LITERARNOZGODOVINSKE RAZISKAVE SLOVENSKE IZSELJENSKE KNJIŽEVNOSTI
Janja Žitnik
Namen tega pregleda ni niti ocena niti podrobnejša vsebinska predstavitev dosedanjih literarnozgodovinskih objav o slovenski izseljenski književnosti, temveč le kar se da zgoščena informacija o tem, kdo se je oziroma se še posveča tovrstnim raziskavam in koliko je bilo doslej na obravnavanem področju že storjenega.
Trenutno je na Slovenskem okoli dvajset literarnih zgodovinarjev, pisateljev, novinarjev in urednikov, ki se vsaj občasno ukvarjajo z raziskovanjem slovenske izseljenske književnosti. Razen tega deluje na tem področju nekaj izredno aktivnih raziskovalcev in publicistov v slovenskem zamejstvu, predvsem v Trstu, kjer o slovenski zdomski literaturi največ piše Martin Jevnikar. V Mladiki redno objavlja ocene leposlovnih del naših zamejskih in izseljenskih avtorjev, pisal Pa je tudi v Most in Koledar Goriške Mohorjeve družbe, kjer najdemo njegove kratke, a zgovorne portrete teh avtorjev. Poleg tega je v Mladiki leta 1976 pisal v vsaki številki v rubriki Slovenski časopisi po svetu tudi o slovenskih izseljenskih listih Božja beseda, Duhovno življenje, Misli, Meddobje, Katoliški misijoni, Vestnik, Svobodna Slovenija in A ve Marija, leta 1977 pa o listih Glas SKA, Sjj slovenske svobode, Ameriška domovina, Amerikanski Slovenec, Naša luč, Prosveta in Zarja.
Prav tako viden prispevek k preučevanju tega pomembnega dela slovenske književnosti predstavljajo literarnozgodovinske študije slovenskih izseljencev samih, zlasti v argentinskem Zborniku (Koledarju) Svobodne Slovenije, kjer je Tine Debeljak leta 1975 objavil eno redkih celovitejših študij s tega področja, pa v Glasu Slovenske kulturne akcije, ki je redno objavljal ocene leposlovnih in drugih del naših zdomcev, in seveda v Meddobju ; tu se v obeh zvezkih iz leta 1984 kot avtor dveh kvalitetnih literarnozgodovinskih razprav oglaša Lev Detela iz Avstrije. Med več sto poročili, ocenami, razpravami in literarnozgodovinskimi študijami Tineta Debeljaka so tudi številne ocene in študije o slovenski izseljenski književnosti, objavljene v argentinskoslovenskih glasilih, revijah in zbornikih, ter njegove spremne besede h knjižnim izdajam naših zdomskih avtorjev.
Njegova zbrana bibliografija obsega več tisoč enot, od tega preko 50 knjižnih izdaj. Poleg Tineta Debeljaka in Martina Jevnikarja sodi med najpomembnejše preučevalce slovenske izseljenske in zamejske književnosti nedvomno tudi že omenjeni Lev Detela, ki objavlja svoje študije in članke v številnih avstrijskih in zamejskih revijah. Zanimiv in dragocen vir podatkov za našo literarno zgodovino pa so seveda tudi članki o slovenskih izseljenskih avtorjih in ryihovem delu, objavljeni v izseljenskih revijah v drugih delih sveta, zlasti v ZDA in Avstralyl
Literarna zgodovina in kritika v matični deželi sta se v primerjavi z zamejsko in izseljensko začeli aktivneje posvečati tej snovi dokaj pozno. Izjema so dela Louisa Adamiča, ki so bila deležna pozornosti v praktično vseh vidnejših slovenskih kulturnih revijah že pred drugo svetovno vojno, najprej ob koncu dvajsetih let ob izidu Adamičevega prevoda Hlapca Jerneja, zlasti pa v začetku tridesetih let, ko je bil pisatelj na svojem prvem obisku v domovini. Posamezni članki o Adamiču se na slovenskem pojavijo spet takoj po drugi svetovni vojni, nato pa leta 1951 ob njegovi smrti ter naslednje leto ob posthumnem izidu njegove zadnje knjige. Ker je doslej na Slovenskem izšlo poleg nekaj knjig o Louisu Adamiču tudi več kot sto člankov o njem, bo izbrana bibliografija teh del vključena v tu objavljeno bibliografijo literarnozgodovinskih monografij, člankov in razprav le v zelo skrčenem obsegu.
Za predhodnico današnjih še vedno kar številnih adamičeslovcev velja Majda Zavašnik, ki je v šestdesetih letih oddala na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomsko nalogo z naslovom Louis Adamič - naš rojak, kronist in slikar naših izseljencev. Že trideset let prej je Carey McWilliams v Los Angelesu temu pisatelju posvetil posebno knjigo z naslovom Louis Adamic and Shadow-America. Henry A. Christian je v ZDA leta 1965 začel objavljati pomembnejšo Adamičevo korespondenco in leta 1967 doktoriral z disertacijo Louis Adamic: Immigrant and American Liberal. Štiri leta pozneje je pri Kent State University Press izšlo njegovo doslej najpomembnejše delo, bibliografija Louis Adamic: A Checklist, ki predstavlja nepogrešljiv pripomoček za vse tedanje in današnje adamičeslovce.
V	šestdesetih in sedemdesetih letih, ko je bilo književno ustvarjanje naših izseljencev v vseh delih sveta sorazmerno plodno, je bilo v domovini z izjemo posameznih raziskovalcev na splošno le malo zanimanja za ta dela. To pa seveda ne velja za periodične publikacije naših zamejskih založb v Trstu, Gorici in Celovcu, kjer so sodelavci
redno spremljali večino novih slovenskih knjižnih izdaj iz tujine, vselej pa so imeli odprta vrata tudi za tisk izseljenskih del.
