Ano (Leto) XIV. (9) No. (Štev.) 23 “E8LOVENIA LIBRE” BUENOS AIRES, 7. JUNIJA (JUNIO) 1956 KOMUNISTIČNA NEVAKN0ST V ANGLIJI London, 20. maja 1956. Kadar se z Angležem razgovarjaš o svojih lastnih doživetjih, ti bo cesto od¬ vrnil: “Da, pri vas niste imeli prave de¬ mokracije, posebno socialistične stran¬ ke niste imeli. Pri nas se pa komunizem ne bo nikdar mogel razširiti. Laburi¬ stična stranka, in posebej njeno levo krilo,'ki ga vodi Bevan, odvaja sleberno nezadovoljstvo proletariata po demo¬ kratičnih kanalih, in komunisti na volit¬ vah vedno propadejo.” V zvezi z navedeno, zelo pogosto a- nalizo našega predvojnega in medvojne¬ ga stanja, bi pripomnil, da pri nas si¬ cer res nismo imeli močne socialistič¬ ne stranke, kar pa ni bila posledica ka¬ ke diktature, marveč' pomanjkanja in : dustrijskega proletariata. Imeli pa' smo izredno močno ljudske stranke, na pri¬ mer SLS in IISS, ki so bile neprimer¬ no bolj “množične” in tudi bolj “ple¬ bejske” po sestavi svojega vodstva, kot pa je danes komunistična partija v Ju¬ goslaviji. Komunistov je bilo številčno zelo malo, menda 13.000, v vsej državi. Toda navzlic temu so se vtihotapili v razne organizacije, na primer v "Soko¬ la”, in so si pridobili vpliv v določenih slojih prebivalstva, na primer med . dr¬ žavnimi uslužbenci in literati, ter so za¬ to tem lažje skočili narodu ža vrat v u- sodnih trenutkih stiske in zbeganosti. važnejša delavska strokovna organiza¬ cija v Britaniji. Bodočnost Britanije namreč zavisi od uspeha njene strojne industrije in stališče organiziranega delavstva pri teh podjetjih je posebno važno v sedanjem obdobju, ko spričo vedno hujše konkurence na svetovnih tržiščih skušajo industrijo modernizira¬ ti z uvedbo avtomatizacije. Sindikalno zvezo A.E.U. vodi odbor sedmih članov. Dva člana odbora sta komunista, tretji vedno glasuje z njimi, in četrtega — in s tem za kontrolo te organizacije — se bo pa v naslednjih mesecih vršila borba med komunističnim in nekomunističnim kandidatom. Če bi komunisti dobili v svoje 'roke vodstvo rudniških in strojnih delavcev, bi lahko britanskemu gospodarstvu za¬ dali smrtni udarec, kadar bi se partiji to zdelo potrebno. Pri tem pa ne smemo misliti, da so navadni člani prizadetih sindikatov mor¬ da komunisti oziroma njihovi simpati¬ zerji. Daleč od tega; na parlamentarnih volitvah volijo v veliki večini dosledno le laburistične kandidate in ne komuni¬ ste. Vzrok vstrajnemu pronicanju ko¬ munistov na vodilne položaje v sindika¬ tih leži v brezbrižnosti nekomunistov. Volitev za vodilne sindikalne funkcio¬ narje se na primer udeleži le vsak dese¬ ti ali pa celo le vsak dvajseti član sin¬ dikata. Komunisti, ki so izborno orga¬ nizirani, vneti in žilavi, to izkoristijo in se vedno pojavijo v polnem številu pri vseh takšnih priložnostih. Vrh tega se jim je vprav zaradi njihove načrtne prizadevnosti posrečilo dobiti v svoje roke marsikatero krajevno organizacijo sindikata, zlasti pri omenjeni zvezi strojnih delavcev. Delo pri teh krajevnih organizacijah je naporno in slabo plača¬ no, toda vprav one organizirajo volitve za višje sindikalne funkcionarje in za¬ to je za komuniste tem bolj važno, da se v njih vsedejo njihovi ljudje. Videti je, da se je angleško javno mnenje pričelo polagoma zavedati ne¬ varnosti, ki preti s strani komunistične¬ ga pronicanja v sindikate. Pred krat¬ kim je imel. bivši laburistični poslanec Woodrow Wyatt oster govor na televi¬ ziji, v katerem je brezobzirno- ožigosal apatijo med sindikalisti, ki je kriva na¬ raščajočemu vplivu komunistov. Bodoč¬ nost bo pokazala v koliko se bo proti - komunističnim silam v britanskih sindi¬ katih posrečilo izkoreniniti zlo, ki se ši¬ ri. B.G. Sporazum med Francijo in Nemčijo glede Posarja Komunizem je zavratna bolezen in vara se sleherni narod, ki si domišlja, da je imun pred njegovo nevarnostjo. V Angliji komunisti na splošnih volitvah j res že dolgo niso dobili niti enega po- j slanskega mandata, toda to še zdaleč ne pomeni, da niso' nevarni. Partija si¬ cer šteje samo 33.000 članov iri njeno edino glasilo, “Daily Worker”, se proda¬ je v 77.000 izvodih, med tem ko neka¬ teri drugi časopisi dosegajo tudi petmi- lijonske naklade. Toda že primer obeh visoko postavljenih diplomatov Macle- ana in Burgessa je na senzacionalen način predočil, kako daleč lahko sega¬ jo prsti komujnistične partije celo. v, Angliji. Vendar je prizadevanje tukaj¬ šnje partije usmerjeno predvsem na ne¬ ko drugo, življenjsko važno polje: na delavske strokovne organizacije. V Britaniji ima delavsko strokovno gibanje globoke korenine in sega nazaj do začetkov takoimenovane industrij¬ ske revolucije na prelomu 18. stoletja. Danes so te organizacije včlanjene v Kongres Trade Unionov (TUC,) kate¬ rega organi pa nimajo takorekoč nebe- ne pravice poseganja v delovanje posa¬ meznih sindikatov. Tako, da je ta vr¬ hovna organizacija, ki posredno zajema preko 8. milijonov članov, konglomerat najbolj različno usmerjenih sindikalnih organizacij. Svet Kongresa, ki je naj- ■ Posarje s svojim rudninskim bogast¬ vom je bilo jabolko spora med Francijo in Nemčijo tudi po drugi svetovni voj¬ ni. Kot odškodnino za razdejanje, ki ga je povzročila nemška vojska v Fran¬ ciji, je francoska vlada eksploatirala bogate posarske rudnike. Zahodno nem¬ ška vlada je pa vsa leta zahtevala po¬ novno priključitev Posarja nemški re¬ publiki, .čeprav so bili nekaj časa tudi poizkusi, da bi posarsko ozemlje posta¬ lo prvo področje bodočih Združenih ev¬ ropskih držav, ki pa niso uspeli. Da bi rešila ta spor med obema drža¬ vama, sta se te dni sestala na nevtral¬ nem ozemlju, t. j. v Luksemburgu, pred¬ sednik francoske vlade Guy Mollet in predsednik nemške vlade, dr. Konrad Adenauer. Na posvet sta prišla z zuna¬ njima ministroma ter vrsto strokov¬ njakov za posarsko vprašanje. Po de¬ veturnih razgovorih sta oba državnika dosegla končen sporazum, s katerim se Francija obvezuje, da bo vrnila Posar¬ je zopet Nemčiji. Po sklenjenem sporazumu bo zahod- nonemška vlada začela izvajati politič¬ no nadzorstvo nad Posarjem, dne 1. ja¬ nuarja 1957, vse sedanje gospodarske sporazume in zveze, ki jih ima Franci¬ ja s Posarjem, bo pa francoska vlada razveljavila v roku od treh let. Zahod- nonemška vlada se je obvezala, da bo finančno sodelovala pri izvedbi fran¬ coskega načrta za zgraditev moselskega prekopa, s čemer se bo pocenil prevoz železa iz Lorene. Prav tako je sklenjem sporazum glede eksploatacije rudnika Warndt, ki ga imajo v posesti Franco¬ zi, rudne plasti so pa pod sarskim po¬ dročjem. Francija se je obvezala, da bo vsporedno z Renom zgradila prekop, ne bo pa zanj odvajala vode iz Zgornjega Rena. Razen tega sta oba državnika raz¬ pravljala tudi o ostalih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Zlasti glede vpra¬ šanja razorožitve. Dr. Adenauerja je seveda tudi zanimalo vprašanje združi¬ tve obeh Nemčij. -V tem pogledu mu je Mollet povedal tudi stališče, ki so ga do tega vprašanja ob njegovem obisku v Moskvi zavzemali vodilni komunisti. Tako je Hruščev dejal, da ima raje 17 milijonov Nemcev v takem položaju, kakor so sedaj, kakor pa 70 milijonov v skupni državi, pa četudi bi bila nevtrali¬ zirana. S tem je jasno povedal, de je proti združitvi obeh Nemčij. Guy Mollet in dr. Adenauer sta se v vsem sporazumela tudi glede nadalnje- ga nastopanja obeh držav za ojačitev ■evropske obrambne skupnosti navzlic “sovjetski mirovni ofenzivi” zadnjega časa. višji forum TUC-ja, je v rokah pretežno ^©©štrena Mapetost mi©«I f5reSJ© in Angl! J® zaradi Cipra desničarsko usmerjenih, mirnih, a pre¬ cej okostenelih ljudi, komunista tu ni nobenega. Vendar to za namene parti¬ je niti potrebno ni. Cilj angleških ko¬ munistov je polastiti se določenih važ¬ nih sindikalnih organizacij, ker se zave¬ dajo, da bi jim to zadostovalo za ob¬ vladovanje ključnih postojank v narod¬ nem gospodarstvu. Zaenkrat se jim je posrečilo spraviti pod svojo oblast sin¬ dikat električarjev, ki šteje nekaj manj kot četrt milijona članov. Ta sindikat je zelo važen spričo pomena, ki ga ima¬ jo v industrijski državi električna ener¬ gija in električne instalacije. Komuni¬ sti vodijo tudi sindikat livarjev, ki je pa manjša strokovna organizacija. Toda ravno v zadnjem času so ko¬ munisti zabeležili vidne uspehe pri po¬ izkusih, da bi se vrinili na vodilna me¬ sta nekaterih največjih in najvplivnej¬ ših delavskih organizacij v deželi. Tu bi najprej omenil veliki sindikat rudni¬ ških delavcev, skoraj 809.000 članski N.U.M. Komunisti so sedaj dobili v svo¬ je roke pokrajinsko sindikalno organi¬ zacijo N.U.M.