/
P K O L E T A R E C JE I) K A V S K I LIS T ZA MISLEČE ClTATEIJE
PROLETAREC
Official Organ Yugo«lav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zvez«
GLASILO PROSVETNE MATICE
J* S« z*
ST. —NO. 1672.	« —— - »•»»'•	— -	— >• CHICAGO, ILL. »7. SEPTEMBRA (S^«nb«r 27). 1939	W..kl, 2S0i s.. L...J.I. A„.	LETO—VOL. XXXIV.
NOVA NESOGLASJA V DELAVSKIH VRSTAH
Kdo je v današnji krvavi tragediji resnično ukanjen?
NAJMASTNEJŠI KOS POLJSKE ZA NEMČIJO. — MUSSOLINI OPOZORIL ANGLIJO IN FRANCIJO NA "LOGIČNOST". — VSE MALE DE2ELE IN KITAJSKA KOCKE V IGRI IMPERIALISTOV
Mnogi ugibajo, ali pa z gotovostjo trdijo, da se je Hitler s <vojo pogodbo a Stalinom strahovito ukani!. Samo po sebi umevno, da ta nazor širi v prvi vrsti komunistična propaganda, a verjamejo ji mnogi, ki niso komunisti, toda so sovražniki hitlerizma.
Hitler t paktom ie ničeuur izgubil
Dejstvo je, da ni dozdaj Hitler radi sporazuma s Stalinom se ničesar izgubil. Ako bi se Stalin zavzel braniti Poljsko skupno z Anglijo in Francijo, bi imel Hitler na grbi vojno na dveh frontah z mogočnimi nasprotniki. V nji bi bil nedvomno poražen. Nihče se ni tega zavedal boij kakor Hitler sam. Edino zato je zavrgel krinko protikomunistične zveze in se pogodil z Rusijo za razdelitev Poljske. To je njegov diploma-tičcn in vojaški triumf. ne pa ukanjenje.
Poljsko je s svojim ogromnim navalom demoraliziral in jo pohodil v par tednih. Ohranil je zase najboljši del, v katerem jc 86 odstotkov poljskega rtulninstva, nad 91'* elektrotehnike, 87% kemične, 97* tekstilne, 84^ usnjarske, 80^ živilske in nad 68^ lesne industrije. Vrh tega so v Hitlerjevem delu pogažene Poljske najboljša prometna sredstva, najbolj razvita mesta in indu-strialno in kulturno najbolj iz-vežbano prebivalstvo.
Ruski del večinoma polja in pašniki
Rusija je v tej razdelitvi do-1 bila veliko večji del, toda obsega večinoma polja in pašnike, precej oljnih vrelcev in povprečno kakih 16^ od celokupnih industrialnih in rudniških obratov poražene republike. Več je Rusija pridobila v stra-tegičnem oziru, ker je »pomaknila svoje meje do Madžarske, jo podaljšala ob Rumuniji in Lit v inski ter jo pritaknila k Hitlerjevi.
Hitler je izjavil že pred meseci, da mora postati Gdansk njegov čimprej. Dozdaj so se m i take zahteve izpolnile brez vojne. V tem slučaju je uvidel, Ha se je zarekel. Ko hitro sta se Anglija in Francija resno zavreli za Poljsko, je začel meše-
V TEJ ŠTEVILKI
V tej številki na četrti »treni »ta dve mnenja o "Proletareu". l.r»o je porasno, pisano t predsodki, drugo z razumevanjem in strpnostjo.
Velika večina čitateljev Pre-letarca ga naroča saradi vrednosti gradiva v njemu. Vstrs-zati vgem kajpada ne more.