Do takrat, ko so se v šestdesetih letih pri nas pojavili prvi znaki obnovljenega zanimanja za Louisa Adamiča in izjemoma še za nekatere politično nesporne izseljenske pisce, so pri Slovenski kulturni akciji v Buenos Airesu izdali že preko štirideset knjig, večinoma izpod peresa naših izseljenskih avtorjev. Podobno plodna je bila izdajateljska dejavnost Svobodne Slovenije, ki ima prav tako sedež v Buenos Airesu. Ena pomembnejših publikacij slovenskih izseljencev je nedvomno antologija Dnevi smrtnikov: Emigrantsko pripovedništvo (1945-1960) v izboru, ki je izšla kot 37. izdaja Slovenske kulturne akcije leta 1960, a žal ne vsebuje spremne študije. Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu je mnogo več kot argentinskoslovenska kulturna organizacija in knjižna založba, saj je približno polovica njenega članstva iz vrst najvidnejših slovenskih kulturnih delavcev, živečih v drugih deželah. Razen tega objavlja leposlovna dela slovenskih emigrantov praktično z vsega sveta. Kar zadeva njeno vlogo pri objavljanju leposlovnih del naših izseljencev, Slovenska kulturna akcija verjetno prekaša ostale slovenske založbe v domovini, zamejstvu in izseljenstvu. Žal pa pri njeni založbi doslej še ni izšel literarnozgodovinski pregled slovenske izseljenske književnosti v knjižni obliki, čeprav bi njeni literarni sodelavci glede na svoje sposobnosti in dobro poznavanje gradiva brez dvoma lahko napisali takšno delo. Prvi tovrstni poskus je delo Jožeta Pogačnika Slovensko zamejsko in zdomsko slovstvo, ki je izšlo v Trstu leta
1972.	Seveda pa to delo še nikakor ne vsebuje celovitega dote-danjega pregleda slovenske izseljenske književnosti. Istega leta je Jože Pogačnik v domovini objavil še en pomemben prispevek k zgodovini slovenske izseljenske književnosti, in sicer poglavje Leposlovna dejavnost v nematičnem prostoru v svoji Zgodovini slovenskega slovstva 8:	Eksistencializem in strukturalizem (Maribor, 1972).
Polovica poglavja je posvečena zamejskim, druga polovica pa izseljenskim avtorjem. V okviru izseljenske književnosti se Pogačnik omejuje zlasti na slovenske pisce v Argentini, obravnava pa tudi nekaj posameznih avtorjev z drugih delov sveta.
Posebej je treba poudariti pomen Antologije slovenskega zdomskega pesništva, ki je izšla leta 1980 kot 108. publikacija Slovenske kulturne akcije. To obsežno delo vključuje kratko, vendar poglobljeno spremno študijo urednika Franceta Papeža ter izčrpne življenjske in bibliografske podatke, ki jih je prispeval sourednik Tine Debeljak.
Kar se tiče knjižnih del, ki vsebujejo študije o slovenskih izseljenskih piscih, bi lahko naslednje, to je zadnje desetletje, razdelili na tri krajša obdobja. V prvem, natančneje v letih 1981-83, je bila pozornost slovenskih raziskovalcev in založnikov osredotočena na književnost Slovencev v ZDA in Kanadi, predvsem na življenje in delo Louisa Adamiča. Leta 1981 so pri nas izšle kar tri kiyige o Adamiču, in sicer samostojno delo Jerneje Petrič Svetovi Louisa Adamiča, Izbrana pisma Louisa Adamiča v prevodu Jerneje Petrič -knjiga vsebuje uvodne komentarje in predgovor urednika Henryja A. Christiana, ter zbornik s simpozija o Adamiču septembra istega leta v Ljubljani (zbornik je uredil Janez Stanonik). Naslednje leto je izšla antologija književnosti Slovencev v Severni Ameriki z naslovom Naši na tiyih tleh z obsežnim uvodom in opombami urednice Jerneje Petrič, leta 1983 pa knjiga Franceta Adamiča Spomini in pričevanja o življenju in delu Louisa Adamiča.
V	naslednjih petih letih je naša pozornost veljala predvsem avstralskoslovenskim avtorjem. Leta 1983 je na Filozofski fa- kul-teti v Ljubljani izšel zbornik Australian Papers, ki ga je uredil Mirko Jurak. Zbornik vsebuje dve pomembnejši študiji o slovenski književnosti v Avstraliji. V sodelovanju s Slovensko izseljensko matico pa sta v letih 1985 in 1988 pri Slovenskoavstralskem lite-rarno-umetniškem krožku v Sydneyju izšla dva Zbornika avstralskih Slovencev z izborom krajših leposlovnih del, esejev in poročil, v enem od obeh zbornikov pa najdemo tudi kratek oris slovensko-avstralskega pesništva izpod peresa Barbare Suša. Prav to obdobje je na področju literarne zgodovine prineslo še nekaj drugih pomembnih rezultatov raziskovalnega dela. Nesporno med najuporab-nejšimi je knjižica Marjana Pertota Bibliografija slovenskega zdomskega tiska v Argentini 1945-1987: 1. del - knjige, ki je izšla v Trstu leta 1987. Istega leta je Jerneja Petrič na Filozofski fakulteti v Ljubljani zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Avtobiografije slovenskih izseljencev v Združenih državah, pol leta pozneje pa sem tudi sama na isti fakulteti zagovarjala magistrsko delo Geneza Adamičeve knjige Orel in korenine: Analiza končne redakcije.
Devetdeseta leta so se začela dovolj plodno. Že leta 1990 je izšla pri Inštitutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU prva številka znanstvene revije Dve domovini/Two Homelands: Razprave o izseljenstvu/Migration Studies, ki vsebuje kar šest literarnozgodovinskih prispevkov o slovenski izseljenski književnosti v ZDA, Kanadi, Avstraliji in Argentini. V istem letu je izšla pri založbi
Aleph v Ljubljani antologija slovenske zdomske poezije zadnjih štiridesetih let z naslovom To drevo na tujem raste s spremno besedo urednika Cirila Berglesa. Naslednje leto je prineslo tri pomembna dela, pri katerih je sodelovalo več literarnih zgodovinarjev. V obliki sedme številke revije Dialogi je bila bralcem predstavljena antologija Slovenska zdomska književnost zadnjih let. Spremno študijo in pregled pomembnejših povojnih leposlovnih del slovenskih izseljenskih avtorjev je napisal urednik Lev Detela. Kot drugo naj omenim antologijo pesmi avstralskih Slovencev Lipa šumi med evkalipti, ki je izšla istega leta pri Slovenski izseljenski matici. Krajše uvodne komentarje so prispevali Ivan Cimerman, Mirko Jurak in Barbara Suša, ki je dodala še pregled slovenskega tiska v Avstraliji ter podatke o avtorjih. Pomemben prispevek pa predstavlja tudi zbornik referatov s simpozija o dr. Tinetu Debeljaku z naslovom Domovina in svet, ki je izšel istega leta pri založbi Karantanija ob pomoči Slovenske kulturne akcije in Katoliškega središča za Slovence po svetu. Leta 1992 je Mohorjeva družba v Celju izdala antologijo povojne emigrantske proze z naslovom Pod južnim križem, ki so jo pripravili Zora Tavčar, Helga Glušič in Martin Jevnikar. Že leto dni prej pa je Marjan Pertot iz Trsta dodal prvemu delu svoje že omenjene Bibliografije slovenskega tiska v Argentini, tokrat od leta 1945 do 1990, še drugi del - časopisje. K boljšemu poznavanju in razumevanju življenja in delovanja slovenske skupnosti v Argentini je največ prispeval Taras Kermauner s poglobljeno trilogijo Slovenski čudež v Argentini (SKA, 1992), na svoj način pa tudi Marko Jenšterle s knjižico Z argentinskimi Slovenci, ki je izšla istega leta v Ljubljani. In kot zadnje naj omenim magistrsko delo Barbare Suša Književnost Slovencev v Avstraliji, ki jo je zagovarjala na Filozofski fakulteti v Ljubljani v začetku leta 1992, ter svojo doktorsko disertacijo Zadnje obdobje Adamičevega literarnega ustvarjanja, ki sem jo zagovarjala aprila 1992.
