalo več socialnih demokratov svoje glasove za klerikalne kandidate. To je neizpodbitna istina. Slepiti samega sebe, to je cajvečji politični pogrešek, in „Rdeči Prapor* slepi samega sebe, ker piše, kakor da so glasovali vsi soc. demokratje pri ožji volitvi za naše kandidate. Bolje bi bilo, če bi potožil o p o manj kan ju discipline v socialnodemokratičnih vrstah krog Gorice! Saj je priobčil poročilo o konferenci, v kateri se je govorilo o udeležbi pri ožji volitvi, in tirni je pisano, kako so bili nekateri, zlasti iz Podgore, proti temu, da bi se volilo naše kandidate; celo Vrč on iz Skrilj, ki je prej pripovedoval, da kandidira kot soc demokrat le zato, da bi mogel pomagati v slučaju olje volitve, je MI za abstinenco! Kljubu temo, da se je sklenilo glasovati za naše kandidate, se vendar lepo šlevilo njih ni odah) sklepu, marveč je volilo klerikalno. Te svoje sodruge naj ošteje »Rdeči Prapor*, ne pa da nam podtika laž, ko govorimo resnico, in namesto da sanja o tem, da so so-cialnodemokratični glasovi odločili našo zmago. Volit je šlo socialnih demokratov drugič manj kakor prvič, okoli 3-400, večine pa je bilo 800 glasov! To govori dosti jasno za vse, ki imajo pamet v glavi.
.Rdeči Prapor* slika nas za nehvaležne soc demokratom. Glede na to povemo, da smo se vsem* onim gg. soc. demokratičnim voUlcem, ki so glasovali za našo listo, ž e javno zahvalili za to, povedali pa smo zajedno odkritosrčno, da so drugi soc demokratje, ki so glasovali klerikalno, storili slabo delo.
»Bdeči Prapor* naj torej ostane pri resnici in pri golih dejstvih, potem mora reči le to, da je ..Soča* imela prav v vsem, kar je povedala o udeležbi soc demokratov pri znani olji volitri.
Stftfl H SKth sta dva kraja na Krasu, kjer niso dobili klerikalni kandidatje pri ožji volitvi v  splošni kuriji nobenega glasu, V
Siivuom tudi že pri prvi volitvi ni bilo nobenega glasu, v Skopnem dva, ki sta pa pri ožji volitvi odpadla, ker se je bil prikaaal tam neki sumljivi klerikalni agitator. Vsa čast obema krajema!
V IttHdl Jtntiil! KtllM« se je zagnala „Gorica% hote" ga smešiti, ker ni bil izvoljen, ali dobil je toliko glasov, da je klerikalce strah, kaj bo čez 6 leti To resnico naj pove »Gorica", namesto da laja na g. Juretiča. Govori tudi o pripravljeni večerji. .Gorica9 naj bi rajši povedala, kako se je blamiral dr. Brecelj v Gorici, ki je imel vse.pripravljeno za pojedino s klerikalnim popivanjem za dan 2. marca t. I., da bi proslavili klerikalni junaki „ sijaj noc zmago! Pa jih je bilo .fratalo*. Pred pragom svojih propadlih kandidatov naj pometa .Gorica", tam bo imela dosti opravila! Naj pove n. pr. tudi, kako žalosten je svojega mandata profesor Berbuč, ker mu je splaval up na odbor-niške kronice po še vedno neregulirani Vipavi.
nGJriCl" napada razne osebe z namenom škodovati. Če ne neha, začnemo mi priobče-vati razno nabrano gradivo izza volitev. Povedati utegnemo med drugim tudi, kako so poslali nekega zapeljanega študeuta agitirat j na deželo, v šoli je bilo pa naznanjeno, da " je bolan. In tako dalje! Klerikalci, le počasi! — Prizadeti naj se pojdejo za posledice potem zahvalit v uredništvo .Gorice" !
Pruski Sskol napravi dne 22. t. m. peL-izlet v Ajdovščino. Odbori iz Prvačine ob 9'/, uri zjutraj.
Jfiia Dlil* je zagrešila v svoji 29. številki o goriških volitvah bedast članek. Ta članek kaže, da .kunštni" možje okoli „Nov3 DobeB prav nič ne poznajo „nove dobe" na Goriškem. Ugibajo, kdo je zmagal, čvečejo o soc. demokratu, ki bo zastopal veleposestvo, farbajo o oddanih 38.700 glasovih itd. Cel članek je zmes, sama konfuzija. Do 14. marca, na kateri dan je izšla omenjena številka, bi se bili že lahko informirali toliko, da bi ne bili napisali takih bedarij in neresnic. Pa menda je rešeno vprašanje: Kdo je zmagal v Ljubljani? tako zmešalo ostanke možganov izvestnežev, da ne vedo več, v kateri .dobi* se nahajajo!