Citajte v tej itevilki članek o novih nesoglasjih v delavskih vrstah, članek o podjarmijo njih v Evropi, o ugibanjih, aH je prevaril Hitler Stalina ali nasprotno in poleg teh vse druge ftadivo na slovenskih in angleški iftranl Ne prezrite poročila o konvenciji HBZ.
tariti s Stalinom in rezultat je, da je prišla poljska republika med dva ognja. Hitler je v tej igri sijajno zmagal, kar se Poljske tiče. Rusija je igrala podrejeno vlogo. Ako bi res hotela braniti Poljsko in narodne manjšine v nji, bi ne dopustila vzeti Hitlerju vso smetano, zase pa pridržala le posneto mleko, nego bi zahtevala vso Poljsko in jo vso, ne samo njene najubožnejše dele. pridružila zvezi svojih republik. Tako pa je za enkrat na Poljskem zmagovalec Hitler. On v tej kupčiji ni bil v ničemur skanjen.
Mussolini »pustil mačka is vreče
To resnico je potrdil tudi Mussolini, ki je v svojem govoru dne 23. sept. dejal, da ker je Poljska brezupno poražena in razdeljena med Nemčijo in Rusijo, je za Anglijo in FVan-cijo najpametnejše to dejstvo priznati in nehati z vojno proti Nemčiji. Nato se je Mussolini posorčeval, da Če London in Pariz mislita še braniti Poljsko, je logično, da morata napovedati vojno tudi Rusiji, ker je tudi ona vpadla na njeno ozemlje z oboroženo silo v namenu, da si vzame določeni kos.
Torej sta v tej igri ukanjeni vladi v Parizu in Londonu in izigral ju ni Hitler nego Stalin, ki se je pogajal javno z Anglijo in Francijo proti Hitlerju, s Hitlerjem pa mešetaril tajno proti demokratičnima velesilama na zapadu, kakor so jih do 24. avgusta označevali komunisti.
Skrivnosti diktatorjev
V tekmi z Veliko Britanijo je torej v ljubimkanju z Moskvo zmagal Hitler. Koliko časa bo ta ljubezen trajala, in kaj bodo še njene posledice, lahko le u-gibamo. Stalin ni dolžan zaupati svojih načrtov nikomur, niti ne Hitler, ne Mussolini. Kar eden ali drugi sklene, je sklenjeno in ^parlamenti", ki jih imajo zaradi demokratičnih e-fektov, jim morajo njihove odloke potrditi v par minutah. Opozicije ni, razen v koncentracijskih kempah, na prisilnih delih v kanalih in pa na pokopališčih. Naj bo sklep diktatorja še tako nerazumljiv, vse ča-
(Nadaljevanje na 5. strani.;
PRESOJANJE DOGODKOV DOMA I.\ PO SVETI)
V Chicagu se ta teden vrši konvencija Ameriške legije. V soboto, v nedeljo in posebno v pondeljek so se dogajali po downtownu prizori, o katerih je priznala celo čikaška Tribuna, da mnogi niso za v tisk. Vse dostojanstvo je šlo k vragu. Okrog četrt milijona ljudi se je drenjalo po ulicah, v hotelih in kabaretih ter uganjalo orgije. Drugače je bila stvar patrioti-čna kot običajno vsako leto in na konvenciji so tudi molili kakor je navada. Se par let, pa bo te /ante minilo veselje uganjati neumnosti. Znore lahko le še ob taki priliki, drugače pa se morajo ravnati že po zdravniških predpisih.
Konvencija AFL He bo pričela prihodnji pondeljek v Cin-cinnatiju, O. Razpravljala bo o tedanjem boju zaradi oblike nevtralnosti, o borbi s CIO in Wm. Green obljublja, da bo poivzela akcijo tudi proti pro-f!tar>tvu, ki se razcveta v tej deželi kot posledica evropske vojne. Predsednik Roosevelt je obljubil konvenciji poslati pismen pozdrav. Odbor ga je povabil, da naj se odzove osebno, pa je odgovoril, da ne bo utegnil. Vzrok je skoroda razdor med unijami, radi katerega se je Roosevelt s svojimi posredovanji zameril že obema skupinama.