-a na Škotskem in v Juž¬ nem Walesu in vse kaže, da se jim bo posrečilo zavzeti tudi organizacijo v pokrajini Ybrkshire, s čemer bi dobili zelo dobre izglede na vodstvo v izvr¬ šnem svetu osrednje organizacije rud¬ niških delavcev in s tem na nesporno oblast v tem važnem sindikatu. še bolj nevaren je napredek, ki so ga komunisti v zadnjem času zabeležili v sindikatu strojnih delavcev, y A.E.U.-u. Ta sindikalna zveza šteje sko¬ raj en milijon članov in je verjetno naj- Napetost med Grčijo in Anglijo se je v zadnjem tednu zaradi dogodkov na Cipru znatno poostrila. K temu je pri¬ pomogel precej tudi zadnji govor an¬ gleškega predsednika Edena, ki je de¬ jal, da “Anglija Cipra ne bo izpustila za nobeno ceno iz rok, ker predstavlja eno najvažnejših točk za zaščito britan¬ skih petrolejskih koristi na Bližnjem Vzhodu.” Eden je v govoru obtožil tudi grško vlado, češ, da ščuva prebivalce otoka Ciper na upor proti britanskim za¬ sedbenim oblastem, ker da si samo pe¬ ščica otočanov želi priključitev Cipra h Grčiji. V Atenah je ta Edenova izjava po¬ vzročila val ogorčenja. Oglasil se je sam predsednik grške vlade Karaman- lis ter ostro odgovoril Edenu. Na¬ glasil je, da je sedaj angleška vlada do¬ kazala sama, kako nizkotni nameni jo vodijo v njeni trdovratnosti, da ne do¬ voli, da bi ljudstvo na otoku Cipru svo¬ bodno odločilo ali želi še naprej ostati pod britansko zasedbeno oblastjo ali se pa^ priključiti Grčiji. Angliji je tudi o- čital, da so vse dosedanje angleške iz¬ jave o njeni borbi za svobodo narodov navadna prevara, ker je sedaj jasno, da jo vodijo samo njene materialne koristi. Poudaril je tudi, da je bojazen za iz¬ gubo oporišč na otoku v slučaju njego¬ ve priključitve Grčiji neutemeljena, ker sta tako Grčija, kakor tudi Anglija čla¬ nici NATO. Karamanlis je tudi napovedal, da bo sedaj grška vlada spravila vprašanje o- toka Ciper pred Organizacijo Združe¬ nih Narodov. Na otoku Ciper protibritanska gonja teroristične skupine EOKA traja na¬ prej. V zadnji spopadih so angleški vo¬ jaki ujeli 17 članov tajne organizacije EOKA. Kot represalijo so teroristi ubili dva Angleža. Zažgali so tudi več hiš ter izvršili še vrsto drugih teroristič¬ nih aktov. Grško prebivalstvo tudi še naprej izvaja bojkot nad turškimi trgo¬ vinami. V takem razpoloženju, ki je na otoku, je angleški guverner Harding v največ¬ ji tajnosti odletel v London, kjer bo imel razgovore s predsednikom vlade in kolonijalnim ministrom glede sedanjih razmer na Cipru ter o možnostih, da bi na kak način uredili stanje, ki postaja nevzdržno. Nekateri listi menijo, da ni izključeno, da bodo Angleži izpustili nadškofa Makariosa iz konfinacije ter ga pripeljali v London, da bi z njim obnovili razgovore glede bodoče usode otoka Cipra. PORAVNAJTE NAROČNINO SVOBODNE SLOVENIJE! Prispevajte v tiskovni sklad A IPaniaiBia fue imvitado el Jefe del Estado general Aramlmrn El presidente provisional de la Na- cion, general Pedro Eugenio Arambu- ru despues de considerar diversos asun- tos de Estado con sus colaboradores ha- bituales, recibio el lunes pasado al embajador de Panama ante gobierno ar- gentino senor Carlos Icaza Vasquez, quien concurrio a la Presidencia en com- pania de nuestro canciller doctor Podes¬ ta Costa. El senor Carlos Icaza Vas- quez invito oficialmente al general Aramburu a concurrir a la conferencia de presidentes americanos a realizarse a fines del corriente mes en su pais, con motivo de celebrarse el 146" aniversa- rio de la convocatoria del Congreso de Panama por el libertador Simon Boli- var. El general Aramburu agradecio la in- vitacion, y no se suministro ninguna in- formacion oficial sobre la asistencia del presidente argentino a la citada re- union. Pero se estima poco probable que concurra el jefe de estado argentino. Prealsedsalk general Araiiilmru uradno povab¬ ljen na sestanek predsednikov v Panamo Prejšnji ponedeljek je začasni pred¬ sednik republike general Aramburu po prihodu v predsedništvo vlade najprej reševal razne državne posle s svojimi stalnimi sodelavci. Zatem je pa »sprejel panamskega veleposlanika v Argentini g. Carlosa Icaza Vasquez-a, ki je prišel v predsedniško palačo v spremstvu zu¬ nanjega ministra dr. Podesta Coste. Ob tej priložnosti je panamski vele¬ poslanik g. Carlos Icaza Vasquez urad¬ no povabil predsednika generala Aram- buruja na sestanek predsednikov ame¬ riških republik, ki se bo vršil ob koncu tega meseca v Panami v spomin 146. obletnice, odkar je osvoboditelj Simon j Bolivar sklical panamski kongres na prvo zasedanje. General Aramburu se je zahvalil za povabilo. Uradno niso objavili nobenega sporočila o udeležbi predsednika na o- menjenem sestanku. Smatrajo pa za ma¬ lo verjetno, da bi se ga udeležil. IZ T E EP N A V TEWEN Jugoslovanski maršal Tito je zopet v j Moskvi. S Jem dejstvom se morajo spri- j jazniti .zlasti Amerikanci, ki So žrtvo- ! Vali na milijone dolarjev v upanju, da j bodo Tita obdržali na svoji strani. Po- j zabijali pa so, da je Tito ostal komu¬ nist kljub temu, da se je sprl s Stali¬ nom. Zapirali so oči pred dejstvi, ki so bila slehernemu poznavalcu komunizma povsem jasna. Zato danes doživljajo to, česar gotovo niso želeli. Zato tudi zapadni tisk Titov obisk objavlja pod skromnimi naslovi in celo na drugi ali tretji strani. Znano zapadno “prera¬ čunano tveganje” (calculated risk) se je pokazalo kot napačno. Toliko bolj na¬ pačno, ker so imeli ves čas od 1. 1948 dalje dovolj nasprotnih dokazov. Še vedno jim manjka spoznanja, da je ko¬ munizem ena sama prevara in laž, pa naj bo zavit v kakršen koli plašč. Tito se je iz Beograda odpeljal skozi Romunijo v ZSSR. V Bukarešti je spre¬ jel vabilo, da se nazaj grede ustavi tu¬ di tam in se pogovori z Romuni o na- daljnem tesnem sodelovanju. Na posta¬ ji Kijev v Moskvi je doživel sprejem iz¬ gubljenega sina. Vsa hierarhija Krem¬ lja ga je dočakala z odprtimi rokami. Slavospevov tesnemu sodelovanju med ZSSR in Jugoslavijo je kar deževalo iz ust sovjetskih gostiteljev in obratno. “Naš dragi tovariš Tito”, ga je naslo¬ vil maršal Vorošilov, “moji dragi tova¬ riši” jih je pozdravil Tito. Usodi Jugo¬ slavije in ZSSR sta enaki. Graditev so¬ cializma, kar danes v komunističnem slovarju pomeni komunizem, je v obeh državah na isti liniji. “Nikdar več se ne bodo ponovili dogodki, ki bi oddaljili o- be državi eno od druge. Veselijo se na¬ rodi Jugoslavije uspehov bratskih sov¬ jetskih narodov in obratno. Vedno je bi¬ lo tako, tudi v težkih časih neprosto¬ voljne ločitve”. — Na programu ima Tito tritedenski obisk Moskve in dru¬ gih krajev v . ZSSR. Povsod so mu pri¬ pravljeni sprejemi, ki presegajo po razkošnosti tovrstne prireditve kraljev. Zabavam bodo sledile konference o “nor¬ malizaciji” odnosov med ZSSR in Jugo¬ slavijo, o sodelovanju pri utrjevanju komunizma doma in v svetu, o proble¬ mih satelitskih držav in o vprašanjih svetovne politike. Vseobsegajoči pro¬ gram, na podlagi katerega bodo napra¬ vili vrsto sklepov, ki jih bo svet spo¬ znaval, ko bo čutil njih posledice. Molotov je tik pred prihodom Tita po¬ dal ostavko na položaj zun. ministra. Ostal je še vedno podpredsednik vla¬ de. Zunanje ministrstvo je prevzel 50 letni bivši urednik “Pravde” Dimitrij Šepilov, ki je bil z Bulganinom in Hru- ščevom že na obisku v Beogradu. Ne¬ kateri spravljajo odstop Molotova v zvezo s Titovim obiskom v Moskvi, ker je bil Molotov eden tistih, ki so podpi¬ sali “izgon” Tita iz kominforma 1. 