V	zadnjih petindvajsetih letih je v Ljubljani, Kopru in Gorici izšlo tudi več samostojnih leposlovnih del slovenskih izseljenskih avtorjev, kot so Louis Adamič, Vatroslav Grili, Ana Praček Krasna, Andrej Kobal - vse tri njegove knjige so izšle pri Goriški Mohorjevi družbi, Jack Tomšič, Jože Žohar in še nekateri drugi, po letu 1990 pa tudi Tine Debeljak in za njim še nekaj dotlej zamolčanih piscev iz vrst slovenske politične emigracije. Nekatere teh knjižnih izdaj in ponatisov vsebujejo izčrpne spremne študije z življenjepisnimi in bibliografskimi podatki o avtorjih, nekaj pa jih je izšlo brez komentarja. K
temu naj dodam še Mlakarjev roman On, oče, ki je izšel v Ljubljani z letnico 1991 v prevodu Jerneje Petrič in ki mu je dodal kratko spremno besedo Brane Gradišnik. Tudi izbor izvrstnega argentinsko-slovenskega pisatelja in pesnika Zorka Simčiča za nagrado Prešernovega sklada leta 1993 kaže na zaslužen prodor dolga desetletja zamolčanih slovenskih izseljenskih piscev v matično kulturo.
Poleg knjig so v zadi\jem desetletju literarni zgodovinarji, pisatelji, novinarji in uredniki v domovini bolj ali manj redno objavljali članke o slovenski izseljenski književnosti, predvsem pa o posameznih avtorjih in njihovih delih, v dnevnem tisku in še več v najrazličnejših kulturnih revijah in prilogah. Omeniti je treba tudi njihova predavanja ter radijske predstavitve naših izseljenskih avtorjev, zlasti pa njihove prispevke na domačih in tujih znanstvenih srečanjih s širšo tematiko ter na simpozijih, posebej posvečenih posameznim vidnejšim piscem, kot sta Louis Adamič in Tine Debeljak.
Na Slovenskem so v zadnjih desetletjih o naši zdomski književnosti največ pisali Jože Pogačnik, Helga Glušič, Denis Poniž, Marko Jenšterle, Taras Kermauner, France Pibernik, Mirko Jurak, Jerneja Petrič, Janez Stanonik in Janja Žitnik, zadnji štirje predvsem o naših avtorjih, ki ustvarjajo ali so ustvarjali v angleškem kulturnem prostoru, zadnja od omenjenih pa tudi v Argentini. V to skupino sodita tudi Barbara Suša in Igor Maver, ki sta se doslej posvečala predvsem našim piscem v Avstraliji, ter Mihael Glavan in Rozina Švent. V domovini sta največ prispevala k proučevanju in seznanjanju naše javnosti z literarnimi deli slovenskih avtorjev poleg Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU predvsem Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani in Slovenska izseljenska matica. Vidno vlogo na tem področju imajo poleg znanstvenih revij, kot sta Acta Neophilologica v uredništvu Janeza Stanonika in Dve domovini/Two Homelands tudi literarnozgodovinski zborniki s širšo tematiko, od katerih naj omenim zlasti Cross-Cultural Studies (1988) in Literature, Culture and Ethnicity: A Festschrift for Janez Stanonik (1992) urednika Mirka Juraka. Pomembni so seveda tudi številni novinarski in esejistični prispevki o slovenskih izseljenskih avtorjih v našem tisku, v Novi reviji, Rodni grudi, Slovenskem koledarju in drugih periodičnih publikacijah.
O tem, da je večji del slovenskih literanih zgodovinarjev in zlasti založnikov do nedavnih političnih sprememb na Slovenskem praktično ignoriral književno ustvarjanje naših političnih emigrantov po
drugi svetovni vojni, ne bom posebej govorila, saj je bilo o tem v zadnjih letih že dovolj povedanega. Kljub temu bi rada poudarila, da so se obljube glede pripravljensoti nekaterih slovenskih založnikov za sodelovanje pred nekaj leti, ko smo se začeli odkriteje pogovarjati o tem problemu, do danes že v določeni meri uresničile. Težav pri objavljanju prispevkov o književnosti naše politične emigracije v nekaterih slovenskih revijah in zbornikih pred letom 1990 ob tej priložnosti niti ne želim več kot omeniti. Vsekakor pa je v zadnjih letih prišlo do vidnega premika v slovenski literarni zgodovini, ki zbuja upanje, da bomo odslej obravnavali slovensko izseljensko književnost z obnovljenim zanimanjem, predvsem pa z objektivnejšimi kriteriji, kot so to počeli nekateri naši predhodniki*
*	Zahvaljujem se vsem, ki so sodelovali pri zbiranju podatkov za ta prispevek. V veliko pomoč so mi bili bibliografski podatki in nekateri nasveti, ki so mi jih posredovali dr. Jerneja Petrič, dr. Igor Maver, mag. Barbara Suša, mag. Andrej Rot in Marko Jenšterle.
IZBRANA BIBLIOGRAFIJA LITER A RNOZG ODO VINSKIH MONO GR A FIJ, RAZPRAV IN ČLANKOV S PODROČJA SLOVENSKE IZSELJENSKE KNJIŽEVNOSTI
Antologija slovenskega zdomskega pesništva, ur. Tine Debeljak in France Papež, Buenos Aires: Slovenska kulturna akcija, 1980.
Australian Papers: Yugoslavia, Europe and Australia, ur. Mirko Jurak, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 1983.
Bergles, Ciril, Na rob antologije slovenskega zdomskega pesništva, To drevo na tujem raste: Antologija slovenske zdomske poezije zadnjih štiridesetih let, (izbral, uredil in spremno besedo napisal Ciril Bergles), Ljubljana: Aleph, 1990, str. 152-165.
Beyer, William C., Louis Adamic and Common Ground, 1940-1949, Louis Adamič: Simpozij - Symposium, ur. Janez Stanonik, Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja, 1981, str. 223-239.
Biber, Dušan, Louis Adamič v arhivih OSS, Borec, XL (1988), št. 10, str. 675-692.
Bratko, Ivan, Louis Adamič, Sodobnost, XIII (1965), št. 8-9, str. 886-901.
Bratko, Ivan, Naši izdaji na	pot (Predgovor k prvi	izdaji)	in Orli in
orliči Louisa Adamiča (Uvod	k drugi izdaji), Orel in	korenine, 2.	izd.,
Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1981, str. 589-595 in str. 5-9.
