64 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V NOVEMBRU 2019 Agrometeorological conditions in November 2019 Ana Žust ečji del novembra je prevladovalo deževno vreme. Po Sloveniji smo lahko našteli od 20 do 26 deževnih dni, deset in več nad dolgoletnim povprečjem. Le na severovzhodu države je bilo nekaj deževnih dni manj. Največ dežja, precej nad 400 mm, je padlo v hribovitih predelih severovzhodne Slovenije, na Goriškem blizu 400 mm, v osrednji Sloveniji med 200 in 300 mm, na jugovzhodu in severovzhodu države pa med 100 in 200 mm. Količina dežja je povsod po Sloveniji presegla dolgoletno povprečje, v predelih z največ padavinami celo za trikrat, drugod več kot za dvakrat. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Pe nman-Monteithovi enačbi, november 2019 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, November 2019 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) pov. max.  pov. max.  pov. max.  pov. max.  Bilje 1,0 1,5 10 0,9 1,4 9 0,7 1,2 7 0,9 1,5 26 Celje 0,7 1,0 7 0,5 0,8 5 0,5 0,7 5 0,6 1,0 17 Cerklje - let. 0,7 1,4 7 0,7 1,2 7 0,5 0,8 5 0,6 1,4 19 Črnomelj 0,6 1,1 6 0,5 0,9 5 0,4 0,7 4 0,5 1,1 16 Gačnik 0,7 1,3 7 0,5 0,8 5 0,4 0,5 4 0,5 1,3 15 Godnje 1,0 1,3 10 0,7 1,0 7 0,7 1,1 7 0,8 1,3 24 Ilirska Bistrica 0,9 1,2 9 0,6 0,8 6 0,5 0,7 5 0,7 1,2 20 Kočevje 0,7 0,9 8 0,5 0,8 5 0,5 0,8 5 0,6 0,9 18 Lendava 0,8 1,5 8 0,6 0,9 6 0,5 0,7 5 0,6 1,5 19 Lesce - let. 0,6 0,8 6 0,5 0,8 5 0,4 0,4 4 0,5 0,8 16 Maribor - let. 0,9 1,3 9 0,6 1,1 6 0,5 1,0 5 0,7 1,3 20 Ljubljana 0,7 1,0 7 0,5 0,7 5 0,4 0,5 4 0,5 1,0 17 Malkovec 0,6 1,2 6 0,5 0,9 5 0,4 0,5 4 0,5 1,2 15 Murska Sobota 0,8 1,3 8 0,6 1,1 6 0,5 0,7 5 0,6 1,3 18 Novo mesto 0,7 1,6 7 0,5 0,9 6 0,5 0,6 5 0,6 1,6 17 Podčetrtek 0,6 0,9 6 0,4 0,5 4 0,4 0,4 4 0,5 0,9 14 Podnanos 1,2 2,2 12 1,1 1,9 11 0,9 1,4 9 1,1 2,2 32 Portorož - let. 1,2 1,9 12 1,0 1,8 10 1,0 1,5 10 1,1 1,9 32 Postojna 0,8 1,1 8 0,6 0,7 6 0,5 0,6 5 0,6 1,1 18 Rateče 0,5 0,5 5 0,4 0,5 4 0,3 0,4 3 0,4 0,5 12 Ravne na Koroškem 0,6 0,8 6 0,5 0,7 5 0,4 0,5 4 0,5 0,8 16 Rogaška Slatina 0,7 1,1 7 0,5 0,7 5 0,4 0,6 4 0,5 1,1 16 Šmartno /Sl.Gradec 0,7 1,0 7 0,5 0,9 5 0,5 0,6 5 0,6 1,0 17 Tolmin 0,7 1,2 7 0,6 1,1 6 0,5 0,8 5 0,6 1,2 18 Velike Lašče 0,7 0,9 7 0,5 0,7 5 0,4 0,7 4 0,5 0,9 16 Vrhnika 0,7 1,0 7 0,5 0,7 5 0,5 0,7 5 0,6 1,0 16 November se je tako kot pred njim tudi oktober pridružil nadpovprečno toplim mesecem v letu 2019. Povprečne dnevne temperature zraka so bile 3 do 4 °C višje od dolgoletnega povprečja. Gibale so se med 6 in 9 °C, na Primorskem med 10 in 13 °C, v hribovitih predelih pa med 4 in 7 °C. Več deset stopinj C nad dolgoletnim povprečjem so bile tudi mesečne vsote efektivne temperature zraka nad V Agencija Republike Slovenije za okolje 65 temperaturnima pragoma 0 in 5 °C. Skoraj enake povprečju so bile le vsote nad temperaturnim pragom 10 °C (preglednica 4). Povprečne dnevne temperature zraka so padle pod jesenski vegetacijski temperaturni prag 5 °C konec novembra, skoraj dva tedna kasneje kot običajno. Le na obalnem območju in na Goriškem temperature zraka do konca novembra niso še padle pod temperaturni prag. V bližnjih preteklih letih je ob enakem času temperaturni prag nastopil leta 2012, sicer je bil zgodnejši, razen v letu 2014, ko je v osrednji Sloveniji nastopil šele konec decembra. Vegetacijsko obdobje, ki ga omejujeta spomladanski in jesenski temperaturni prag je trajalo 286 dni v osrednji Sloveniji oziroma 272 dni na severovzhodu države. Dolžina vegetacijskega obdobja je za dober mesec dni presegla dolgoletno povprečje. Preglednica 2. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za november 2019 in za obdobje mirovanja (od 1.oktobra do 30. novembra 2019 Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in November 2019 and for the dormation period (from October 1 to November 30, 2019) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v novembru 2019 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1. 