Armour Co. vztraja, da ne bo šla v pogajanja s CIO za ko. lektivno pogodbo, ki bi bila veljavna za delavce v vseh njenih tovarnah, ampak edino v vsaki posebej. Unija je že večkrat zapretila s stavko, a izgleda da jo je družba pripravljena riskirati v :tadi, da izide zmagovalka iz boja. Dasi je besedilo Wagner-jevega delavskega zakona v tem slučaju v prilog unije, so
tisti, ki razpolagajo s sodnimi in drugo oblastjo, naklonjeni mišljeiju Armourjeve kompa-nije. Zvezni uradniki, med njimi delavska tajnica Perkinso-va, so in še skesajo Hpor poravnati sporazumno z obema prizadetima strafikama.
Jugoslavija se je baje odločila priznati sovjetsko Rusijo. V Moskvi je nimajo radi. Se manj pa je mislil o vrednosti Moskve režim v Beogradu, če se sporazume Moskva s Hitlerjem tudi o usodi Jugoslavije, kakor sta se glede Poljske, bo moral Beograd pogoltniti zelo grenko pilulo. Kajti jugoslovanska vlada je lahko delala po svoji trmi le dokler je bila Francija vodilna sila nad evropskim kontinentom. Drugače je vladala po svojih kapricah, kakor Poljska, in smatrala, da lahko kljubuje vsem. Škodovala je s tako politiko najbolj Jugoslaviji sami.
"Poljska fcoljševizirana", poročajo iz kovačnice v Rigi. Pravijo, da to pomeni povečanje revščine na Poljskem. Hitlerjeva armada s svojim letalstvom je uničila kar je dosegla. Kmetom so pojedli pridelke vojaki. Zdaj je zima na pragu. Rusko vojno poveljstvo baje razdeljuje veieposestva med kmete. Potem bedo male domačije spet združene nazaj v veieposestva, ki jim pravijo "kolhozi" ali kolektivne farme. Milijone obupanih prebivalcev Poljske danes edino skrbi, kako se preživeti. Dokler jih nista napadli kar dve "osvobodilni" armadi, so shajali vsaj za silo, prihodnje mesece pa bodo morali vsled nove "svobode" u-mreti tisoči in tisoči v posledicah pomanjkanja, ran in vsled izgube vsega, kar so imeli.
NOVE METODE V OSVAJANJIH
Vnanji minister Kstonije je bil pozvan v Moskvo. Po nekaj tirah posvetovanja z Moloto-vom se je vrnil.
Turški vnanji minister je bil v Moskvo slično "povabljen".
Tako je Hitler povabil zadnjega kanclerja samostojne Avstrije, zadnjega predstavnika samostojne čehoslovaške in zahteval predse tudi zadnjega ministra vnanjih zadev poljske republike, ki pa se ni hotel odzvati.
Taki ukazani obiski so ponavadi obsodba v smrt samostojnosti dežele, katere taki predstavniki zadnjič zastopajo.
VPRAŠANJE NEVTRALNOSTI USA POVZROČA RAZLIKE V NAZORIH TUDI V UNIJAH CIO IN AFL
ZA IN PROTI ROOSEVELTU. — BORBA MED J. L. LEVVISOM IN WM. GREENOM SE BO . NADALJEVALA. — KOMUNISTI SE 2ELE OTETI IZOLACIJE IN ZAKONOV
Vojna podmornic
V prejšnji svetovni vojni so nemške podmornice in druge vojne ladje potopile nad 5,400 parnikov raznih dežel, med njimi Lusitanijo, na kateri je izgubilo življenje 1,198 ljudi. Ta podmorska vojna Nemčije je bila užig za vstop Zed. držav v takratno svetovno pokolje. Nemčija preti, da bo njena sedanja vojna s podmornicami še vse bolj grozovita kakor prejšnja.