HI llllld. — .Goriška zveza" se je pridno oglašala pred volitvami ter ponujala .volivcem" pol zastonj pol pa tako umetna gnojila, sol, apno, otrobe itd. Ali vsega tega blaga je ostalo še toliko, da ne vedo kam ž njim. Mislili so, da se kmetje kar spulijo za ponujano robo, pa so se možje pri .Goriški zvezi" uračunali. Kam z vso to rečjo? Sedaj zopet ponujajo po iarovških listih, pa naj brž e zopet brez uspeha. Volitve so skon-čale neugodno za klerikalno stranko, in posledice čuti tudi .Goriška zveza*. Je že vrag! Kmetje so se bali, češ, kdor se med otrobe meša, ga klerikalci pojedo — in vse ponujanje ni nič izdalo. ^Goriška zveza8 ima zopet hude čase. Niso zastonj prorokovali ljubljanski klerikalci ob rojstvu .Goriške zveze", da ostane vedno le šibko stebelce na gospodarskem polju ter da ne da nikdar povoljnega uspeha.
Nm nrilKU, barabstva, častikraje, de-nuncijantstva, podlosti je .Gorica* od torka. Napada osebe, laže, ebrekuje in žali, vse pa na .krščanski podlagi" ! Posurovela je .Gorica" do zadnje stopinje. In tak list pravi, da se bori za krščenska načela! Kaj na laži in podlosti slonijo krščanska načela?.... Sicer pa naj le nadaljuje tako. Nam čisto prav!
Ftftiiat FfilC, po domače Lazar na Čigi-nju,je bil pri volitvah strasten klerikalni agitator. Iortunat je Že sedel v komisiji 11. t m., sam oče župan ga je bil tje spravil, ali joj — volilec ni in volilni komisar ga je odslovil. Osramočen je odšel. Ha njegovo mesto je prišel naprednjak. -- Ubogi FortunatJ Portuna ga je na volišču zapustila.
Mirti Ukini — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Gliubich.  V
od 10, do IS. predp. praktične vaje;
od 1% do 8'.'a pop. praktične vaje;
od 8ya do 5. pop. ogledavnnjo prostorov za cepljenje.
Predavanja in praktičnih vaj m more ttdelelltt vsak vinogradnik, ki se prijavi deželnemu odboru do 27. t. m. — Deželni odbor.
Za danes nipondmo ptadiven)! TrjMSia-oort-Rlga društll odpade radi koncerta Slavianskega in se bo vršilo prihodnjo soboto.
Moll-ov Seiitz-prašek
je za ha Želodcu trpeče neprenosljivo sredstvo
katero ima prednost pred vsemi dragimi »Ira
stičnimi Čistil, kroglicami in grenCicami.
Cena orig. škatlje K 2—
Ponarejanje se sodniško zasleduje.
Holl-ovo Franc, žganje in sol
za ribanje ilvota. — Bolečine olajšujoče in okrepfiujoie eta-roznano sredstvo proti trganja in   prehlajenju vsake   vrste.
Orlp. steklenica K1-80
Na prodaj po vseh lekarnah k mirodilnicah. Glavna lekarna i. MOLI, c. in kr. dvorci salofnik, Dunaj, I.
Tuchlaubcu d.
Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Criutofoletti,
A. Gironcoli.
Politični pregled.
Deželni Zbor IStr8lll razpravlja danes o spo-razumljecju, dogovorjenem med istrskimi Slovani in Hrvati. Važen zgodovinski dan.
Držaifll Zbor utegne biti sklican na dan 2. aprila t. 1.
Portugalski diktator Franco se je vrnil v domovino ter biva baje blizu Lizbone v hiši nekega svojega prijatelja. Baje bo reorganiziral svojo stranko, katera misli nastopiti z več kandidaturami pri prihodnjih volitvah v parlament.
Proti bmu RlUChu v Zagrebu se vršijo opetovano velike demonstracije. V četrtek so ga dobili na cesti ter demonstriralo je t.oti njemu kakih GOOO oseb. Vzdržal se ne bo dolgo.
Razne vesti.