1948; drugi menijo, da je bil zamenjan zara¬ di starosti, tretji, da bo ZSSR zopet spremenila svojo zunanjo politiko, spet drugi pa se spominjajo izjave Moloto¬ va ob priliki tiskovne konference v Moskvi skoro pred letom dni, ko je iz¬ javil, da je treba položaje prepustiti mlajšim močem. V francoskem parlamentu je Mollet srečno prestal debato o svoji politiki v Alžiru. Za torek je imel napovedano glasovanje o zaupnici, in jo tudi dobil. Zagotovil je poslancem, da ima vlada pripravljene načrte za končno ureditev alžirskega problema, da pa Alžira Fran¬ cija ne bo povsem izpustila iz svojega vplivnega območja. V Alžiru samem pa se borbe med uporniki in francoski¬ mi četami nadaljujejo. Eni in drugi ob¬ javljajo svoje uspehe. Vedno večja pod¬ pora prihaja upornikom iz Egipta, kjer se Nasser trudi obdržati enostnost med arabskimi državami V nastopanju pro¬ ti Franciji, ki so ji napovedale gospo¬ darski, politični in kulturni bojkot. Preko arabskega polotoka ima Nas¬ ser zvezo z indijskim Nehrujem, kateri pa je doživel v Bombaju sovražne de¬ monstracije, ko je objavil svoj program o administrativni ureditvi Indije, ka¬ kor si jo zamišlja njegova kongresna stranka. Nehru hoče Indijo razdeliti v upravne enote na podlagi jezikovne in verske raznolikosti države. Največjo a - gitacijo proti njegovim nameram vodi¬ jo komunisti, ker hočejo v Indiji ustva¬ riti versko in narodnostno čim bolj ne¬ zavedno ljudsko maso. Še dalje proti vzhodu, se pravi na Koreji, ki je že skoro prešla v pozabo, je t.e dni prišlo do incidenta, ki more ponovno spraviti ta polotok v ospredje svetovnega zanimanja. Poveljstvo ZN V južni Koreji je razpustilo nevtralno nadzorovalno komisijo, ki je bila usta¬ novljena pred tremi leti in dalo komu¬ nističnim članom Poljakom in Čehom e- notedenski rok za odhod iz južne Ko¬ reje, ker je ugotovilo, da so komunisti pod okriljem le — teh brez ovir vsa tri leta vozili letala in drug vojaški material v severno Korejo za nov napad proti jugu. Komunisti so takoj obtožili poveljstvo ZN, da hoče uničiti premirje in mu naprtuje odgovornost za vse po¬ sledice, ki bodo iz tega izšle. U Nu, predsednik vlade v Burmi, je podal ostavko. Za njegovega naslednika je bil imenovan U Ba Swe. U Nu je od¬ stopil zato, da se bo posvetil reorganiza¬ ciji svoje stranke Ljudske socialistične in protifašistične lige svobode. U Ba Swe je bil dosedaj minister za narodno obrambo, v stranki je pa zavzemal polo¬ žaj podpredsednika. Egiptovska vlada je objavila sporoči¬ lo, da ne bo podaljšala koncesije Sueški družbi, ki je zgradila važni sueški pre¬ kop. Je to Compagnie Universelle du Canal Maritime de Suez, v kateri imajo francoski in angleški delničarji večino delnic v svojih rokah. Koncesija, ki jo ima ta družba bo ugasnila 16. novembra 1968. Točno opolnoči tega dne bo egipt- ska vlada prevzela vse naprave sueške¬ ga prekopa. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 7. VI. 1956 *' II « n spomina 99 je bila letošnja binkoštna nedelja za Slovence v Kanadi. V Torontu je Pro¬ svetno društvo “Baraga” pripravilo le¬ po komemoracijo vsem žrtvam komu¬ nizma iz druge svetovne vojne v Slo¬ veniji. Za vse je bila dopoldne sv. ma¬ ša. žalna prireditev je bila ob enajsti ob¬ letnici slovenske tragedije v cerkve¬ ni dvorani slov. župne cerkve Marije Pomagaj. Letak je vabil rojake nanjo z besedami: “...In so šli: kakor jag- neta — pod nož. Slovenski cvet se je Usul. Tisoče gomil je zraslo iz zemlje kakor krtine v zeleno pomlad. Leto 1945. Letnica krvi in smrti. Spomin pod¬ le izdaje in groznega klanja slovenskih sinov. Niste mrtvi, bratje! Živite! Sto¬ letja boste živeli! Mi pa umiramo...” Ob pol petih popoldne je bila v dvo¬ rani zbrana vsa slovenska družina v Torontu. Na oder je stopil g. Otmar Mavser. Imel je začetno besedo. Spo¬ minski govor je imel g. Stane Pleško. V izbranih in jedrnatih besedah je poudaril pomen vsakoletnih spominskih priredi tev za žrtve komunizma. Prikazal je nji¬ hovo mučeniško pot v smrt in poudaril veličino njihove žrtve, katere ne sme¬ mo nikdar pozabiti. Po njegovem govoru so člani prosvet¬ nega društva postavili na oder recita- cijski prizor “Zmagoslavna pot naših žrtev v hram”, ki ga je pred leti napi¬ sal za enako spominsko proslavo v Buenos Airesu slovenski pisatelj dr. Jo¬ že Krivec. Na odru je bil postavljen Hram junakov: kostnica s stebri. Pred njo je gorela lučka. Ob strani zbrani slovenski mladini je sivolasi učitelj go¬ voril o lepoti slovenske zemlje, o očetih in dedih ter pradedih, ki so to zemljo branili, zanjo padli kot Mučeniki-juna- li, ki se jih spominjamo vsako leto. Uspela prireditev je napravila na vse najgloblji vtis. Koroška V hotelu Korner ob Baškem jezeru je bil od 17. do 20. maja mednarodni manj- šinjski kongres. Narodni svet koroških -Slovencev je od vsega početka zasto¬ pal stališče, da mora pred vstopom v to organizacijo preučiti položaj in je ;prav zaradi tega poslal na kongres svo¬ je opazovalce. Isto stališče so sprejeli "tudi Slovenci v Gorici in Trstu ter Hr¬ vatje na Gradiščanskem, ki so bili vsi pred drugo svetovno vojno zastopani na manjšinskih kongresih, častni pred sednik kongresa je bil koroški deželni glavar Wedenig. Razmerje med Avstrijo in kom. Ju¬ goslavijo se je v zadnjem času precej ohladilo. Avstrijske policijske oblasti so na Dunaju zaprle nekaj jugoslovan¬ skih izletnikov. Izpustili so jih šele po¬ tem, ko so bili od sodišča oproščeni “vsled pomanjkanja dokazov”. Na tako postopanje so titovske komunistične oblasti odgovorile z enakim ukrepom ter so v Zagrebu zaprle nekaj avstrij¬ skih turistov, ki so imeli pravilne jugo¬ slovanske vizume. Nekega Gradčana ■so kmalu postavili na mejo, dva Dunaj¬ čana sta pa bila dalj časa zaprta. Av¬ strijski tisk je zaradi takega postopanja Z Avstrijci v Titovini v zadnjem času objavil proti komunističnim oblastem v Jugoslaviji več hudih napadov. V Celovcu je imela občni zbor Zveza slovenskih izseljencev. Ob tej priložno¬ sti je priredila Slovenska prosvetna zve- TITO V 30. maja t. 1., ko se je Tito odpeljal iz Beograda na tritedenski obisk v Mo¬ skvo, se je zaključilo sedem let in 48 tednov trajajoče meddobje jugoslovan¬ skega komunizma. 28. junija 1948, ko je svet presenetila novica o “izgonu” jugo¬ slovanske KP iz kominforma, se je mar¬ sikateri poznavalec komunizma in nje¬ govih metod vprašal, koliko časa bo to izobčenje trajalo in na kakšen način se bo Tito moral spokoriti, da se bo znova znašel v krogu, v katerega spada. Na¬ čin “izgona” in način “spokoritve” so i v Moskvi i v Beogradu s komunistom lastno tehniko mojstrsko izpeljali. Danes je Tito v Moskvi. Sprejeli so ga s pompom, ki ga je v očeh svojih gospo¬ darjev v Kremlju zaslužil. Kajti odigral je eno svojih največjih vlog: vlogo “de¬ mokratičnega” komunista. Napraviti je bilo treba vtis, da je Jugoslavija dejan¬ sko postala od Moskve neodvisen satelit. V ta namen so spremenili državnim or¬ ganizacijam vsa iz komunističnega slo¬ varja vzeta imena in jim nadeli bolj de¬ mokratske nazive. Iz komunistične Ju¬ goslavije je nastala socialistična država. Lepo doneča beseda “svoboda” se je pri¬ čela zlorabljati v vseh mogočih oblikah. Mikroskopsko majhne olajšave, ki jih je partija dopustila 18 milijonom jugoslo¬ vanskih državljanov, so teleskopsko po¬ večali. Iz tiska so izginili dnevni izpadi proti “reakciji”, govori rdečih oblastni¬ kov, so postajali manj ostri. Jugoslavija je vzbujala videz polževo počasnega, pa vendar vztrajnega prehajanja iz vseob¬ segajoče komunistične diktature v socia¬ listično, za zapadni demokratski svet še kolikor toliko znosno diktaturo. Toda bil je vse samo videz, kajti OZNA in poz¬ neje UDBA sta ostali to, kar sta bili: edino kruto