Christian, Henry A., A Brief Survey of Archival Sources Concerning Louis Adamic, Spectrum, St. Paul, Minnesota, 4, št. 1, str. 8-9.
Christian, Henry A., Louis	Adamic: A Checklist,	Kent,	Ohio:	The
Kent State, University Press,	1971.
Christian, Henry A., From Two Homelands To One World: Louis Adamic’s Search for Unity, Papers in Slovene Studies, New York, 1 (1975), str. 133-144.
Christian, Henry A., Adamic’s Struggle: The International History of a Radical Pamphlet, Louis Adamič: Simpozij - Symposium, ur. Janez Stanonik, Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja, 1981, str. 323-344.
Christian, Henry A., ur., Izbrana pisma Louisa Adamiča, prevedla Jerneja Petrič, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1981.
Christian, Henry A., Random Comments about Books, Articles, Immigration, History, Time and Ideas: an Adamic Miscellanea, Literature, Culture and Ethnicity. Studies on Medieval, Renaissance and Modern Literatures: a Festschrift for Janez Stanonik, ur. Mirko Jurak, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Znanstveni inštitut, 1992, str. 61-71.
Cimerman, Ivan, Prebleda je luč južnih zvezd? (Naša pesem v Avstraliji), Lipa šumi med evkalipti: Izbor pesmi Slovencev v Avstraliji, ur. Ivan Cimerman, predgovor, Ljubljana: Slovenska izseljenska matica, 1990, str. 7-12.
Debeljak, Tine, Trideset let zdomske emigracijske književnosti, Zbornik Svobodne Slovenije 1973-75, Buenos Aires: Svobodna Slovenija, 1975, str. 381-435.
Debeljak, Tine, Življenjski in bibliografski podatki o pesnikih, Antologija slovenskega zdomskega pesništva, zbrala in uredila Tine Debeljak in France Papež, Buenos Aires: Slovenska kulturna akcija, 1980, str. 247-277.
Detela, Lev, Ljubezen in smrt in še nekaj - Uvod v branje nove pesniške zbirke Vladimira Kosa, SKA, 1971, Most, 1971, št. 31-32, str. 98-102.
Detela, Lev, Pesnik Istre in tujine (Humbert Pribac), Most, 1972, št. 33-34, str. 41-45.
Detela, Lev, Pesnik ljubezni in smrti ... (Vladimir Kos, ustvarjalec na daljnem Japonskem), Meddobje, Buenos Aires, 1972, št. 2, str. 145-153.
Detela, Lev, Dva sodobna slovenska krščanska pesnika (soočenje s Poezijo Karla Vladimira Truhlarja in Rafka Vodeba), Meddobje, Buenos Aires, 1973, št. 3, str. 220-231.
Detela, Lev, Moderni literarni svet Franceta Papeža, Meddobje, Buenos Aires, 1973, št. 4, str. 326-336.
Detela, Lev, Idejno-estetske in razvojne razsežnosti slovenskega zdomskega ustvarjanja, Meddobje, Buenos Aires, 1984, št. 1-2, str. 50-68.
Detela, Lev, Temelji slovenskega zdomskega ženskega pesništva, Meddobje, Buenos Aires, 1984, št. 3-4, str. 238-253.
Detela, Lev, Beležka o pozabljenih avtorjih in neupoštevani literaturi, Delo, Književni listi, 15. marec 1990, str. 14-15.
Detela, Lev, ur., Slovenska zdomska književnost zadnjih let, posebna številka revije Dialogi: Revija za kulturo, XXVII, 1991, št. 7, s študijo Leva Detele Pregled slovenske zdomske književnosti, str. 87-98.
Detela, Lev., Pregled slovenske zdomske književnosti, Naši razgledi, št. 17, 13. september 1991, str. 485-487.
Detela, Lev, Značilnosti slovenskega zdomskega literarnega ustvarjanja, Slovenski koledar 1991, str. 128-133.
Detela, Lev, Dunaj v slovenski kiyiževnosti s posebnim poudarkom na stanje po drugi svetovni vojni, Slovenski koledar 1993, str. 173-178.
Domovina in svet: Zbornik referatov s simpozija o dr. Tinetu Debeljaku,	ur. Marko Jenšterle, Ljubljana: Založba Karantanija,
1991.
Druškovič, Drago, Lovro Kuhar - Prežihov Voranc in Louis Adamič, Louis Adamič: Simpozij - Symposium, ur. Janez Stanonik, Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja, 1981, str. 301-311.
Glavan, Mihael, Adamičeva zapuščina v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, Zbornik občine Grosuplje 13, 1984, str. 109-113.
Glavan, Mihael, Korespondenca Louisa Adamiča v NUK, Zbornik občine Grosuplje 15, 1988, str. 101-109.
Glavan, Mihael, Anna Praček Krasna. Življenje in delo v dveh domovinah za en svet. (Celotno besedilo je tudi v angleščini.) Ljubljana
1990,	32 str.
Glavan, Mihael, Slovenski tisk v zdomstvu po letu 1945, Uvod, Ljubljana 1991.
Glavan Mihael, Anna Praček Krasna: Newyorski razglednik, Spremna beseda, Ljubljana 1991, str. 231-245.
Glavan Mihael, Adamičeva duhovna in literarna usoda, Rast, 2 (1991), št. 4, str. 385-391.
Glušič, Helga, Pripovedna proza Karla Mauserja, Wiener Slawistische Almanach, Band 22, 1988, str. 183-188.
Glušič, Helga, Iz sodobne slovenske književnosti v Ameriki (poezija), Zbornik SSJLK, Ljubljana 1988, str. 157-167.
Glušič, Helga, Značilnosti pesniškega jezika sodobne slovenske književnosti v Ameriki, Simpozij Slovenski jezik v znanosti 2. Zbornik, Ljubljana 1989, str. 89-97.
Glušič, Helga, Slovenski pesnik in pripovednik Karel Mauser, Slovenski koledar 1990, str. 152-155.
Glušič, Helga, Tine Debeljak kot literarni zgodovinar, Jezik in slovstvo, XXXVI (1990-91), št. 4, str. 110-113.
Glušič, Helga, Sodobni slovenski roman zunaj matične Slovenije, Zbornik SSJLK, Ljubljana 1991, str. 115-123.
Glušič, Helga, Izbor in spremna beseda v: Narte Velikonja, Ljudje in zanke, Gorica 1991, str. 235-247.
Jenšterle, Marko, Mi smo za suvereno Slovenijo, za Jugoslavijo pa, če nam to koristi (intervju s Tinetom Debeljakom ml.), Telex, 45, 1985, št. 48, 7. december, str. 16-18.
Jenšterle, Marko, Slovenska književnost v Argentini, Delo, Književni listi, 27. julij - 17. avgust 1989, str. 5.