ProfiSOr WahrmURd predava kanonično pra vo na vseučilišču v loomostu. Lani je izdal razpravo »Dokumente zur Gesehichte der Eherechtsreform in Oesterreich", potem je imel, ker so ga radi tega napadali, predavanje, katero je tudi izšlo v tisku pod naslovom „Katoliško naziranje o svetu in svobodna znanost". Klerikalna gonja se je nadaljevala, in sedaj je zahteval papežev nuncij na Dunaju Granito de Belmonte, da se mora Wahrmunda zapoditi z vseučilišča. Kakšna predrznost! Belmonte je posegel v notranje zadeve avstrijske države, proti čemur treba protestirati. Časi sramotnega konkordata so potekli. Upamo, da jo papežev nuncij pošteno skupi ter da zapode njega z Dunaja.
V Avstraliji je bila velika povodenj, ki je napravila v novem južnem Walesu Škode za 2 milijona mark.
Navili trafik se po odloku finančnega mi uisterstva ne bo smelo ustanovljati do konca leta 1909.
Usoda StSSljeva, — Car je spremenil smrtno kazen v 10 lotni trdnjavski zapor. Steselj izgubi ob jedaem svojo službo In časti.
XntiH nemiri m Ruskim.  — v okrajih
Volge so izbruhnili kmetski nemiri, Poslali go orožnike nad kmete, katerih jo bilo več postreljenih.
Čeifca Jubilejna razstava. — v Pragi se
otvori 1. maja t. 1. velika češka jubilejna razstava. Odprta bo do konea oktobra t, 1.
Moiiepo! ni Vžigalice hoče uvesti'ogrska vlada. Vžigalice bi se podražile.
Ofsjianjt za ?ijakt prf vojiiklb vajaft, -— iz-
teh dveh lekarnah bo tudi ponočuu služba vi §,R ^ ce8ari0Va odredba,   da  se za letošnje
časn od 22. do 29. t. m.
Triivtki obftie ii mrtmkn vesti.
Tetretfcta h iraktltu irttiuija i mm lit — Baz g las. Na inicijativo deželnega odbora se bodo vrtila ? pondeljek dne 30. mareija t 1, v slovenskem oddelku deželne kmetijske Soie na »Tržaški cesti* teoretična in praktična predavanja o cepljenju trt po sledečem vsporedu:
od 0. do 10. prodp. teoretično predavanje;
vojiiftk« vaje določi počitek treh tednov! v katerem času pojdejo vojaki na dopust, da pomagajo pri žetvi in drugih poljskih delih. TSIIICI f Knplfll, Hrvaška Švica imenovane, ki se odlikujejo vsled svoje zdravilne moči — je prevzel g. dr. Viktor Bidl, huzar« ski ritmojster v p. To zdravilišče se nahaja že v tretjem rodu v lasti te rodbine. — Nova kopališka uprava je dala napraviti že za bodočo sezono obsežne izboljšave ter udobne novosti v kopaliških napravah.
Vtllka vajaiki iizttaia m Dunaju. - Kakor (ajetno, se bo vrlila od meseca aprila do junija W09. l m Dunaju v spomin na sto*
letnico image pri Aspernu 1809. velik* vojaška razstava z naslovom „Nadvojvoda Karel in njogova doba". Pokroviteljstvo je prevzel nadvojvoda Friderik, vnuk nadvojvode Karla. Namerava se podati ko! i kov moči popolna »lika rasvltka mM Armade .oo leta l?f o. do 1847 zastopana na no bo samo armada v svoji celoti po svojih uniformah, slikah, orožju itd., ampak zastopane bodo posebno tudi tiste osebe, ki so se udeležile kakor si bodi bojev izza onih časov. Razume se, da bo na prvem mostu stal nadvojvoda Karel sam in ves cesarski dvor. Potem vojskovodje izza one dobe, pa tudi na častnike in druge vojake vseh stopenj in vrst se bo oziralo v spominih. Po-pozornost se bo obračala na podobe iz vojaškega Življenja na stvareh, ki se vsak dan in povsed rabijo, na primer: na skodelicah, rožnikih, tobačoicah, pahljačah aH mnhaJih itd. Pripravljalni odbor razpošilja pozive na vse strani in vabi ljudi vseh vrst, da naj porabijo to priložnost in razl-avijo predmete (stvari) in rodbinske spomine, ki jih imajo. Najmanjši spomin, da se le vjema z razstavo, se hvaležno sprejme. Na odborov poziv se obračamo torej do svojih č. t bralcev s prošnjo, da bi blagovolili podpirati to patrijo-tičuo podjetje s tem, da se marljivo in vneto udeleže te razstave. Vsa druga vprašanja naj se pošiljajo na naslov: „K. u. k. Heeresmu-seum in Wien X /2. Arsenal", kjer se dajejo vsakoršua druga pojasnila.
Poslano*)
Gospodu Leopoldu J on ko v Bovcu, bivšemu klerikalnemu kandidatu.