orožje edine dovoljene ideo¬ logije v Jugoslaviji — komunizma. Na zunaj je Jugoslavija zaprla svoje meje napram sosednjim satelitom. Spre¬ jemala je rdeče begunce z vzhoda. Iz Beograda je na zapad zadonel SOS klic in pričelo je deževati dolarjev, žita, strojev in strokovnjakov. Kakršna koli zveza z zapadom je bila vzpostavljena, železna zavesa okoli zapadnih sloven¬ skih meja Titove države se je za nekaj milimetrov dvignila. Nekaj “izgub” je Jugoslavija “prostovoljno” utrpela v ko¬ rist zapada: vrnili so otroke, ugrablje¬ ne v grški državljanski vojni; vrnili so Trst Italiji; plačali so odškodnino za nad V Clevelandu v Severni Ameriki so imeli nedavno večer, ki je bil posvečen slovenskim izseljencem v raznih zahod¬ noevropskih državah. O njihovem živ¬ ljenju ter kulturnem udejstvovanju je poročal slovenski izseljenski duhovnik g. Babnik. Večer so lepo spopolnile pesmi, ki so jih v pozdrav Slovencem v Ameriki v raznih evropskih državah zapeli tamošnji slovenski pevski zbori in so bile posnete na trak. Globoko ob¬ čuten in iskren je bil tudi pozdrav nem- za koncert koroških narodnih pesmi. Nastopili so pevski zbori iz Bilčovsa in Kotmare vesi, Radiš, Globasnice, Hodiš ter združeni zbori iz Podjune. Farna mladina iz Št. Jakoba je za let. Velikonočne praznike postavila na oder v Št. Jakobu, v Ločah in Svečah Vom- bergarjevo dramo Voda. MOSKVI Bledom sestreljeno ameriško letalo. Po tem uvodu je bilo treba storiti več: vr¬ stili so se bučni govori proti “imperia¬ lizmu” sovjetske zveze in njenih sateli¬ tov. Za zavarovanje pred napadom z vzhoda se je bilo treba povezati v bal¬ kansko zvezo z Grčijp in Turčijo. Do Italije in Avstrije je Jugoslavija opu¬ stila sleherne narodnostne zahteve. Ju¬ goslavija je postala “nevtralna” država, ki se noče vezati ne na vzhod ne na za¬ pad. Iz te izhodiščne točke so sledile na¬ slednje poteze: vrstili so se obiski po ju¬ govzhodni Aziji, v Abesiniji in Egiptu, v Angliji, Grčiji in Franciji. Titova “odločnost v uporu” proti Kremlju bi žela še večje uspehe, če se ne bi po vsej sedem let in 48 tednov trajajoči poti izven kremeljskega satelit¬ skega sistema za Titovim planetom vlekla rdeča nit, ki je po vseh ovinkih vendarle vodila nazaj v Moskvo. Kremelj ni z enim zamahom zatrl Titovega upo¬ ra, kakor je to storil drugod ob vsaki priliki. Vse grožnje o gospodarskih in političnih blokadah Jugoslavije z vzhoda so ostale samo besede. In podobno pot, ki jo je hodil Tito, so za njim hodili potem novi gospodarji Kremlja: jugo¬ vzhodna Azija in Anglija. V Egipt jim ni bilo treba, ker je zanje že Tito vse opravil, Francija pa je sama stopila v Moskvo na oglede. Poleg Vatikana so že takoj v začetku tudi nekateri severnoameriški krogi ne samo dvomili v Titovo iskrenost, ampak bili celo prepričani, da ni in ne bo za¬ veznik Severne Amerike. To mnenje je počasi prodiralo tudi v uradne kroge in je tako postajalo nezaupanje do Titove politike vedno večje. Po prvih uspavanjih so se glave streznile in je nezaupanje naraščalo, do¬ kler ni doseglo povsem jasnih oblik v nedavnem zmanjšanju dolarske pomoči Titu za polovico dosedanjih dajatev. Tu¬ di se Titu ni posrečilo priti na obisk v Washington, kamor si je — po nalogu iz Kremlja — tako srčno želel. In ker tja ni bilo Tita, tudi Bulganin in Hru- ščev doslej nista prišla. Danes je Tito zopet v Moskvi. Roko¬ val se je na postaji z vsemi mogotci iz Kremlja, ki so ga prišli pozdravit, tudi z Molotovom, čeprav je bil ta med njimi še eden od tistih, ki so 1. 1948 pod¬ pisali sklep o “izgonu” Tita iz svoje srede. škega župnika Tensundra, ki se je iz ljubezni do slovenskih ljudi naučil slo¬ venščine, samo, da lahko sam govori z njimi v našem jeziku ter jim v našem jeziku oznanja tudi božjo besedo. Ob tem večeru je slovenski pisatelj Karel Mauser zapisal naslednje lepe misli, ki jih beremo v clevelandski Ame¬ riški Domovini: Tako nam govori: “Včasih je dovolj, da slišiš besedo in zbudi se ti misel, ki je veliko vredna in- ki ti more biti v veliko oporo. Tako besedo sem zadnjič ujel na predavanju izseljeniškega duhovnika Nandeta Bab¬ nika, ko sem poslušal pesmi in pozdra¬ ve slovenskih izseljencev iz Zapadne Evrope. Župnik Tensundern, trd Nemec po ro¬ du, se je naučil slovenščine, da je mogel delovati med Slovenci. Prav nalašč za¬ to je dve leti živel v Ljubljani in ko sem BR Ati SMO... MISEL slišal kako govori iz magnetofona, se nisem, mogel načuditi, da se je Nemec- naučil tako dobro slovenskega govora. In kar koj mi je prišlo na misel: Glej, tujec je spoznal tisto, kar sami komaj še čutimo. Da je domača kri domača, da je treba zanjo narediti vse, kar je mogoče, da se v tujini ohrani. In je ver¬ jel tujec, da je domača beseda, ki veže ljudi, da je beseda tista, ki jih na tujem ohranja in na dom pripenja. In ta misel se mi zdi tako bogata, da bi vsakdo, ki čuti za svojo kri, ki se zaveda, kako lepa in velika je dolžnost ohranjati kulturno tradicijo na tujem, da bi vsakdo moral ohraniti župnika Tensunderna v svojem srcu. Nemec si¬ cer ostane po rodu, po srcu Slovenec. In se je misli pritaknilo vprašanje: Zakaj mi ne moremo doumeti, da ima¬ mo brate in sestre po svetu, ki so željni, da bi se vezi iz domače hiše nadaljeva¬ le? Čudno to, čudno, da se nikoli ne vpra¬ šamo ali je to prav. Kakor da ima vsak svojo pot, kakor da nismo iz istega gnezda. Naj bi bil župnik Tensundern tudi za nas zgled, kako je treba doumeti dom in tujino, kako je treba doumeti'hre¬ penenja bratov in sestra, ki si v tuji¬ ni iščejo kruha. Kadar bomo tako daleč, da bomo videli samo sebe, da bomo vi¬ deli samo svojo pot, kadar bomo to svo¬ jo pot, kadar bomo to svojo pot nalašč zavili tako, da bo šla mimo bratove, ta¬ krat bomo na tistem zadnjem ovinku, kjer vse lepo utone, kjer idealizem zgi¬ ne in ostane sama surova sebičnost. Ta pot ti zna prinesti denarja, nikoli pa no¬ benemu ne bo prinesla zavesti, da je sto¬ ril svojo dolžnost. In če v življenju nisi storil svoje dolžnosti, si bore malo na¬ redil. Živo bi moralo biti med Slovenci vsaj občestvo duha. Da bi bili vsi od skrajnih severnih pa do skrajnih južnih meja povezani med seboj v tem, kar že stolet¬ ja podedujemo. Duhovna povezanost je velesila, ki jo morejo imeti tudi drobni narodi. In še posebno ti bi jo morali imeti, da bodo mogli obstati na vagi. Misel ujemimo, samo misel in hodimo za njo. Rešeni bomo!” EKSPEDICIJA V HIMALAJI Letošnja švicarska ekspedicija v Hi¬ malajo je zavzela predzadnjega desetti¬ sočaka, ki se je še upiral človeški nogi, goro Lhotse blizu Everesta. Po zavzetju tega vrha je ista švicarska ekspedicija v dveh dneh zapored zavzela tudi Eve- rest. Tako ostaja nezavzet sedaj sa¬ mo Dhaulagiri, ki ga naskakuje letos argentinska ekspedicija, od katere pa še ni poročil o njenem uspehu ali neu¬ spehu. Deset najvišjih vrhov sveta, ki so bili že premagani: Everest (Angli¬ ja), K-e (Italija), Kačendržungo (An¬ glija), Lhotse (Švica), Makalu (Fran¬ cija), čo-Oju (Avstrija), Dhaulagiri (Argentina?), Nanga — Parbat (Av¬ strija - Nemčija), Manaslu (Japonska), Anapurna (Francija). Najnovejše ugotovitve ameriških vo¬ jaških letalcev pa pravijo, da Everest ni najvišja gora sveta, pač pa gora Ma- čim-Pomra, v severovzhodnem Tibetu, ki meri nad 9600 metrov višine. Zaradi izrednih daljav in težkega dostopa po planjavah Tibeta, so mogli gorovje Am- me- Mačim, katerega najvišji vrh je Mačim - Pomra, opazovati samo iz letal. ARGENTINA Predsednik general Aramburu bo 8. in 9. t. m. obiskal Rosario in Santa Fe. Nekateri urugvayski listi so pred dne¬ vi objavili v senzacionalni obliki novico, da je 30. maja general Leon Justo Ben- goa tajno priletel z nekim privatnim le¬ talom v Uruguay ter da je imel istega dne tajni sestanek z neko visoko argen¬ tinsko- vojaško osebnostjo, ki živi v Urugvajcu, v mestu Punta del Este, ne- kar se je ponoči dne 1. junija vrnil v Argentino. General Leon Justo Bengoa je bil v vladi osvobodilne