Jenšterle, Marko, Pogovor s slovenskim pisateljem v Argentini: Imamo zgornji in spodnji svet, v slednjem smo spet začeli eksistirati, Delo, Književni listi, 4. januar 1990, str. 13.
Jenšterle, Marko, Maša sprave Tineta Debeljaka, Velika črna maša za pobite Slovence, spremna beseda, ponatis Ljubljana: SZS Karantanija, 1990.
Jenšterle, Marko, Zakaj Jurčec spominov Skozi luči in sence ni končal?, Delo, 13. december 1990, str. 6.
Jenšterle, Marko, Tine Debeljak in začetki zdomske literature, Nova revija, IX, št. 103, november 1990, str. 1531-1538.
Jensterle, Marko, Tine Debeljak in Edvard Kocbek, dve različni žrtvi revolucije, Nova revija, X, št. 108, april 1991, str. 609-620.
Jenšterle, Marko, ur., Domovina in svet: Zbornik referatov s simpozija o dr. Tinetu Debeljaku, Ljubljana: Založba Karantanija, 1991.
Jenšterle, Marko, Z argentinskimi Slovenci, Ljubljana: Založba Karantanija, 1992, 160 str.
Jevnikar, Martin, Sodobna zamejska in zdomska literatura, Mladika, Trst, od 1967 dalje (v vsaki številki do danes so ocenjene vse zamejske in zdomske knjige).
Jevnikar, Martin, sour., Pod južnim križem: Antologija emigrantske proze 1945-1991, Celje: Mohorjeva družba, 1992, 416 str., s študijo Martina	Jevnikarja Življenje in delo pisateljev	antologije, str.
382-412.
Jurak, Mirko, Mary Molek: Immigrant Woman, Acta Neophilologica, XIII (1980), str. 84-86.
Jurak, Mirko, The Relations between Fictional and Non-fictional Elements in Adamic’s	Autobiographical Novels,	Louis Adamič:
Simpozij	- Symposium,	ur. Janez Stanonik, Ljubljana: Univerza
Edvarda Kardelja, 1981, str. 125-136.
Jurak, Mirko, Slovene Immigrants in Mary Molek’s Fictionalized Biography Immigrant Woman, Slovenski koledar 1981, str. 308-310.
Jurak, Mirko, Pesniško ustvarjanje slovenskih izseljencev, Delo, Književni listi, 14. oktober 1982.
Jurak, Mirko, Smeh v džungli, Spremna beseda, Ljubljana: Borec, 1983, str. 13-19.
Jurak, Mirko, Poetry	Written by the Slovene	Immigrants in
Australia: Types of Imagery from the Old and the New Country, Australian Papers, ur. Mirko Jurak, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 1983, str. 55-61.
Jurak, Mirko, The Search for Cultural Identity in Ivan Kobal’s Autobiographical Novel The Man Who Built the Snowy, Autobiographical and Biographical Writing in the Commonwealth, ur. Doireann MacDermott, Sabadell (Barcelona) Editorial AUSA, 1984.
Jurak, Mirko, The New World in Etbin Kristan’s Plays, Melus (Amherst, Mass.), 12, št. 4, zima 1985, str. 53-61; Slovenski koledar 1985, str. 228-232.
Jurak,	Mirko,	Major	Themes in Poetry	Written by Slovene
Immigrants in the U.S.A. and Canada, Cross-Cultural Studies, ur. Mirko Jurak, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1988, str. 405-409.
Jurak, Mirko, Pesmi slovenskih izseljencev v Avstraliji - pomembna obogatitev slovenskega književnega ustvarjanja, predgovor, Lipa šumi med evkalipti:	Izbor	pesmi Slovencev v	Avstraliji, ur. Ivan
Cimerman, Ljubljana: Slovenska izseljenska matica, 1990, str. 13-15.
Jurak,	Mirko,	Ivan	Dolenc and John Križane: Two Canadian
Authors	of Slovene Origin, Dve domovini -	Two Homelands, 1,
Ljubljana: Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, 1990, str. 301-307.
Jurak, Mirko, ur., Literature, Culture and Ethnicity. Studies on Medieval, Renaissance and Modern Literatures: a Festschrift for Janez Stanonik, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Znanstveni inštitut,
1992,	332 str.
Kermauner, Taras, Slovenski čudež v Argentini, trilogija, Buenos Aires: Slovenska kulturna akcija, 1992.
Kmecl, Matjaž, Aurora Australis: Žohar in Košak, Sodobnost, 1988, št. 1, str. 68.
Kmecl, Matjaž, Aurora Australis, pesmi južne zarje, spremna beseda v pesniški zbirki Aurora Australis Jožeta Žoharja, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990, str. 91-98.
Kmecl, Matjaž, Pavla Gruden, Sodobnost, 1990, št. 6-7, str.651.
Kuzmič, Mihael, Louis Adamič in ameriški betlehemski rojaki, Slovenski koledar 1989, str. 133-136.
Kuzmič, Mihael, Nekaj korespondence med Louisom Adamičem in Jožetom Miheličem, Slovenski koledar 1992, str. 196-200.
Lipa šumi med evkalipti: Izbor pesmi Slovencev v Avstraliji, ur. Ivan Cimerman, Ljubljana: Slovenska izseljenska matica, 1990.
Louis Adamič: Simpozij - Symposium, ur. Janez Stanonik, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 1981.
Maver, Igor, Glasovi iz Avstralije, Naši razgledi, 7. oktober 1988, str. 577-578.
Maver, Igor, Bogat izbor iz slovenske poezije v Avstraliji; sedem pesnikov, Delo, Književni listi, 18. avgust 1990, str. 15.
Maver, Igor, The Poetry of Slovene Immigrants in Australia: Bert Pribac, The Outrider 91 Almanach: Earth Wings, ur. Manfred Jurgensen, Brisbane: Pheonix Publications, 1990, str. 210-224.
Maver,	Igor,	Slovene	Immigrant Literature	in Australia: Jože
Žohar’s Aurora Australis, The Making of a Pluralist Australia: 1950-1990, ur. Giovanna Capone in Werner Senn, Bern: Peter Lang Verlag, 1992, str. 161-168.
Maver,	Igor,	Slovene	Immigrant Literature	in the Postmodern
World:	The	Rise of	Multiculturality and	Multi-ethnicity in
Australia, the United States of America and Canada, Dve domovini - Two Homelands: Razprave o izseljenstvu - Migration Studies, 2-3, Ljubljana: Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, 1992, str. 103-111.
Maver, Igor, The question of literary transmission and mediation: Aesthetic, linguistic and social aspects of Slovene translations from American verse through 1945, Slovene Studies: Journal of the Society for Slovene Studies, 13 (1991), št. 1, str. 91-99 (izšlo 1992).
Mihelič, Mira, Podoba Louisa Adamiča, Zbornik občine Grosuplje, III (1971), str. 169-175.