„Prim. list* z dne 12. marca št. 11. prinaša Vašo zahvalo voliicem slovenskih irgov. V tej zahvali ste začutili potrebo, da ste nas še posebno zahvalili kot Vaše zavedne volilce. Od volilcev trga Kanal ste dobili mogoče par glasov. Vidite torej, da je Vaša zahvala neosnovana. Pravilno je, da se zahvalite Bodrežu ter deloma tudi Vrhu, Morskemu in Idriji.
Kanalci ne damo za zahvalo, ki jo prinaša »Prirn. list", prav nič, temveč jo odločno ourflanjanio. Kar pa zadeva našo zavednost in prepričanje, Vam naznanjamo, da nam ista nalaga dolžnost, ki nam ukazuje, da oddamo naše glasove možu, ki že leta in leta stoji neustrašeno na braniku naših narodnih pravic; nikakor pa ne kakemu klerikalnemu usiljivcu, o katerem nismo do sedaj vedeli, da živi pod solncem.
Kanalci.
•) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon.
Proda Se
oprava    za    trgovino,    zrcala,
klopi   i, t. d. po  jako   znižani
ceni pri
Cooper Diamond
v Raštelju št. 8.
Odda se za tri mesece lokal
pri Cooper Diamond u Raštelju št. 8.
Ofvorilseje v Gorici
Salon Robes
krojaški atelje za izdelovanje najnovejših in j>ajeh\aantnejšili damakih ohlek in hluz, aiufleškeaa in francoskega kroja, jhujšega perila za dame in gospode ter opreme za neveste,.
Ker ne dobiva vse blago, cpreme in okraski v najini trgovini v Trgovskem domu, so zato cene zmerne.
Journal pomladanske in letne mode se razpošilja franko in gratis.
Modna in mamtfaktuma trgovina Pregrad $* (kmetic Trgovski dom,   *
milo goriške tovarne
A, Gabršček
je naprodaj v sledečih trgovinah v Goriel In Solkanu:
BlokftT Josip
De Blas Lucilair
Bratuž Alojzij
Caliigaris Iv.
Cappella Viktor
Cleti A!. Kultrin Anton Kutir. Josip Marega Jakob Maraž Jakob BatistiG Hektor, Solkan FornasftuiP Marija,   „ Jug Josip,                „
Jug Anton,               „
Komel Frane — Solkan Marega Alojzij Modic Franc Fodgornik M, "*"" 'Sn>ii&*2fTWrtr*T IVffoli Viktor v Gledališki in SemeniSki ulici Vodopiveii vd, Alojjija Vuga Rafael' Vallerio Petrina. Pecile Peter Komel Fran. Solkan Slabile 3tf""    -.r Vnga Valentin,     „
na Goriškem:
BaadaS J«iip — Kanal Briiko Angel — Št. Andrež Boneta A. — Opatjeselo Bromat E. — St. Peter Boži« I#nac — Klanže Donda Ivan - Morar Drekonja Jernej. Podmelec \ Ferman Erra. — Gradišče  \ Gregorich Ivan -  Podgora ; iftzelj Anton, Bihemberk flodniC Jožefa, Gorjansko
Jaki! Fr. — Bupa
JerkiC Jožefa — Dobravlje
Kenda Iv. — Kneza
Koren šimen — Livek
Kosmač Fran, Slap ob Idriji
KoSir Terezija — Kanal
Košir Blaž — Kanu! Komel Alojzij — Komen
Leban Josip — Volje Maraž Jakob — Vrtojba Maraž Danijel — Vrtojba MateliC Ivan. Livok, JevSček Maknc Josip — Šempas Mermolja Alojz — Bataje| Mleku* A. A. ~ Bovec Marega Alojzij — Imenik Malik Mihael, Ajdovščina Močnik Luka — Kneza
Nemec Jos. — Bilje Nemec Jožef — Podgora Nemec  Franjo. Nabrežina
Nanut Jožef — Kanal
PerSiC Andr. — OrniCe
Pirjevec J. — Sežana
Pipa Ivan — Bača
Peršič Andrej — Črni če
Razen Marija — Opfina
Robert Mih. — Štanjel
Rutar Ant. — Grahovo
Kepic Franc — Ajdovščina
RakažCek Marija,  Kobarid
Smrekar Iv. — Kneza
Sakaida Ter. — Dornberg
Spacapan Fran — .Ozeljan
Savelli Julija  - šempas
Spacapan Albin — Miren
__ Stibil Kat. — Štnrje
Smrekar Jožef — Kazaršfe
Skert Janko — Batnje
Štnrni Fran — livek
Štolfa Fran — Sežana
Sirca Alojzij — Dntovlje
Della Schiava I. S\r«*to Komen
Terpin Anton — Podgora
Torkar Matevž — Podbrdo
Tonetti A. — Gradttka Trampuž K.. Kostanjevica Ukmar Ivan — Dntovlje Vrtovec A. Jfc J. — Tolmin VrCon Anton — Skrilje.