revolucije pod pok. predsednikom Lonardijem vojni mini¬ ster. Že pod njim je podal ostavko, pod vlado predsednika generala Aramburu- ja je pa zaprosil za upokojitev. Zaradi neke predstavke je dobil disciplinsko ka¬ zen, ki obstoja v petmesečnem bivanju v mestu Esquel v provinci Chubut. Ko je urugvayski tisk objavil poročila o njegovem tajnem prihodu v Urugvay, so časnikarji obiskali generala Bengoa v mestu Esquel. Ob tej priložnosti jim je dal izjavo, v kateri je naglasil tole: “Sem tu, kjer moram biti” Glede poro¬ čil v nekaterih uruguayskih listih, o nje¬ govem dozdevnem tajnem sestanku z neko visoko argentinsko vojaško oseb¬ nostjo v Uruguayu je pa dejal, da je to kampanja za razširjanje neresničnih novic, ki ji ni treba posvečati posebne pozornosti. General Bengoa je tudi na¬ glasil, da uživa v mestu Esquel popolno svobodo, ter da ga nihče ne nadleguje. Med tem je pa tudi uruguaysko no¬ tranje ministrstvo pojasnilo zadevo. V izjavi je navedlo, da je do teh govoric in novic prišlo v zvezi s prihodom neke osebe v Uruguay, ki se tudi piše Ben¬ goa, ime ji je pa Juan. Ta Bengoa je pa uruguayski državljan, čeprav je imel pri sebi osebno izkaznico argent. oblasti. Vlada je pripravila načrt za preosno- vo ministrstev. Načrt predvideva zdru¬ žitev sorodnih resorov, tako, da bo v vsem ostalo 12 ministrstev. Listi po¬ ročajo, da bodo v zvezi z reorganizaci¬ jo resorov v vladi izvršene tudi večje osebne spremembe. Da bi to delo olajšali predsedniku je po časopisnih poročilih že več ministrov podalo ostavke. V Državnih ladjedelnicah v Rio San- tiago so prejšnji teden spustili v morje novo šolsko ladjo “Libertad”. Pri splo¬ vitvi ladje je bil navzoč predsednik re¬ publike gral. Aramburu s podpredsed¬ nikom kontraadmiralom Rojasom in dru gim.i odličnimi osebnostmi. Glavni poveljnik vojske general Julio Alberto Lagos je zaprosil za upokoji¬ tev. Na njegovo mesto je bil imenovan general Francisco J. Zerda, poveljnik III. armodnega zbora. Williard L. Beoulac, novi severno¬ ameriški veleposlanik v Argentini, je izročil predsedniku generalu Arambu- ru-ju poverilne listine svoje vlade. Oblasti so razpustile in prepovedale skrajno nacionalistično organizacijo Alianza Libertadora Nacionalista. Častno sodišče, ki je pregledalo delo¬ vanje in zadržanje biv. notranjega mi¬ nistra dr. Bussa, je končalo svojo delo ter je svoj elaborat izročilo predsedni¬ ku republike. Ugotovilo je, da je bilo za¬ držanje notr. min. dr. Bussa v nekem ločitvenem procesu korektno. General Aramburu mu je nato znova ponudil notr. ministrstvo, dr. Busso je pa to odklonil. Razpadanje kovnemistfene partije v Jugoslavija Upor Milovana Djilasa in Vladimir- j ja Dedijerja proti vodilnim osebno- j stim jugoslovanskega komunizma pred j poldrugim letom je opozoril javnost na hudo notranjo krizo, ki jo doživlja Zve¬ za komunistov Jugoslavije. Z njuno od¬ stranitvijo se notranji razkroj te tota¬ litaristične politične skupine ni zavrl. Zanimanje za stranko med članstvom je postajalo vedno manjše in partiji se je začela odtujevati tudi mladina. Spričo takega stanja je izvršni odbor Zveze kom. Jugoslavije sklical VI. plenum CK. Zveze komunistov Jugoslavije. Sestanek je bil sredi marca v Beo¬ gradu. Na dnevnem redu sta bila samo dva referata. Aleksander Rankovič je govoril o “problemih iz dela Zveze ko¬ munistov”, Peter Stambolič je pa imel referat “O delu z mladino”. Tito priznava, da komunisti izgubljajo mladino Zborovanje je začel glavni tajnik ZKJ Josip Broz-Tito. Povedal je namen in važnost tega zborovanja. Navajal je, da je po VI. kongresu ZKJ med član¬ stvom nastala “nekakšna stagnacija. Ljudje se niso mogli znajti, pa so po¬ gosto krenili tudi po napačni poti v de¬ lu”. Po njegovem je sedaj nastopil čas, ko se je treba resno pogovoriti o vseh teh problemih in “odločno ukreniti, da i se odstranijo pomakljivosti, ker bi lahko imele, ako bi se nadaljevale, zelo ne¬ prijetne posledice”. Eno od glavnih pomanjkljivosti v do- sed. delu komunistov vidi Tito v tem, da so komunisti smatrali, da “s postopnim odmiranjem centralnih državnih gospo¬ darskih in administrativnih funkcij od¬ mira tudi potreba organizirane in v na¬ šem družbenem sistemu postavljene partije”. Po Titovem mnenju tudi ni bi¬ lo pravilno, da so po sklepu VI. kom. kongresa kom. organizacije iz raznih ustanov prešle v teritorialne organiza¬ cije. Pravilno ni bilo to zaradi tega, ker da so na to prešli “šablonsko, frontalno in prevrgli vse organizacije na naselja”. V političnem pogledu je bila v delu ko¬ munistov “ideološka slabost”. Omenja tudi napako, ki da so jo napravili z u- kinitvijo centralne partijske šole in par¬ tijskih šol po nekaterih republikah. Te šole so pozneje znova obnovili. Hudo pa Tito zamerja komunistom, da so mnogi od njih “pozabili na svojo vlogo revolu¬ cionarja in političnih vzgojiteljev dr¬ žavljanov”. Tu nanje naslavja precej pikre očitke, ko pravi: “Prej so oni šli v drugo skrajnost. Naučili so se bili sa¬ mo komandirati v mnenju, da morejo že samo zaradi tega, ker so kot komunisti na raznih položajih in v raznih organi¬ zacijah, odrejati in zahtevati, da se sprejme njihova beseda kot najbolj me¬ rodajna. Njim je bilo težko preiti s teh postojank in takih pojmovanj na novo vlogo vzgojiteljev”. Preimenovanje komunistične partije Jugoslavije v Zvezo komunistov Jugo¬ slavije je po Titovem mnenju oslabilo moč stranke. Disciplina se je zrahljala celo tako močno, “da smatra cela vrsta komunistov, celo nekateri na visokih vo¬ dilnih forumih, da niso več dolžni sprejemati sklepov drugega višjega fo¬ ruma ali kakšno zadevo, ki po njihovem mnenju ne ustreza za njihov kraj in or¬ ganizacijo.” Tito tu naglaša potrebo po obstoju kom. partije kot monolitne organizacije. V odstavku, kjer je govo¬ ril o “demokratizaciji” razmer v Jugo¬ slaviji, pravi, da se ista razlikuje od za¬ hodne demokracije, ker ona “ni nekaj deklarativnega, temveč mora imeti svo¬ je osnove v našem gospodarskem, ma¬ terialnem in družbenem upravljanju, ! itd.” Zaradi tega da ima “socialističen značaj”. Kljub “tej pravilni smeri” pa so se vendar začele čutiti “razne tuje ideje in vplivi in se še danes čutijo v ojačani meri v naši državi”. Tito smatra, da je v nadaljnjem delu ZKJ “najbolj bistveno ustvariti sociali¬ stičnega človeka in najbolj bistveno je j izoblikovati mišljenje o tem v glavah ljudi”. Zato naslavlja na vse komuniste poziv: “Mislim, da komunist nikdar in v nobeni funkciji, kjerkoli bi bil, ne sme pozabiti na svojo glavno nalogo, da dela kot komunist, da dela kot intemaciona- list z internacionalističnim pojmova¬ njem vsega dogajanja. Večino svoje po¬ zornosti mora usmeriti v tej smeri in ako bo pravilno razumel to svojo prvo nalogo, bo pravilno delal tudi na mestu, kjer je”.' Nadalnja izvajanja je posvetil mladi¬ ni. Ugotovil je, da položaj z njo “ni rožnat” ter da so jo “izpustili iz rok”. Pravi, da “imajo danes pojav, da se nam je odtujil del mladincev, ki so se dobro ponašali, ko so bili na delovnih akcijah” Zavrača mnenje, da lahko društva kot “Partizan”, nogometna, strelska in druga društva' vplivajo na mladino v tem smislu, da jo pretvorijo “v zavestne socialistične državljane sa¬ mo zaradi tega, ker so ta društva v so¬ cialistični Jugoslaviji” Zato vsem ko¬ munistom naroča, da je “najtežja, toda obenem najbolj hvaležna, naloga vse- kega komunista in vse Zveze kot celote v tem, da držino našo mladino čimbolj skupaj, da ji dajemo pravilno sociali¬ stično vzgojo, da se borimo zanjo, da jo iztrgamo iz rok raznih socializmu tujih vplivov, da jo iztrgamo iz rok raz¬ nih reakcionarnih ostankov, da jo bra¬ nimo pred nevarnostjo raznih zahodnih destruktivnih idej in vplivov, ki pronica¬ jo v naše družbeno življenje”. Končno Tito očita komunistom, “da se nekako sramežljivo branijo pred na¬ valom reakcije in raznih tujih idej”. Poziva jih, “da marajo biti tu na viši¬ ni in se ne smejo bati, da