Mihelič, Mira, ur., Orel in korenine: Izbrano delo Louisa Adamiča, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1977, s spremno besedo urednice in bibliografijo Pomembnejši članki in študije o Louisu Adamiču, str. 143-159.
Modic, Lev, Pripomba k članku Louis Adamič o življenju maršala Tita, Slovenski poročevalec, 5. 7. 1952.
Papež, France in Tine Debeljak, ur. Antologija slovenskega zdomskega pesništva, Buenos Aires: Slovenska kulturna akcija, 1980, z uvodno študijo Franceta Papeža Slovensko zdomsko pesništvo, str. 5-13.
Papež, France, Slovenska beseda v Argentini, Dom in svet 1888-1988: Zbornik ob stoletnici, ur. Stanko Janežič, Celje: Mohorjeva družba, 1989, str. 205-209.
Pertot, Marjan, Bibliografija slovenskega tiska v Argentini 1945-1987, I. del - knjige, Trst: Knjižnica Dušana Černeta, 1987; II. del - časopisje, Trst: Knjižnica Dušana Černeta, 1991.
Petrič, Jerneja, Adamičevo prevajanje slovenskih umetniških del v angleščino, Slavistična revija, XXVI, št. 4, oktober-december 1978, str. 417-441.
Petrič, Jerneja, Louis Adamic as an Interpreter of Yugoslav Literature in America, Acta Neophilologica, XI, 1978, str. 23-47.
Petrič, Jerneja, Louis Adamič kot literarni kritik, Naši razgledi, XXVII, št. 20, 27. oktober 1978, str. 584-585.
Petrič, Jerneja, Vatroslav Grili, Med dvema svetovoma (na novo napisala po avtorjevi predlogi, uredila, dodala pregled gledaliških predstav in opombe Jerneja Petrič), Ljubljana: Mladinska knjiga, 1979.
Petrič, Jerneja, Louis Adamič in Upton Sinclair, Slovenski koledar 1979, str. 296-301.
Petrič, Jerneja, Razvedrilo in še veliko več, Slovenski koledar 1980, str. 191-197.
Petrič, Jerneja, Svetovi Louisa Adamiča, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1981.
Petrič, Jerneja, Pisatelj Louis Adamič in njegove korenine, Slovenski koledar 1981, str. 239-243.
Petrič, Jerneja, Priseljenska književnost kot zgodovinsko gradivo, Slovenski koledar 1981, str. 220-227.
Petrič, Jerneja, Literarne dileme Louisa Adamiča, Louis Adamič: Simpozij - Symposium, ur. Janez Stanonik, Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja, 1981, str. 119-125.
Petrič, Jerneja, ur., Naši na tujih tleh: Antologija književnosti Slovencev v Severni Ameriki, (izbor, ureditev, uvod in opombe Jerneja Petrič), Ljubljana:	Cankarjeva založba in Slovenska izseljenska
matica, 1982.
Petrič, Jerneja, Louis Adamic and His Views Concerning Literature, Slovenski koledar 1982, str. 285-289.
Petrič, Jerneja, Literature Written by the Slovenes in Australia, Australian Papers, ur. Mirko Jurak, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 1983, str. 49-54.
Petrič, Jerneja, Mirko G. Kuhel, književnik in prevajalec, Slovenski koledar 1984, str. 176-180.
Petrič, Jerneja, What an Unusual Career, Slovenski koledar 1985, str. 224-228.
Petrič, Jerneja, Jerica Rems: Spomini minulih dni. Nenavadna življenjska zgodba slovenske izseljenke v ZDA, Slovenski koledar 1987, str. 175-177.
Petrič, Jerneja, Avtobiografije slovenskih izseljencev v Združenih državah Amerike, doktorska disertacija, Oddelek za germanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 1987.
Petrič, Jerneja, Pesniški opus Katke Zupančič, Rodna gruda, 1988, št. 3, marec, str. 28-29.
Petrič, Jerneja, Louisa Adamiča prevajanje v slovenščino, Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev, 14, 1988, str. 51-55.
Petrič, Jerneja, Louis Adamic in the After-War Period: the Tradition of Literary Journalism, Cross-Cultural Studies: American, Canadian and European Literatures, ur. Mirko Jurak, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za germanistiko, 1988, str. 409-413.
Petrič, Jerneja, Po poti spominov z Anno Praček Krasno, Slovenski koledar 1989, str. 137-140.
Petrič, Jerneja, Belokranjec M. J. Prebilic in njegova avtobiografija, Slovenski koledar 1989, str. 141-144.
Petrič, Jerneja, S. - roman o zakonu v krizi in avtobiografska nespro-ščenost, Delo, Književni listi, 12. oktober 1989, str. 5.
Petrič, Jerneja, Slovenci smo, ki z doma loči široko daljno nas morje: Anonimna poezija ameriških Slovencev in Slovensko- Amerikanski koledar v pionirskih letih 1895-1915, Slovenski koledar 1990, str. 173-176.
Petrič, Jerneja, Ponovno: Adamič - pisatelj, da ali ne?, Dve domovini ■ Two Homelands: Razprave o izseljenstvu - Migration Studies, 1, Ljubljana: Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, 1990, str. 269-274.
Petrič, Jerneja, Izseljenska avtobiografija v ZDA - primer slovenskih Američanov, Dve domovini - Two Homelands: Razprave o izseljenstvu - Migration Studies, 1, Ljubljana: Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, 1990, str. 239-245.
Petrič,	Jerneja,	Resnična zgodba nekega življenja	ali roman? V
močvirju velemesta neznane pisateljice L. G., Slovenski koledar
1991,	str. 181-183.
Petrič, Jerneja, The Myth of America in Slovene Literature up to the Second World War, Slovene Studies: Journal of the Society for Slovene Studies, 13 (1991), št. 1, str. 101-106 (izšlo 1992).
Petrič,	Jerneja,	The Slovene-American press	as	a medium	for
growing literary activities, Slovenski koledar 1993, str. 203- 208.
Petrič,	Jerneja,	prev., Frank Mlakar,	On,	oče,	Ljubljana:	Art
agencija, 1991.
Pibernik, France, Slovenski dunajski krog 1941-1945, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1991.
Pirkovič, Ivo, Preludij Adamičeve tragedije, Sodobnost, 24 (1977), št. 1, str. 57-65; št. 2, str. 150-163.
Pod južnim križem: Antologija emigrantske proze 1945-1991, pripravili Zora Tavčar, Helga Glušič, Martin Jevnikar, Celje: Mohorjeva družba, 1992, 416 str. (s spremnima besedama Zore Tavčar in Helge Glušič ter bio-bibliografskim dodatkom Martina Jevnikarja).
Pogačnik, Jože, Pot Rude Jurčeca, Zaliv, 1968, št. 10-11, str. 63-64.
Pogačnik, Jože, Meddobje, Zaliv, 1968, št. 10-11, str. 64.