Gostilna
v »Narodnem Domu v Celju" odda se s 1. junijem
pod, ugodnimi pogoji v najem.
Natnnčneji  pogoji  se izvejo  pri »Posojilnici v Celju", katera sprejma tudi ponudbe do 10. aprila 1908.
ANTON ČERNIGOJ
odlikovana mizarska delavnica g stroji na električno
------gonilno silo------
GORICA, Tržaška ulica št. IS. Izdeluje: vsakovrstno pohištvo vseh slogov,
razna slavbarska dela,......
razna cerkvena dela,........
oprave za prodajalne i. t. d......
Po zmernih cenah! -%g| Izdeluje in ima v zalogi vsakovrstna strngarska io rezljarska dela.
Na Kranjskem:
Gobec Dragotin, Trnovo-Bis. | OlivCiC Friderik, Boh.-Bela
Pogačnik Filip — Dobrava. BanCar  Fr.. Šturje,   Kimati
Janez — Boli. Bela.
V Trstu:
Antonini Fab. Bertos Kicment Brandolin Ivan Bertogua Drag. Brnsadin Peter
Cnret M.
('oglar Kmilja
<*ellia Ivan
fassuttl Ricc.
Cergolj Ivan
< 'oeperativa operaia
tjunur Frid.
i>k \nton
l>h,vin Ivan
Oerne Artou
Dobrilia Fran
Polneb Albert
Dorolol.) Fr.
ltuller Iv.
Ferfoglia Fran
Fnrlan Ant.
Gerin Anton
GrcgoriC J. >sip
Gomiscl Anton
Godi.ua Stanko
Gra-s; Karol
(iodnig Iv.
(JlirECek Fr.
(iasperšič Ana. vd.
.laksetiC Karmela
KInn Ivan
Ki)>nierlj Ivan
Kravn; Kristjan
Kobal \ndr.
Kvasiiti Anton
Konnk  losip
l#g.a Abjzij
JaiIii Josip
tanasM \\.
M.-rtl Valentin
Machne Aloizi.
Mann Alojzij
Millosig Fran
Millonig Ivan
Minzi Melanj*
Mazen Alojzij
Morpurgo Viktor
Maccari Ant.
Magris Anngel
Ntfgelsehniid Ludovik
Norbedo Vikt.
Nieder Jos.
Peternel Peter
Pirih Andrej
Prelog Ivan
Plesnifar VVkosl
Petrone Josip
Prat de Katarina
Penk« Alojzij
Sacchi Fr.
StcpanCiC Alojzij
Silvestri Anton
Silvestri Vikt.
Auman Fran
&uc Andrej
Ščuka Iv.
TomažU- Ivan
Tamaro Jnrij
I Mina Ant
1'rdic Andr.
Umek Josip
Volk Fran
Vatovee Ivan
Viegcle Tomaž
Versblatti David
Vnga Kat«>r.
Venuar Iv.
Zorč Ivan
Zwitter Valentui
Zgnr Leopold Zgnr »I Popatnik. Zernilt. Hekt. Zndenigo IJgo. Železnik ivap
v FuJju in drugod:
Anuraelli AH.
Fernglio Isid.
Fabbretto Dom.
Kousnmno droit. (Medolina)
Kunsnnno droAtvo /Polai
Monai Jcs.
Mariskovič Jak,
Marehese Santo
Mara»pin Fr.lH
Pierobon Marija
Roceo Amad. -~ Pazin
ilabfeld K. ~  Pazin
Sponza Enfemija -- Rovinj
Htocovac Bort. -"- Kanfnnar
hetko Širne  — Kanfanur.
Bold I. Reka.
Fo Hpifli ceni se proda
iz proste roke še novo hišo z vrtom, gostilno, tobakartio, prodajalno z mešanim blagom in žganih pijač na drobno. Ista leži ob drž. cesti in je jako dobro obiskovana. Le 5 minut oddaljena od kolodvora drž. železnice.
Natančneje se izve pri to-bakaruarju »T. Bajtu v Gorici, na Mirodvonki cesti.
Posestniki in trgouci z uinom! p
Kdor želi imeti zdrava in nepokvarjena vina naj se obrne na
***** mirodilnieo **»
A. MAZZOLI v Gorici
v Gosposki ulici it. i.
Ista ima veliko zalogo vsakovrstnih pripomočkov, da se odstrani katerakoli bolezen pri vinu.