bi se komu zamerili”. Rankovič o slabostih kom. partije in njenem razkroju O problemih ZKJ, ki jih je Tito o* omenjal samo v glavnih obrisih, je po¬ drobno govoril Aleksander Rankovič. Komunistom je očital lokalne tendence, po podjetjih, da dopuščajo, da iz njih odpuščajo tudi komuniste samo zato, ker so kritizirali delo uprave, da ne na¬ stopajo proti razsipavanju denarja po raznih obratih, da je zanimanje član¬ stva za stranko padlo, saj so kraji, kjer stranka sploh nima svojih organizacij, kmetje, da vedno v večjem številu izsto¬ pajo iz partije, da je stranka zanemar¬ jala mladino, ki se ji sedaj odmika* (Nadaljevanje na 4. strani) Buenos Aires, 7. VI. 1956 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. llmice vz Ma-betdjic- V zvezni vladi so komunisti izvršili nekatere spremembe. Tako je med dru¬ gim imenovan za državnega tajnika za promet Marijan Brecelj, za državnega ministra pa Sergej Kraigher. Za drž. podtajnika v finančnem ministrstvu je imenovan Zoran Polič, za drž. podtajni¬ ka v prosvetnem ministrstvu pa Bogdan Osolnik. Iz komunističnih zaporov v Ljubljani se je po desetih letih vrnil biv. uradnik na poštnem ravnateljstvu v Ljubljani g. Božič. Med. upokojenci doma je vedno večje nezadovoljstvo. Cene živilom in vsem ostalim stvarem, ki so za življenje po¬ trebne, so se v zadnjem času tako ob¬ čutno zvišale, da upokojenci s svojimi pokojninami 4.000 do 4.500 dinarjev ne morejo več shajati. Ta znesek zadostu¬ je za kakih deset dni v mesecu za skromno preživljanje. Za ostale dni v mesecu jih pa nihče ne vpraša kako ži¬ ve. Zato je sedaj med starejšimi ljud¬ mi, zlasti med upokojenci, zaradi slabe prehrane tudi umrljivost večja kot je pa bila pred II. svet. vojno. Za stoletnico rojstva največjega slo¬ venskega epskega pesnika Antona Aškerca so v Ljubljani na hiši, v kate¬ ri je stanoval na biv Blehveisovi, današ¬ nji Prešernovi cesti, odkrili spominsko ploščo, ki 'so jo izdelali po načrtih ing. arh. Kobeta. Zadnje dni maja odn. v za¬ četku junija so Aškercu v Ljubljani odkrili tudi spomenik na vogalu Ašker¬ čeve in Emonske ulice. V istem času so odkrili Aškerčev spomenik tudi v Ce¬ lju. Istotam so odprli tudi njegov mu¬ zej. V Celju bodo poleg tega izdali še Aškerčev zbornik. Ureja ga upravnik celjske študijske knjižnice Vlado Novak. Pesnikovo rojstno hišo v Globokem pri Rimskih toplicah so preuredili tudi v majhen pesnikov muzej z njegovimi sli¬ kami in rokopisi. ...“IŠČE TE SREČA, UM TI JE DAN, našel jo boš, ak’ nisi zaspan!”... nam je zapel pesnik pred 150 leti. Danes, v Argentini, veljajo te besede prav posebno za tiste rojake, ki bi ho¬ teli na najboljši način naložiti svoj de¬ nar. Ali želiš, da so ti tvoji prihranki za vsak slučaj vedno na razpolago in da ti obenem donašajo lepe obresti? Potem se obrni na brata F. in J. Krištof, 25 de Mayo 533 — 3°, Bs. Aires, T. E.31-6435. Predvsem pa vprašaj tiste, ki so to že storili! USA ' ' Umrli so. V Ljubljani: Jernej Svet¬ lič, poštni upok., Anton Žebre, Avgust Štajnar, pek. pomočnik, Nikolaj Tan- cer, uslužb. podjetja “Gradbeni mate¬ rial”, Samo črnjač, visokošolec, Mara Babšek, uradnica Narodne banke v p., Marija Oven, roj. Perme, Polona Bo¬ gataj, Mira Klemenčič, poštna uradni¬ ca, Roman Stich, ročni stavec, Leopold Varl, Ivan Pavčnik, upok., Ana Štefa- nič, Katarina Volčič, Miroslav Nahti¬ gal in Marija Sicherl, roj. Koželj v Mengšu, Marija Levovnik v Starem tr¬ gu pri Slovenj-gradcu, Mihael Sok, u- pok. v Ptuju, Marija Lekše, roj. Sotlar na Raki pri Krškem, Veronika Spreit- zer, roj. Henigman v Poljanah, Lovro Čremožnik, vodja odvetniške pis. v p. v Celju, Stanko Bernik, Štefan Sušeč, fi¬ nančni banski načelnik v p. v Orehovi vasi pri Slivnici, Jože Pleteršek, kipar in pos. v Mokronogu, Vladimir Balža- lorski v Kočevju, Jernej Kancilija iz Suhadole, Mici Rihar v Mengšu, Anton Maček, pos. in tesarski mojster v Sp. Zadobrovi, Joško Majaron, pos. v Bo¬ rovnici, Ivana Rudolf, roj. Korče v Črnem vrhu nad Idrijo, Frančiška Sa¬ jovic, roj. Likozar v Velesovem, Ivana Hribar, roj. Pezdir, upok. Tob. tovarne na Viču, Angela de Corti, vdova v Va¬ raždinu, Franc Truhlar, delovodja drž. žel. v p. na Jesenicah in Marija Konci¬ lija iz Kleč. Slovenci v Argentini BUENOS AIRES Vse naročnike Svobodne Slovenije prav lepo prosimo, da nam plačajo na¬ ročnino za tekoče leto. Kdor je pa s pla¬ čilom naročnine v zaostanku še za lan¬ sko leto ali pa še več, naj nam takoj na¬ kaže zaostalo naročnino, ki je razvidna iz zadnjih opominov. Telovska procesija Slovencev, ki žive na področju Vel. Buenos Airesa, je bila v nedeljo 3. ju¬ nija kot prejšnja leta v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejia. Čeprav smo ime¬ li ves prejšnji teden izredno slabo vre¬ me ter je močno rosilo tudi v nedeljo, je kljub temu prišlo na procesijo veli¬ ko rojakov. V baziliki Marije Pomočni¬ ce kristjanov je imel oh 10. uri sv. ma¬ šo g. Janko Mernik, po maši je pa bila slovenska telovska procesija po prostra¬ nih hodnikih velikega salezijanskega zavoda. Najsvetejše je nosil g. direktor Anton Orehar ob asistenci gg. duhov¬ nega svetnika Janeza Klemenčiča, Jan¬ ka Mernika ter diakonov Marka Ma¬ vriča in Jožeta Ranta. Med mašo in pro¬ cesijo je prepeval slov. pevski zbor Gallus pod vodstvom g. dr. Julija Save- llija. V okviru Slov. kult. akcije je bil pred kratkim ustanovljen zgodovinski odsek, ki ga vodi tajnik Kulturne akcije g. Marjan Marolt. Ta odsek je v okviru III. kulturnega večera pripravil v sobo¬ to, 2. junija 1. predavanje z naslovom “Tvorci zgodovine.” Večer je začel g. Marjan Marlot, predaval je pa g. Fr. Glavač. OSEBNE NOVICE t Lovro Galjot. Slovenska protikomu¬ nistična skupnost v Buenos Airesu je zopet izgubila dobrega člana. 31. maja t. 1. je umrl komaj 43 let star zaradi razširitve srca g. Lovro Galjot. Pokopa¬ li so ga v petek dne 1. junija 1956 na pokopališču v San Justu. Rajni Lovro Galjot se 'je rodil 24.IV.1913 v Vopov- ljah pri Komendi v cerkljanski fari. Kot odločen protikomunist se je proti rdečim nasilnikom boril med komuni¬ stično revolucijo kot domobranec. Be¬ gunska leta je preživel na Koroškem, v Argentino'je pa prišel leta 1949. Nazad¬ nje je stanoval v Villa Transradio. Za¬ poslen je bil kot tesar. V zadnjem času je tožil zaradi bolezni na srcu. Začele so mu otekati tudi noge in nazadnje je do¬ bil še vnetje rebrne mrene. Zadnje tri tedne je prebil v buenosaireški bolnišni¬ ci Fernandez, kjer mu pa zdravniki kljub vsemu prizadevanju niso mogli povrniti zdravja. Bil je do zadnjega pri polni zavesti ter je umrl dobro sprav¬ ljen z Bogom. Zapušča ženo vdovo Ano ter sinova Ivana in Joška, v Severni Ameriki pa očeta. Vsem izrekamo soža¬ lje, rajni pa naj počiva v miru. V nemško bolnišnico v Buenos Airesu so prepeljli go dr. Marijo Kačarjevo, ženo zdravnika dr. Janeza Kačarja. O- perirali so jo ter ji odstranili žolčne kamne. Operacija je uspela ter se zdrav¬ je bolnici lepo vrača. Želimo ji skoraj¬ šnjo popolno ozdravitev. MAR DEL PLATA V cerkvi sv. Petra sta se poročila dne 26. maja 1956 gdč. Zora Lah, lastnica znanega slovenskega hotela v Mar del Plata in g. Maks Rančnik, industrialec istotam. Mladi par je poročil g. Boris Koman, za priči sta mu pa bila oče in mati g. Rančnika. Med poroko je pel Ave Mario znani slovenski baritonist g. Angel Hrovatin. Ženitovanjski slav¬ nosti v novem slovenskem hotelu “Diši” je prisostvovalo okoli 300 slovenskih ro¬ jakov. Novoporočencema iskreno česti¬ tamo in želimo mnogo sreče ter božjega blagoslova. RAMOS MEJIA Vabimo vse Slovenke in Slovence na slovesno proslavo jubileja papeških so¬ cialnih okrožnic, ki bo v nedeljo, 17. junija popoldne ob 18.30 uri v cerkveni dvorani v Ramos Mejia. Spored: Pevske točke, ki jih izvaja Slovenski pevski zbor iz San Martina pod vodstvom g. Vinka Klemenčiča, deklamacije, reci¬ tacije, govor g. Maksa Jana in zaključ¬ na skupa pesem. Vstop brezplačen. K udeležbi vabita