Pogačnik, Jože, Zgodovina slovenskega slovstva VIII: Eksistencializem in strukturalizem, Leposlovna dejavnost v nematičnem prostoru, Maribor: Založba Obzorja, 1972, str. 58-79.
Pogačnik, Jože, Slovensko zamejsko in zdomsko slovstvo. Oris izhodišč in ocena vrednosti, Trst 1972, 151 str. (Kosovelova knjižnica 5).
Pogačnik, Jože, Slovenska kulturna prisotnost v Argentini, Glas Slovenske kulturne akcije, Buenos Aires, XIX (1972), št. 6, str. 1-2.
Pogačnik, Jože, Sodobna slovenska književnost v zamejstvu in zdomstvu, Godišnjak Filozofskog fakulteta u Novom Sadu, XV/2,
1973,	str. 487-509.
Pogačnik, Jože, Dizionario della letteratura mondiale del 900, Paoline, Roma 1980, gesla: Balantič, str. 211; T. Debeljak, str. 800-819; Jurčec, str. 1600; Pahor B., str. 2193; Rebula, str. 2439.
Pogačnik, Jože, Idila kot aktivno življenjsko načelo (S. Kociper: Goričanec), Sodobnost, XL (1992), str. 202-215.
Poniž, Denis, O knjigi in njeni usodi. Louis Adamič: Orel in korenine, Zbornik občine Grosuplje, III (1971), str. 183-185.
Poniž, Denis, Nacionalno v literaturi Louisa Adamiča o Slovencih v Jugoslaviji, Louis Adamič:	Simpozij - Symposium, ur. Janez
Stanonik, Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja, 1981, str. 113-118.
Poniž, Denis, France Papež: Dva svetova, Celovški zvon, IV (1986), št. 11, str. 91-93.
Poniž, Denis, Polstoletna pesniška bera. Vinko Beličič - Pesem je spomin, Naši razgledi, 17, 14.9.1990, str. 486.
Poniž, Denis, Izseljensko slovstvo - Evropa, Enciklopedija Slovenije, knjiga 4, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990, str. 232-233.
Poniž,	Denis, Antologija pesniških načinov, France Pibernik,
Slovenski dunajski krog 1941-1945, Dnevnik, 10. 7. 1991, str. 13 (Svet v knjigah, 756).
Poniž,	Denis, Pod južnim križem, Bert Pribac, Prozorni ljudje,
Dnevnik, 31. 7. 1991, str. 12 (Svet v knjigah, 759).
Poniž, Denis, France Pibernik, Slovenski dunajski krog 1941- 1945, Naši razgledi, 16, 30. 8. 1991, str. 458 (rubrika Odprta branja).
Poniž, Denis, Usoda v pesmi, Tine Debeljak ml., Prsti časa, Dnevnik, 20.11.1992, str. 11 (Svet v knjigah, 775).
Slovenska zdomska književnost zadnjih let, ur. Lev Detela, posebna številka revije Dialogi: Revija za kulturo, XXVI, 1991, št. 7, 98 str.
Stanonik, Janez, O Louisu Adamiču. Henry A. Christian, Louis Adamic: A Checklist, Prostor in čas, 1973, št. 3-4, str. 247-248.
Stanonik, Janez, ur., Louis Adamič: Simpozij - Symposium, Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja, 1981.
Stanonik, Janez, Historical Survey of Researches on Adamic, Louis Adamič: Simpozij - Symposium, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 1981, str. 71-76.
Stanonik, Janez, Letters of Marcus Antonius Kappus from Colonial America, Acta Neophilologica, XIX, 1986, str. 33-57.
Stanonik, Janez, Neznana tristoletnica: Misijonar Kappus iz Kamne Gorice, njegova pot in ustvarjanje, Delo, Književni listi, 17. september 1987.
Stanonik, Janez, Letters of Marcus Antonius Kappus from Colonial America II, Acta Neophilologica, XX, 1987, str. 25-38.
Stanonik, Janez, The Life and Work of Marcus Antonius Kappus, the Missionary from Kamna Gorica, Slovenija, I, 1987, št. 4, str. 51-55.
Stanonik, Janez, Letters of Marcus Antonius Kappus from Colonial America III, Acta Neophilologica, XXI, 1988, str. 3-9.
Stanonik, Janez, Letters of Marcus Antonius Kappus from Colonial America IV, Acta Neophilologica, XXII, 1989, str. 39-50.
Stanonik, Janez, The Prehistory of Slovene Journalism in the United States, Dve domovini - Two Homelands: Razprave o izseljenstvu - Migration Studies, 2-3, Ljubljana: Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, 1992, str. 125-140.
Suša, Barbara, Ga mar poznaš - neznanca? Oh branju pesmi Slovencev v Avstraliji, Zbornik avstralskih Slovencev - 1988, Sydney: SALUK, 1988, str. 151-152.
Suša, Barbara, soured., Lipa Šumi med evkalipti: Izbor pesmi Slovencev v Avstraliji, (predgovor Terra Australis Incognita na slovenskem Parnasu, biografije avtorjev, poglavje Slovenski tisk v Avstraliji napisala Barbara Suša), Ljubljana: Slovenska izseljenska matica, 1990, str.16-21, 157-161.
Suša, Barbara, Bronasti tolkač in V kljunu golobice Berta Pribca, Dve domovini - Two Homelands:	Razprave o izseljenstvu -
Migration Studies, 1, Ljubljana: Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, 1990, str. 291-299.
Suša, Barbara, Tisk slovenskih književnikov v Avstraliji, Znanstvena revija, 3 (1991), št. 2, str. 357-363.
Suša, Barbara, In memoriam Irena Birsa, Knjiga, 1991, št. 8-9, str. 385-386.
Suša, Barbara, Naša diaspora, Knjiga, 1991, št. 10-11, str. 385.
Suša, Barbara, O ščinkavcih in kakadujih, Knjiga, 1991, št. 12, str. 475-476.
Suša, Barbara, Kelih s krvjo, Knjiga, 1992, št. 3, str. 43.
Suša, Barbara, Na vseh poteh šepetanje, Knjiga, 1992, št. 4-5, str. 58.
Suša, Barbara, G’Day to Me, Knjiga, 1992, št. 6, str. 98.
Suša, Barbara, Gospa z morja, Knjiga, 1992, št. 7-8, str. 136.
Svent, Rozina, Slovenski tisk v zdomstvu po letu 1945: od begunskih taborišč preko naselitvenih središč po svetu v matično domovino, razstavni katalog istoimenske razstave, Ljubljana: SSK in NUK, 1991, str. 8-27; tudi v: Slovenski koledar 1992, str. 154-176.
Švent, Rozina, D-fond je že dve leti dostopen vsem bralcem v NUK: Ugovori in pripombe (s krajšo bibliografijo pisatelja Franka Bukviča), Delo, Književni listi, 7. 3. 1991, str. 13.