10.– 30. 11. 2019) Bilje 142,3 177,0 50,4 396,7 358,9 Ljubljana 64,7 75,2 19,8 159,7 193,4 Novo mesto 52,0 64,7 19,0 135,8 149,9 Celje 52,8 68,6 7,2 128,7 156,9 Šmartno Slovenj Gradec 55,3 80,1 15,2 150,6 143,4 Maribor – let. 43,1 47,6 15,4 106,2 84,9 Murska Sobota 47,0 44,3 17,7 108,9 92,1 Portorož – let. 122,7 118,2 1,4 242,3 223,8 Slika 1. Pogled na Slovenijo prek sušnega uporabniškega servisa in sušnega kazalca vlažnosti tal (SWI) v začetku (levo) in ob koncu novembra 2019 (desno) Figure 1. Soil water Indeks (SWI) at the beginning of November (left) and at the end of November 2019 (riht) across Slovenia as presented by Drought User Service Obilne padavine so povsem zasitile kmetijska tla z vodo. Meteorna voda je zastajala tudi na površinskih depresijah oziroma na delu njiv, kjer so na težkih in zbitih tleh nastale večje ali manjše površine s skoraj povsem neprepustnimi tlemi. Pridelovalci ozimnih žit so bili zaskrbljeni za preživetje poplavljenih ozimnih posevkov v najzgodnejših fenoloških fazah. Njihovo preživetje je ogrožalo pomanjkanje kisika, ki je prepočasi prehajal do rastlinskih tkiv pod zemljo in tudi zaradi povišane koncentracije ogljikovega dioksida v tleh. Agencija Republike Slovenije za okolje 66 Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, november 2019 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, November 2019 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Bilje 11,8 12,1 17,5 16,3 5,9 7,2 10,5 10,6 13,7 13,0 5,1 6,3 10,3 10,5 13,2 12,5 5,7 6,8 10,9 11,0 Bovec - let. 9,4 9,7 12,9 12,7 4,3 5,1 6,9 7,1 9,1 9,0 3,7 4,5 7,2 7,4 9,5 9,0 3,9 4,6 7,9 8,0 Celje 11,8 12,1 13,6 13,5 10,2 11,1 10,1 10,5 11,6 11,4 8,9 9,5 9,7 10,0 10,9 10,9 7,6 8,5 10,6 10,0 Cerklje - let. 10,7 11,2 17,7 15,3 4,4 7,0 9,2 9,6 14,2 12,7 5,1 7,3 8,1 8,6 12,7 10,9 2,2 4,7 9,3 9,0 Črnomelj 12,3 12,5 14,7 14,4 10,7 11,2 11,1 11,3 12,3 12,2 10,4 10,7 10,1 10,3 11,2 11,1 8,3 9,0 11,2 11,0 Gačnik 10,4 10,8 13,9 13,0 7,5 8,8 8,9 9,3 12,0 11,3 6,4 7,7 8,3 8,7 10,2 9,8 4,6 6,5 9,2 9,0 Ilirska Bistrica 11,7 12,0 14,0 13,8 9,3 10,2 9,9 10,1 11,1 10,9 8,1 8,7 9,2 9,4 10,6 10,5 7,2 7,8 10,3 10,0 Lesce - let. 10,6 10,7 12,4 12,4 8,6 8,8 8,4 8,6 9,8 9,8 7,1 7,3 8,4 8,5 9,5 9,5 6,7 6,9 9,2 9,0 Maribor - let. 10,2 10,8 15,0 13,7 5,1 * 8,4 9,1 12,6 11,8 4,0 * 7,6 8,3 10,9 10,6 3,0 * 8,8 * Murska Sobota 10,7 10,9 14,4 13,7 6,8 7,6 9,3 9,5 13,0 12,5 7,0 7,7 8,2 8,5 11,0 10,6 5,9 6,5 9,4 9,0 Novo mesto 11,0 11,5 14,5 13,8 7,5 9,0 9,8 10,4 13,0 12,3 8,4 9,4 8,9 9,5 11,4 11,0 4,2 6,4 9,9 10,0 Portorož - let. 15,6 15,9 16,8 17,0 13,7 14,1 13,8 14,1 14,5 14,7 13,0 13,3 13,2 13,5 14,1 14,2 12,0 12,6 14,2 14,0 Postojna 10,0 10,2 14,3 13,0 5,0 6,5 8,1 8,2 11,1 10,3 5,7 6,5 8,0 8,1 10,6 10,0 3,5 4,9 8,7 8,0 Šmartno/Sl. Gradec 9,3 9,6 14,1 13,1 4,4 6,1 7,7 7,9 12,6 11,4 4,0 5,3 7,8 8,0 10,8 10,0 2,5 4,3 8,2 8,0 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( C) Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) * −ni podatka Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( C) Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. Agencija Republike Slovenije za okolje 67 Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperat ur zraka na višini 2 m, november 2019 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, November 2019 Postaja Tef > 0 °C T ef > 5 °C T ef > 10 °C T ef od 1. 1. 