Krajevni odbor Društva Slovencev v Ramos Mejia in Družabna pravda MENDOZA Tukajšnje Društvo Slovencev je imelo dne 6. maja sedmi redni občni zbor. Na njem so člani odbora podali poročila o društvenem delovanju v pretekli poslov¬ ni dobi. Iz njih je bila razvidna živahna delavnost in razgibanost društva ter do¬ bra volja članstva, kar vse je pripo¬ moglo k nadalnjemu razvoju društva. V novi odbor so bili izvoljeni: Za pred¬ sednika g. Joža Bajda, za podpredsed¬ nika g. Viktor Zarnik, za tajnika g. Janez Grebenc, za blagajnika g. Franc Jerovšek, ml., za gospodarja g. Janez Štirn ter za odbornika g. Pavle Bajda. V nadzornem odboru so gg. Pavle Bož- nar, Jože Žumer in Jože Krvina. V prijateljskem duhu in s sklepom, da bomo po vseh močeh tudi nadalje delali za uspešno rast našega skupnega društ¬ va, smo zaključili šesto leto obstoja Društva Slovencev v Mendozi. Romanje k Mariji Pomagaj na Cha- llao smo imeli tudi letos 13. maja, t. j. Istega dne, kot so romali rojaki s po- dročja Velikega Bs. Airesa in od dru¬ god k lujanski Materi božji v Lujan. Lepo vreme, kot si lepšega želeti ni¬ smo mogli, je privabilo na Challao to¬ liko rojakov, kot jih od ustoličenja na¬ še Zavetnice na tej božji poti še ni bi¬ lo. Z velikim avtobusom, drugimi vozi¬ li ter peš so romarji prispeli do kapeli¬ ce, v kateri je imel naš dušni pastir g. Jože Horn sv. mašo. Med njo je imel tu¬ di lep cerkveni nagovor. Popoldne smo se vsi uvrstili v slove¬ sno procesijo, ki se je letos vila po no¬ vi romarski poti mimo štirinajstih Ma¬ rijinih znamenj, razvrščenih ob krožni poti in predstavljajočih postaje Mariji¬ nega življenja in prikazovanja. Med pro¬ cesijo so fantje nosili podobo brezjan¬ ske Marije. Spremljala so jo dekleta in fantje v narodnih nošah. Med potjo so romarji molili sv. rožni venec in prepe¬ vali Marijine pesmi. V kapeli so bile na¬ to pete litanije z blagoslovom. G. ravnatelja Marka Bajuka so mora- rali dne 23. maja prepeljati v bolnišni¬ co, kjer se je podvrgel operaciji na ki¬ li. Operacijo je srečno prestal ter se mu zdravje lepo vrača. Želimo mu čimprej¬ šnjo popolno ozdravitev. Vsak teden ena MOJ OČKA IMA KONJČA DVA Moj očka ima konjča dva Oba sta lepa šimelna Cing cingel, cing cangel. . . Veselo je moje srce. Za enega poprosil bom, Cing cingel, cing cangel. . Veselo je moje srce. Ko drevi v vas pojezdil bom, Pri ljubi se oglasil bom, Cing cingel, cing cangel. . . Veselo je moje srce. NI LEPŠEGA VESELJA v domačem domu kot je lepa slovenska knjiga v družinski knjižnici. Kadar izi¬ de nova med nami v izseljenstvu, je to vedno lep slovenski praznik. Kajti vsaka nova slovenska knjiga v izseljenstvu je dokaz žive in močne vere v bodočnost slovenskega naroda in njegove kulture ter v njegovo vstajenje v svobodo. Tak .slovenski praznik smo doživeli nedavno. Zopet je izšla nova slovenska knjiga. Ne sicer pri nas v Argentini, ampak v Severni Ameriki, toda imamo jo tudi v Argentini na razpolago. Je to lepa pesniška zbirka mladega, nadarje¬ nega slovenskega pesnika in pisatelja Marijana Jakopiča VRBOVA PIŠČAL Ob prebiranju Jakopičevih mehkih, to¬ plih, z nežno ljubeznijo prepletenih pe¬ smi, Ti bodo misli poromale v domači kraj. Pred oči Ti bodo pričarale domačo hišo, vrtove in polja. Misel te bo sprem¬ ljala v begunske kraje in nato v novi daljnji svet. Pesniško zbirko je lepo opremil aka¬ demski slikar Božidar A. Kramolc, pe¬ snikovo mater je pa naslikal med nami živeči rojak g. Snoj. Knjiga stane samo $ 30. Je na razpolago v pisarni Društva Slovencev tev v Dušnopastirski pisarni na Victor Martinez 50. Pri naročilu po pošti je za priporočnino ter ovojnino do¬ plačati še 4 pese. Naj ne bo slovenske družine, ki v svo¬ ji domači knjižnici ne bi imela te lepe Jakopičeve pesniške zbirke. Mendoški Slovenci smo imeli minulo nedeljo lepo telovsko procesijo. Pri br. Maristih je bila najprej maša, nato pa procesija po prostranem dvorišču. Za okras oltarjev so dekleta pripravile ven¬ ce in zelenje. Ker imamo tudi v Mendo¬ zi v zadnjem času slabo vreme, smo se že bali, da procesije ne bo. V nedeljo zjutraj so se pa megle razpodile in nam pokazale nizko zapadli sneg v Kordilje- rih. Ledeno mrzel veter nam je nakazal pozno jesen. DAN SLOVENSKE BOLEČINE !N SLOVENSKE SLAVE! OB 11. OBLETNICI POKOLJA SLOVENSKIH DOMOBRANCEV, PRIREJA DRUŠTVO SLOVENCEV SPOMINSKO PROSLAVO, S KATERO BO POČASTILO TUDI VSE OSTALE PROTIKOMUNISTIČNE BORCE, IN ŽRTVE, KI SO PADLI V BORBI, ALI V ZALEDJU ŽRTVOVALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA SVOBODO SLOVENIJE. SPOMINSKA PROSLAVA BO DNE 10. JUNIJA OB 15.30h V DVORANI “SAN JOSE” — AZCUENAGA 138. V SPORED KOMEMORACIJE JE VKLJU¬ ČENA TUDI SV. MAŠA, KI SE BO DAROVALA V ZAVODSKI KAPELI TAKOJ PO KONČANI PROSLAVI. S TO SV. MAŠO LAHKO VSAKDO ZADOSTI SVOJI NEDELJSKI DOLŽNOSTI. Vsi Slove m ci v Mu en o s Airesu počastimo ta dan vse padle v domovin it LOUIS DE WOHL (59) Zemlja je ostala za nami Brandeis je govoril o posledicah koz¬ mičnih motenj, a Chris mu ni kaj prida veliko verjel. Še kot otroku se mu je zdelo nekaj nerazumljivega in čudaške¬ ga, da bi Bog ustvaril takšno vesoljstvo, v katerem bi razen daleč draga od dru¬ ge oddaljenih zvezd ne bilo ničesar. Kaj takega pa res ni bilo Bogu podobno — je mislil tedaj. Šele sedaj pa je ugotovil, da te misli pravzaprav nikdar še ni re¬ šil do kraja. Morda je vesoljstvo le žive¬ lo svoje življenje, katerega pa s človeš¬ kimi očmi ni bilo možno zaznati. Morda je naseljeno z bitji, ki jih ni mogoče številčno določiti, z bitji, katerih prisot¬ nost je mogoče samo domnevati, pa še to samo tedaj, ako bi imeli posebno dobro razvite čute ali pa da bi se znašli ob¬ darjeni z nadčutno dojemljivostjo, ki bi utegnila domneve spremeniti v občutke. Brandeis se je medtem temeljito ukva¬ rjal z onim delom naprave, ki mu je po¬ gosto rekal “Strojevo srce” in h kate¬ remu ni pustil nikogar. “Tako,” je de¬ jal, “to bi bilo sedaj v redu, paziti pa se bomo morali, da ne bomo ladje pre¬ več utrudili. Bojim se, da bomo morali pristati prav tam, kamor nas bo za¬ neslo. — Spet bo treba malo računati, saj veste, zemlja se vrti...” Nekaj časa se je motil s številkami, potem pa čisto mirno pogledal skozi okno. “Tihi ocean,” je dejal Chris. “Ne, bolj točno povedano — pa slab¬ še za nas: Sibirija!” '“To bi bilo Marmonu čisto prav,” je rekel Chris na pol v šali. “Gravator de¬ la v redu, ali ne, in tega nam ni treba prav nič hraniti za boljše čase.” “Res je, dela popolnoma v redu.” “In če naredimo tako, da bo gravator deloval v nasprotni smeri,” je svetoval Chris, “bomo obstali v prostoru in zem¬ lja pod nami se bo vrtela naprej.” “Jasno, za vraga — samo trenutek, prosim!” Spet se je lotil računanja: “To bi pomenilo kratko zamudo, kajti naša dobra stara zemlja se še vedno suče pre¬ počasi, a bo že šlo, videli boste.” “Res nimam nikakih skomin po Sibiri¬ ji,” je razlagal Chris, “in še diplomatski spor najodličnejšega značaja bi nam to povzročilo. V ladji imamo kožuhovino in nikoli ne bomo Rusov mogli prepričati, da nismo bili namenjeni v Rusijo.” “Morda bi nas pa divu spet osvobodili, brž ko bi zasedli zemljo,” je odvrnil Brandeis. Tudi v tem je bilo pol šale. Bli¬ žina zemlje, ki jo je bilo vedno jasneje razločiti, jih je vzradostila, zraven pa tudi napravila bolj živčne. “Skrajni čas je že,” je dejal Chris, “da pridemo en¬ krat domov. Tudi konzerve gredo precej h koncu.” “Dekle se je ves čas junaško zadrža¬ lo,” je rekel Brandeis in bil z očmi od¬ soten. Chris je molčal. Kakor bi se dogovo¬ rila, nista nikoli govorila o dekletu. Sa¬ mo enkrat je Brandeis omenil Chrisu, ko sta sedela drug poleg drugega v pilotski kabini: “Celo kopico stvari sem se na¬ učil, Cary. Od Maksine in od vas, še po¬ sebej od vas. In že pred tedni sem vam hotel reči, da mi je sila duho, ker sem... ker sem enkrat pozabil, česar bi kot do¬ stojen moški ne smel nikoli pozabiti. Če na to pomislim, kakšna grozna