Posebno pa priporoča:
Pripomoček za čiščenje tisa. Pripomoček  za odstranite? plesnobe
(nrafe). Pripomoček za odstranitev katerekoli
kisline.
Prilika!
Prilika!
Naročite za poskošnjo in prepričali se bos-te o izvanredno nizkih cenah vseh predmetov, katero razpošilja razpošiljalaa tvrdka za kolesarsko industrijo, Danaj I. Staben-ring 6. Kričeče reklame naj Vas ne motijo, ampak posku.site: Prima — zračne cevi, iz enega kosa ti i «r»o, z garancijo «. 175, m-
deče  H. 2.   ¦-- Plašči za kolesa iz prima —
blaga -» nlkak izmeček fl. 2-r>o m više.
Svetilke-acetilen, (izvrstno funkcijoniranje) za ti. 1-30. Nof& kolesa na verigo V deljene,
40 do 56 zob 40 kr. do H. 1 50. Trakovi za popravo plaščev 15 kr. Krmilo (guvernai) pol zakrivljeno 23 mm, 24 *v. 25 mm debelo
t), i, Hlačne pripenjate po 2 kraje, trobila
po 95 kraje, in više; zvonci od 05 kraje, više ; nova kolesa s 3 letno garancijo ti. 50 ter vse potrebščiue po čudovito nizkih cenah. Popravila, kakor: emajliranje, poniklovanje itd, ce izvršujejo v lastni delalnici dobro, točno ter po nizki ceni.
Zahtevajte cenik tvrdke: Impostbans f. Fahrzenge-lndustrie, Dunaj   I. Htubenring 0.
Edina slovenska kleparska delavnica
koncesijonirana za plim in vodovodno vpeljavo
fina ud. Čufer
u Gorici ulica Sv. fintona
(v Kopačevi hiši).
Priporoča se vsem gg. odjemalcem posebno pa kmetovalcem za »se potrebščine spadajoče ? to stroko kakor: j mehe za žvepljanje trt po zadnjem sistemi, Škropilnice za vidrijol, poli-TalnJke za trte, patentirane ventilatorje za dimnike Itd.                         !
Popravila se izvršujejo točno In po najnižji ceni.
flnton Bregantič,
pOHlovodjn,
A. vd. Berini
Gorica, Šolska ullea št. 2.
uelika zaloga = = oljkinega olja
Bralno in pevsko društvo na Slapu ob Idriji
želi kupiti iz druge roke
harmonij
za podučevanje petja.
Ponudniki so naprošeni naj spo-roče goriimenovanemu društvu kakovost instrumenta, v kakem stanu se nahaja in obenem ceno.
mlad gospod
išče z aprilom
mirno sobo
če mogoče z oso oskrbo.
Ponudbe na dr. Ferfoljo o Tolminu.
prve vrste •Miil teti iz Istre, Oalnacije Milfette. Bari is Rice
s prodajo na drobno In debelo.
Prodaja na drobno: Kron 112, 1*20, 1*36, 1-44,1*60,180, 2'-, za Inči po 72 ?te.
-------    Na debelo cene ugodne.    -------
Pošilja poštnine prosto na dom.  Posodo se pušča knpen do   popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski   kis in navaden. Zaloga —.--------------miia ;n sveč.-----------------
Cene zmerne*
-Loj-
kupujemo po najvišji dnevni ceni.
Opozarjamo zlasti naše me-, sarje, naj  tope in zbirajo  loj za  našo tovarno.  Sprejemamo ves loj, kar ga kdo more zbrati. Kdor ima loj, naj se oglasi
Goriška tovarna mila A. Gabršček.
Naznanilo.
lljudno   naznanjava   slav.   občinstvu,   da   sva   otvorila dne 16. t. m.
mžž V GORICI šm&
na Starem trgu štev. 9 (v hiši gosp. Bovana)
veliko zalogo
koruze, otrobi, ovsa ogrskega in bosanskega.
Priporočava se za obilen obisk
_......   PAROBRODNA DRUŽBA
Seuerno-nemški lsloyd-Bremen
(NORDDEUTSCHER LLOYll-BREMEN)
Bedne parobrodne črte iz Bremena v  Novi - York,  Balt*:. jre,
Galvcston, Bucnos Aires, kakor tudi po pristaniščih južne Azije,
Avstra^i* Ud.
Parobrodi Nemškega severnega I<iOyda:
37 velikih parnikov za vožnje po evropskih morjih.
11 velikih nairaodernejih parnikov v deiu. 15u manjših parobrodov.
178 velikanskih brzin parnikov, z dvema vijakoma za transoceanske vožnje, od katerih SO b 15.«N0 ton.