Švent, Rozina, Pomembna pridobitev v NUK: Novo darilo redkih begunskih tiskov, Delo, Književni listi, 4. 7. 1991, str. 9.
To drevo na tujem raste: Antologija slovenske zdomske poezije zadnjih štiridesetih let, izbral in uredil Ciril Bergles, Ljubljana: Aleph, 1990.
Vidan, Ivo, Prepiska Štampar - Adamič, Rad JAZU (Zagreb), 300 (1978).
Vidan, Ivo, Louis Adamič - književnik, Forum (JAZU, Zagreb), 1982, št. 4-6, str. 764-828.
Vidan, Ivo, Maksimilijan Vanka i Louis Adamič, Forum (JAZU, Zagreb), 1984, št. 1-2, str. 385-411.
Vodopivec, Vlado, Novi Louis Adamič, Slovenski izseljenski koledar 1971, str. 220-222.
Zbornik avstralskih Slovencev 1985 - Anthology of Australian Slovenes 1985, ur. Jože Prešeren, Sydney: SALUK, 1985.
Zbornik avstralskih Slovencev 1988 - Anthology of Australian Slovenes 1988, zbral Jože Žohar, ur. Jože Prešeren i.dr., Sydney: SALUK, 1988.
Žitnik, Janja, Leto 1949 - Louis Adamič v Tržiču, Obzornik, 1987, št. 10, str. 726-735.
Žitnik, Janja, A Game of Chess in an Earthquake, Slovenski koledar 1988, str. 153-157.
Žitnik, Janja, Stiki Louisa Adamiča z Edvardom Kardeljem, Zbornik občine Grosuplje 15, 1988, str. 91-99.
Žitnik, Janja, Geneza Adamičeve knjige Orel in korenine: Analiza končne redakcije, magistrsko delo, Oddelek za germanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 1988.
Žitnik, Janja, Neobjavljeno poglavlje Orla i korena Luja Adamiča, Književna smotra: Časopis za svjetsku književnost, XXI (1988), Zagreb 1989, št. 69-72, str. 65-68.
Žitnik, Janja, The Editing of Louis Adamic’s Book The Eagle and the Roots, Acta Neophilologica, XXII, 1989, str. 69-87.
Žitnik, Janja, Pesnik slovenskega podeželja, Srce in oko: Obzornik Prešernove družbe, februar 1990, št. 13, str. 98-102.
Žitnik, Janja, Zamuda slovenske objave Orla in korenin, Dve domovini -	Two Homelands:	Razprave o	izseljenstvu	- Migration
Studies, 1,	Ljubljana: Inštitut	za slovensko	izseljenstvo	ZRC SAZU,
1990, str. 247-267.
Žitnik, Janja, Slovenskoargentinski pesnik Vinko Žitnik, Dve domovini -	Two Homelands:	Razprave o	izseljenstvu	- Migration
Studies, 1, Ljubljana: Inštitut za slovensko izseljenstvo, 1990, str. 275-290.
Žitnik, Janja, Nekateri problemi pri raziskovanju slovenskega izseljenstva, Razprave in gradivo - Treatises and Documents, 23, Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 1990, str. 164-173.
Žitnik, Janja, Zadnje obdobje	Adamičevega literarnega	ustvarjanja,
doktorska disertacija, Oddelek za germanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 1991.
Žitnik, Janja, Louis Adamic’s Periodicals, Dve domovini - Two Homelands: Razprave o izseljenstvu - Migration Studies, 2-3, Ljubljana: Inštitut za slovensko izseljenstvo, 1992, str. 253-263.
Žitnik, Janja, Louis Adamic’s image of America, Slovene Studies: Journal of the Society for Slovene Studies, 13 (1991), št. 1, str. 111-116 (izšlo 1992).
Žitnik, Janja, Louis Adamič in sodobniki: 1948-1951, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnost, Razred za filološke in literarne vede, 1992, 216 str.
Žitnik, Janja, Louis Adamic: The Education of Michael Novak, Literature, Culture and Ethnicity. Studies on Medieval, Renaissance and Modern Literatures: A Festschrift for Janez Stanonik, ur. Mirko Jurak, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Znanstveni inštitut,
1992,	str. 73-78.
*	Bibliografija Martina Jevnikarja, ki je zaradi izjemnega obsega ni mogoče vključiti v ta pregled, je objavljena v: Miscellanea Slovenica, Dedicata a Martin Jevnikar in occasione del Suo 70 compleanno, posebna štelka revije Est Europa, Videm: Universita degli Studi di Udine, Vol. 1, Udine 1984.
ABSTRACT
LITERARY-HISTORICAL STUDIES OF SLOVENE EMIGRATION LITERATURE
Janja Žitnik
The purpose of this survey is neither an evaluation nor a detailed presentation of the contents of literary-historical publications on Slovene emigration literature, but rather, as far as possible, to outline condensed information on those who have worked or continue to do so in this area of research and the work that has been carried out to date in this field.
At the moment in Slovenia there are approximately twenty literary historians, writers, journalists, and editors who work at least occasionally in research on Slovene emigration literature. Apart from these, in this field a few exceptionally active researchers and writers work on indigenous Slovene populations abroad, particularly in Trieste, where the most prolific writer on Slovene zdomci (temporary workers abroad) literature is Martin Jevnikar. An equally visible contribution to the study of this important part of Slovene literature is represented by the literary--historical studies written by Slovene emigrants themselves, particularly in Argentina, the USA and Australia, and also in Vienna.
In comparison to foreign and emigration literary history and criticism, that in the homeland began actively to devote attention to these matters somewhat late. An exception are the works of Louis Adamič which were the subject of attention in practically all the more notable Slovene cultural periodicals from the beginning of the thirties to Slovenia’s gaining of political independence.
In the past decades in Slovenia, Jože Pogačnik, Helga Glušič, Denis Poniž, Marko Jensterle, Taras Kermauner, FrancePibernik, Mirko Jurak, Jerneja Petrič, Janez Stanonik, and Janja Žitnik have been the major writers on Slovene zdomci literature, the last four of whom having focused primarily on Slovene authors who wrote or are writing in an English cultural sphere. Also belonging to this group of researchers are Barbara Suša and Igor Maver, who have devoted their work predominantly to Slovene writers in Australia, and Mihael Glavan and Rozina Švent. The results of their work in this field can be seen at least in part in Izbrane bibliografije literarnozgodovinskih monografij, razprav in člankov o slovenski izseljenski književnosti (»Selected Bibliographies of Literary-Historical Monographs, Treatises and Articles on Slovene Emigration Literature«) published in Slovenia. In all accounts in the past few years a visible change in Slovene literary history has taken place which gives rise to the hope that from now on we will study Slovene emigration literature with renewed interest and in particular with more objective criteria than did some of our predecessors.