nesre- A Chris ga je prekinil: “Že sem vam enkrat dejal, Brandeis, da se nihče iz¬ med nas ne vrača na zemljo takšen, kakršen jo je zapustil. Med nama je vse v redu, kajti tudi jaz sem se moral mno¬ go učiti. Tako radi se predajamo misli, da moramo samo mi vse storiti in da vse vedno in sproti samo na nas leži. Saj je vendar nad nami Bog — in vsekakor ne bi bilo prvič, da jo polomijo, ki smo jo mi napravili, spremenil v blagoslov. Verovati je treba, Brandeis, verovati.” In po daljšem molku je Brandeis od¬ vrnil: “Nek poizkus je tudi to. In mislim ga poizkusiti.” * * * Počasi in dostojanstveno se je Argo spuščala k tlom. Že se je pokazala z ob¬ laki prevlečena pokrajina držav New York, New Jersey in Connecticut. Že je bilo tudi jasno razločiti polotok Man¬ hattan. V tem je bilo videti, kako se je jata srebrno bleščečih se točk pognala v vi¬ šine, slišati je bilo drobno žvižganje, ki je počasi prehajalo v piskajoče tuljenje. Iz točk so nastale ptice, ki so svoj polet usmerile naravnost v višine. “Jet lovci,” je ugotovil Chris. “To pot ne bomo prišli neopazno na zemljo. Šest — sedem — devet. Prav zares — celo eskadrilo so poslali nad nas.” “Dobro znamenje,” je menil Brandeis. “Kako? — Ah, seveda — čisto prav imate, še niso zasedli zemlje, vsaj Ame¬ rike še ne.” Lovci so obkrožili Argo. “Da, da, kdo smo pravzaprav?” se je smejal Chris pri radiu, ko je nek glas odločno poveljeval: ”...v tretje ponav¬ ljam: kdo ste? Odgovorite takoj, ali pa ukažem, da streljajo na vas.” “Ne naredite kake neumnosti, pro¬ sim,” je hitro odgovarjal Chris, “smo pa ameriška poskusna vsemirska ladja Argo, ki je na poti v Armitagove de¬ lavnice.” “Nihče vas ni najavil,” je odgovoril tuji glas. “Odkod prihajate?” To že ni bilo več tako enostavno. “Z zelo visokega, zelo zelo zgoraj,” je zlo¬ govni Chris, “morali smo izvesti neka¬ tera merjenja višine.” Prav razločno je slišal, kako je letal¬ ski oficir pripovedoval svojemu kolegu: “Nič kaj mi ni všeč tale zgodba, Curtis, vse prevečan je neverjetna.” “Nobenega droga nimam na žalost,” je deja lChris, “in zato ne morem razo¬ besiti zvezdnatega prapora. Ako pa nas hočete spremljati, vas vsekakor prav prisrčno pozdravljamo.” Kratek premor je nastal, zatem pa se je spet zaslišal isti glas: “Zelo žal mi je, a mi o vas ne vemo ničesar. Vzeli vas bomo v sredo in tako greste z nami. Samo nikake prevare ne — kajti pri najmanjšem poizkusu bom prisiljen streljati.” “O. K.”, je dejal Chris, “a povejte mi, zakaj nas ne bi mogli spustiti do Ar- mitagevoih delavnic? Saj nič drugega ne prosimo.” “Še kaj — da se bo potem izkazalo, da ste samomorilski pilot iz Moskve, ki vozi atomsko bombo. Mi še potrebuje¬ mo Armitageve delavnice, razumete. In •— ubogajte!” “Mladenič je sila podjeten,” je za¬ brundal Chris. “Tak osel! Misli celo, da bomo mi bombardirali Armitageve delavnice in pri tem naredili samomor kakor japonski kamikaze v svetovni voj¬ ni. Vse se mi tako zdi, da je to prva a- retacija v zraku.” j (Nadaljevanje v prihodnji številki) Strem 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 7. VI. 1956 SLOVENCI PO SVETU KANADA Kakor prejšnja leta bodo kanadski Slovenci tudi letos romali v Midland. Romanje bo 17. junija, vodil ga bo pa škof g. dr. Gregorij Rožman. Slovenske žene in dekleta v Torontu bodo imele od 29. junija do 2. julija du¬ hovne vaje. Imel jih bo škof dr. Grego¬ rij Rožman. Slovenski misijonski krožek v Toron¬ tu bo imel v soboto 9. junija družabni večer v cerkveni dvorani, čisti dobiček je namenjen slovenskim: misijonarjem po svetu. Proslava materinskega dne je bila v Torontu v nedeljo 13. maja popoldne po šmarnicah. Pripravila jo je Dekliška kongregacija Marije Pomagaj skupaj s slovensko šolo. Poleg 1 pozdravnih be¬ sed in deklamacije je bila na spore- redu tudi recitacija Cankarjeve črtice “Greh”. Sledilo je voščilo mamicam. Po¬ vedala ga je deklica v narodni noši in mamicam darovala rož Majhna harmo- nikarica je , lepo odigrala svojo točko, otroški prizor “Mamičin najlepši dan” ter igrico v treh prizorih “Materina slika” je pripravil za oder g. Otmar Mauser. Po končanem sporedu so članice Ma¬ rijine kongregacije postregle mamicam in očetom pri pogrnjenih in z rožami okrašenih mizah s čajem in pecivom. Društvo Najsv. Imena Jezusovega pri slov. župniji v Torontu je imelo dne 13. maja občni zbor. Vodil ga je dr. Peter Markež, pod čigar dveletnim vodstvom se je društvo lepo razvilo Pri volitvah je bil izvoljen za predsed¬ nika g. Ludvik Stajan. Desedanji dve¬ letni predsednik g. dr. Markež ostane po pravilih še nadalje član odbora kot svetovalec. Novemu odboru je obljubil vso pomoč. Smrt med rojaki. Dne 21. aprila t. 1. je umrl v Bolnišnici v Torontu g. Franc Fatur. Pokopali so ga 24. aprila na po¬ kopališču” v Port Hope. Pok. je zapustil Vdovo in nekaj tednov starega otroka. Živel je na farmi nedaleč od kraja Port Hope. Dne 13. maja je pa umrl tudi v Torontu g. Janez Petrovič, doma iz mariborske okolice. Pok. Petrovič se je pri delu ponesrečil. Padel je v vrelo olje. Zadobil je tako hude opekline po vsem telesu, da jim je kljub zdravniški pomo¬ či podlegel. Pokopali so ga na pokopali¬ šču Holy Cross. Pokojni zapušča že¬ no in 14 letno hčerko. N. pNv. m. Poročili so se: Karel Homijak iz Lju¬ tomera in Sina Grega iz Rusije, Stan- ley Charles Wardle iz Port Arthurja in Marija Pavla Smuk iz Preserja pri Ljubljani, Franc Cerar iz Ljubljane ter Marija Bastič iz Horjula, ter Alojzij Ratnik iz Murske Sobote in Pepca Ge- norja iz Stične. . Krščeni so bili: Sonja Olga Kokalj, hčerka Janka in Fride, roj. Stieber; Marko Jožef Dolenc, sin Alojzija in Marijane, roj. Maček; Jožef Peter Mur- gel, sin Janeza in Marije, roj. Bukovec; Katarina - Marija Jan, hčerka Franca in Marije, roj. Jaklič; Jožica Novak, hčerka Štefana in Ane, roj. Elikan; Marijana - Ivana - Barbara Marušič, hčerka Leona in Ane, roj. Novič; Peter- Stanislav Prince, sin Stanislava in Ane, roj. Bubnič; Antonija - Magdalena Štih, hčerka Antona in Kristine, roj. Maček; Jenny Martha Paznar, hčerka Filipa Rada in Zinke, roj. Perne; Franc - Jo¬ žef Kramar, sin. Franca in Frančiške, roj. Zdešar; Ivan - Ciril Trost, sin. Ci¬ rila in Mildred May, roj. Lewis; Ja¬ nez - Tomaž Ponikvar, sin Alojzija in Stanislave, roj.. Kušljan; Stanislav Franc Jelen, sin Stanislava in Terezi¬ je, roj. Petrič; Ivana Aleksandra Ciglič, hčerka Bogomila in Antonije, roj. šte- kar. Igralci Prosvetnega društva “Bara¬ ga” so 14. aprila postavili na oder v cerkveni dvorani v Torontu znano ljud¬ sko igro “Izpod Golice”. Igro so nasled¬ nji dan ponovili, čisti dobiček je bil na¬ menjen za opremo odra. Slovensko gledališče v Torontu je ne¬ davno uprizorilo misterij “Mašna strež¬ nika iz Santarema”. V župniji Marije Pomagaj so si ustva¬ rili lastne domove naslednji rojaki: Frank in Vida Mušič, Janez in Zinka Pahulje, Lojze in Stanka Ponikvar, Ludvik in Zofka Glas, Slavko in Ivan¬ ka Zupančič, Janez ter. Marija Rozman, Jože in Pepca Kastelic, Lojze in Anica Vidic, Štefan in Anica Novak, Ivan in Frida Kokalj, Jože in Frančiška Jančar, Hilarij in Nežka Žukovec, Janez in Ton¬ čka Valant ter Matija in Marija Ro¬ gina. MekaJ S® g®sp©dsarskega pivljenja Tukajšnji El Cronista Comercial je j nov v USA, Kanadi in Argentini, ki so objavil posebno primerjalno tabelo o poročeni in morajo vzdrževati dve ose- davčnih dajatvah posameznih državlja- J bi. Tabela pokaže naslednje številke: USA Kanada Argentina Poprečje % Iz tabele je razvidno, da v Argentini plačujemo neprimerno večje davčne ob¬ veznosti kakor v obeh drugih deželah. Šele od 30.000 dolarjev letnega dohodka dalje se dajatve v USA večje. Poljedelska produkcija je v Mehihi zaradi uspešne vlade politike bila pove¬ čana od leta 1953 do 1955 za 50%. V teku treh let, odkar je ta vlada na obla¬ sti, so izvedli namakanje zemlje na po¬ vršini 656.000 ha. Po severnoameriških cenitvah je na vsem svetu 918 milijonov goved, kar je l