11 velikih parobrodov za prevažanje blaga; t velika parnika za vežbanje.
Vsrga skopaj 395 parnikov, od katerih 172 brzin, opremljenih z modernim komfortom.
Brzoparniki preplovejo ocean f 5-6 dneh. 470 agencij v prvin svetovnih pristaniščih------ Cene zmerne. Dobra hrana na parniku. ^^=
Informacije in pojasnila daje
Glavni zastopnik v Trsta Plazza  Giuseppina i.
Telefon š»,.'206H.
F. STUMPE
Cenj. dame in T gospodje - pozor!
.fmato o Šivalni stroj» Ako a a nlmato, omislite al najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega izdelka.
Po dolgoletnih akuSnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši.
Original-»Gtoriittroiipdoi&"n1
uporabi brezSnrano.
Brigiial-Vietoria stroji V^
za domačo rabo in obrtne namene.
Origital-ViutoriastrBii;:;;';1,",::-
za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno.
Ori|iul-Vichria stroji fr-JS
lek vseh dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj jamčiva 10 let Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Vietoria stroje. Edina zaloga »Original-Vietoria« trojev in dragih Šivalnih strojev, dvokoles >Fach«, orodja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki
KERŠEVANI & ČVK - GORICA
Stolni trg št. 9 (Plazza Duomo) Lastna delavnica In popravljalnica RIVA CASTELLO 8t 4.
MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU,
tovarna pohištva in stavbenih izdelkov.
Lasten železniški tir         ,-—^^,,,,,-^r— -             Žage v Soteski
Gorica drž. kol. - Solkan     -~^S»r»a^       (iast verskega zaloga).
Osrednje toM: Trst Antona Ma Torre a. 1
Intarortan. tdet: Gorica št 74, Trst št 163L — Tet: Zadruga, Used. A. B. C. Gode v. Edit
Zaloge: Solkan;  Trst, Via  Rettori   1,   Via  Lazzareito   Vecchio   32;
Reka, Via delie Pile št 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali.
Zastopstva: Egjpt in Levanta.
Vposlaje okroglo  400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih
gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000.
izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela.
Tehnični in fotografični zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d.
Les se odpravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. ZairižK |la«i« I SOBO. — Garaicijska reserva I 1E3BDB — Beserva u izgube K 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%.
POTNIKI V AMERIKO
Pozor!
J Pozor:
Kdor bofe dobro In hitro potovati • francoskimi parobrodl 8w HaiN ˇ lirlfcot aa] pii« pred odhodom od doma sa po]««** ma »slo
¦¦ ¦- ' "   '    — najstarejšo firmo                      ¦
Zwilchenbart, Basei (Švica) Wndkttarto L
Za dobro In hitro ekspedlcljo se garantira.
Peter Gotic
GOBICA, Rištelj 32  (» lastni hiši). Sprejema vsakovrstna naročila po mori in poprave. Naročila z dežele se razpošiljajo po pošti. CENE ZMERNE   -"W|
Novodo&lo blago za
nastopno sezono
se vdobi po zmernih cenah
v delavnici in trgovini i gotovimi oblekami
= flnton Krušič, =
krojaški mojster in trgovec
v Gorici
te^allšče Josipa Verdi šle?. 83
in t podražili delavnici na Tržaški cesti v
lastni hiši (v bližini g. Črnigoja).
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau-nokar uelika množina raznourslnega blaga iz ausirijskih in angleških touaren najrazličnejših kakauosii
za vsaki stan.
Tin T1 Vnlftifi v Novem mestu
1)1. II.  lUlulu (BudoUovo :: Kranjsko)
je uredil in izdal:
1. Civilno pravni redin 
sodni pravilnik
len r.bornik pravil označene vrste; koncem tva-
rine je obširno stvarno kazalo v slovenskem iu
hrvatskem jeziku. — Obseg XII. in !KM> strani;
cena vezani knjigi 8 K. poštnina 5"» v.
Anton Jerkič
edini odlikovani fotografski zavod za moderno fotografovanje in slikarstvo
Gorica, Gosposka ul. 7 »r~ eleklrofoiografski ~wm
-------__ 2AVOD ===
Trst, Via delle Poste IO, I. nadstr.
Posnemanje izključno prt čarobni električni
razsvetljavi s pomočjo svetilke Jupiter" do
*'. ure zvečer. Suefouna nouo»t.
®^ Ppnosti ni ueč
Uzorec tega Čudežnega izdelka ..COZA" se polije lireiplaino.