2019 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 126 125 123 374 82 76 75 73 224 77 27 25 25 77 38 5112 3490 2085 Bilje 108 107 106 322 89 58 57 56 172 70 17 12 9 39 17 4832 3269 1924 Postojna 87 74 69 230 75 37 25 22 84 31 7 1 0 8 2 3825 2348 1219 Kočevje 86 72 63 222 82 38 22 18 78 31 8 1 0 9 0 3639 2213 1134 Rateče 46 24 43 113 39 12 2 2 16 2 0 0 0 0 −1 3096 1815 912 Lesce 80 67 65 211 91 30 17 18 65 32 6 0 0 6 3 3870 2408 1282 Slovenj Gradec 76 68 69 213 97 28 20 21 69 37 5 0 0 5 1 3774 2346 1252 Brnik 83 76 68 227 94 33 26 20 79 39 6 2 0 8 3 3856 2421 1302 Ljubljana 99 86 80 265 97 49 36 31 116 55 11 2 1 14 4 4502 2985 1710 Novo mesto 94 62 70 226 63 44 26 22 91 32 7 2 0 9 −2 4289 2805 1587 Črnomelj 97 92 73 262 89 47 42 23 112 46 9 3 0 12 −2 4441 2937 1669 Celje 94 80 74 248 93 44 30 25 99 45 9 1 0 11 2 4100 2629 1443 Maribor 92 79 74 244 86 42 29 24 95 43 7 0 0 8 −1 4344 2834 1596 Maribor-letališče 96 80 71 247 97 46 30 23 99 50 9 1 0 10 2 4267 2781 1567 Murska Sobota 96 85 69 250 102 46 35 23 104 56 8 3 0 11 3 4255 2779 1566 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Tef > 0 C Vm − odstopanje od mesečnega povprečja (19 81–2010) Tef > 5 C * − ni podatka Tef > 10 C − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 C Agencija Republike Slovenije za okolje 68 Na hitrost zniževanja vsebnosti kisika v tleh običajno vpliva tudi temperatura tal. Pri višjih temperaturah mlade rastlinice pod vodo lahko propadejo že v 48 oziroma 96 urah. Če so temperature tal pod 5 °C je možnost preživetja nekoliko večja, vendar ne brez posledic za kasnejšo rast, zaradi bolezni, poškodb koreninic in osiromašene vsebnosti hranil zaradi izpiranja. V novembru se je povprečna temperatura tal gibala med 8 in 10 °C, celo najnižje izmerjene temperature tal so se le mestoma približale 5 °C (preglednica 3). Vodna bilanca je bila ves mesec pozitivna. Mesečni presežki so bili največji na Goriškem in na obalnem območju, tudi drugod so večinoma presegli 100 mm (preglednica 2). Če je bila v začetku novembra založenost tal z vodo zaskrbljujočana na severovzhodu Slovenije se je stanje ob obilnih padavinah dnevno spreminjalo kar izraža tudi indeks vlažnosti tal (slika 1 desno, SWI, sušni uporabniški servis, projekt DriDanube, stanje vlažnosti tal je zaznano s pomočjo podatkov daljinskega zaznavanja in sicer prikazuje dnevna odstopanja vlažnosti tal od dolgoletnega povprečja, modri odtenki na slikah pomenijo pozitivno odstopanje oziroma bolj mokro stanje, rumeni pa negativno odstopanje oziroma bolj sušno stanje kot običajno). Stanje kazalca vlažnosti tal (SWI) za katerokoli datum in lokacijo v Sloveniji, kakor tudi za širše območje Podonavja, oziroma Evrope, si lahko ogledate na https://droughtwatch.eu/. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dne vna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje de kadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 C, 5 C, 10 C T ef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth ( C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth ( C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth ( C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY In November average monthly air temperature anomalies ranged from 3 to 4 C above the long-term average, they ranged mostly from 6 to 9 C. Month was character ised by heavy precipitation, more than than 20 rainy days was recorded. Precipitation as well as the number of rainy days exceeded the long- term average by more than one to to three times. Climatological water balance was positive all over the country, with the highest surpluses recorded in the northeast of the country and on the Littoral. Autumn vegetation temperature treshold was attained at the end of November, at least two weeks later than normaly.Weather conditions were unfavourable for the development of winter cereals, due to excesive water in the soils, and relatively warm nights that adversely affect the hardening stage of winter cereals against freezing temperatures.