Mor,. s*» dati v lav?, v >i:!-kti. v pivu, v vinu a^i v ji*!«-;, m dal: I>ivi»u xn zapazil.
1'r.iS-k „C0ZA" učiukuje Čui j-,-t-, tako, da m> j,i\ui pr»,t:;di alkohol in w all.,ho:iw i« rw*e- pijač-. Ta l>rasi'k dAiiu) tako msrn:> in g-liVo, •ia mu f.M smi'j'» -1;«: ž^na, *> ->tra ai: hCi d-rtiotiika, tse da l>i •>!! zapa/,s!. kaj ']>• rv-stiicno provir-Mhlu ajdovo <..* Slavljenj«?.
PiaSek „C01A" ;«' j,rir.'*.-i n;ir v ti»ue>rv družino. ^ r« mL <..j;t'^»i'>.. ¦•«¦¦]> sramot«« ir. ponižan;:*, da. i;; r.;uii< <-,i?b j« i.v!u napravji čvrs'.-, v:;in» iti v-ik^-a d--.'a tv.-th* ljudi. Ta |.r;!M-k jt> /- !),iar>:kari'r.-ga t:.:.v.l-..niva »j-ravi! nazaj i.a pravo \r->\ ww t-r \n p.,-.ial'-j' r.u kii:--..:-* !••! življenj.- iKii..^it:i r-M-huin. - Zavci, k; p-...»i-j;.. taV-iv-d.-lni pniicl, po.",!]«,' \vm ..ksi:.. ki zaS.tova; ¦ ktiji^.. ¦; ir(0(.i  zahvalami in en ,--¦"¦
*:"f«.
f-jP>
Zajamaen.. »*¦. da ;.• pra:,ck pop..;:,.-na  i-.-ii.>i:_jiv.
cozfl isnrure asssite
Na p;-:aa je dj.iti znan-.k^ -*>.   na <i.,p:-v> v ia io >:•>
Postavno zavarovano!
JK^IT.....1 Vsako   posnemanje  se   kaznuje
a—4^ ' Ž     edino pristen je samo
Thierry-j6v balzam
t.   7<-vti"  kur".   »¦>  rr.aliii   al-,  t/
dM»;nat:h  ^k!.-«.-  ,Ui   1   ^..!sl»
^njain.i   »vi!.•«¦;.j,   s   p-,-...
\aiiii« z »li-.aik-.!.-! K 5«,-.
Tbierry - jevo Centifolfjao ma/ilo
l»ru!i   »s.ni.   m-   tu-)   i«ure:::::
'-:..!kn
I-JmJ-
it:
K  3-60 p^lj*
plai^lu «i'>U aij j..;str;a.
Obe domači »reststvi aH »ajtolji povsod naat ta starad«vat.
Wi.fi! i n.y >•• n..s!.\i Lekarna A. !'hierry v Pregradi pri Rogatcu SUtial.
Zalu-a  hL..i..   v   >,!]   1. L-.rviii. Ur. i.«-   „   !:,. 0-r.-. oriuinalmini ;iin.i!iii:!ii p.s.u /i.'..i:,j m j.-.;«,:.-¦ p> ,:
Žene!
2. HflMBi tarifa -—
skem jeziku pred sodišči; sodno pristojbine Obse:* 75 strani (20 tabel); Cbna I K 80 v. -Knjigi se dobivate v ..Slovanski knjiga m i'
A. OabrSfiek v Gorici.
Ako trpite na strjenja kiri in aa podobnih boleznih, tedaj pišite aa P. Zimai-a Kalk 244 pri Eolinn ob Bcai.
Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem:
.(»oflpa B. iz W, pilp: r*pa btiO«? Val« sredstvo je aCinkoralo It ."». daa".
(iospa L. v M. piše: .Priporočata bom T«aki>mn Va3c izvrstuo sredstvo ter ds lwra sama nikoli htm njega*.
Arhitekt, S. v M. pile: »Za taborno p«»trt-lbo m zahvaljujeta. Pri moji len; je Val« »rcdalro le pi> 3-dnevui rabi bre« bolečin učinkovalo*.
Prutt prtfiljatvi 1 m»rk« neatlke veljave ta<li v inautkah) pniljent knjigo: HMoteBje perjode** ipisal dr. Med. l^jvi«. — pojasnila bresplaCa«.
Za. odgovor naj se prilott matake.
Goriška tovarna mila A. Gabršček.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo SloVenci za Vselej
le hlapčeVali tujcem.
Slovenske gospodinje! Fosklajie ilo iz te Ue tovarne! MeM je izvrsten. Cene olaine!
Naša špecijaliteta je: CapnUJOb - KOZa 8 SOlllCeffl. Fo^l*k l^f6'