KONVENCIJA HBZ POTEKLA BREZ VAŽNIH SPREMEMB
Hrvaško zastavo spet dovoljena
Hrvaška narodna zastava, ki je bila do letošnjega sporazuma med dr. Mačkom in vlado v Beogradu prepovedana, je spet dovoljena. Na uradih banovine Hrvatske bo morala biti razo-hešena poleg hrvaške narodne trobojnice tudi državna zastava, na državnih uradih po Hrvatskem pa samo državna zastava.
Sporazum določa, da smejo Hrvatje razobesiti svojo narodno zastavo kadarkoli hočejo, vendar pa sc od njih pričakuje, da dajo tudi državni zastavi dostojanstveno mesto.
Slovenska in srbska zastava sta se prepovedani, vendar pa se tistih, ki jih razobešajo, več ne preganja, kakor se jih je do konca lanskega leta.
Peta redna konvencija Hrvatske Bratske Zajed niče v Pittsburghu je trajala 12 dni. Dnevnice so bile po $12. Glavni predmet zanimanja ves čas zborovanja so bile spletke za razdelitev služb v glavnem u-radu in odbomiških mest. Takozvani narodni blok se je večkrat razbil, ker so komunisti s svojim oportunizmom in ponujanjem mandatov spretno izigravali ambiciozne glaVne odbornike in vodilne delegate drug proti drugemu. Glavnega predsednika Ivana Butkoviča so skušali vreči z ohijskim demokratskim politikom in bivšim komunistom Boydom (Boi-
čem), ki pa je bil poražen. Dobil je 115 glasov in Butkovič
132.
Glavni podpredsednik je VV. Boyd <Boič)( ki je dobil 132 glasov, njegov tekmec Oreško-vič, ki je ipredsedoval konvenciji, pa 114.
Glavni tajnik je spet Anton Derkos, toda zmagal je samo z enim glasom večine. Dobil je 12" in njegov protikandidat Horvath, urednik angleške priloge "Zajedničarja" in upravi-telj tiskarne, pa 122.
Za bolniškega tajnika je izvoljen Janko Kovač, ki je dobil
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Ali vam kaj pišejo iz Jugoslavije?
Ako dobite kaka sporočila o razmerah v Jugoslaviji, ali od kjerkoli iz inozemstva, pošljite jih v objavo Proletareu. Pazili bomo, da ne bodo omenjeni ne prejemniki ne pošiljatelji pisem.
V sedanji vojni krizi je tragično, da ni še izgleda za sporazum med unijami CIO in AFL, pač pa se borba marsikje celo poostruje. Zdi se, da je Rooseveltova administracija u-videla, da so njeni apeli za slogo med unijami zaman in je nevarnost, da se bo proti njim o-brnila s podpiranjem predlogov za omejevanje industrialnih sporov in borb med unrja-mi, "ki škodujejo delavstvu in javnosti", kot to vztrajno poudarja protiunijska propaganda in zdaj tudi že mnogo takih, ki so bili prijatelji unij.
Vprašanje nevtralnosti
Glede umešavanja Zed. držav v vojne spore imata obe skupini enako stališče. Oziroma vsaj predstavnika obeh skupin. Predsednik AFL \Villiam Green je odločno za nevtralno.^. Njemu ta zahteva pristo-ja, ker je on več ali manj nasprotnik Rooseveltove vnanje in tudi notranje politike—slednje zato, ker meni, da je naklonjena CIO in s tem posredno in neposredno kvarna unijam A. F. of L.
Tudi Lewi» kritizira
Ze kaki dve leti se tudi John L. Lewis bolj približuje taborom, ki delujejo proti sedanjemu predsedniku. Zameril se mu je v nekaterih stavkah, ker ni storil ničesar drastičnega v pomoč unij CIO, ki so bile v borbi, a tudi v politiki v Pennsyl-vaniji in nedvomno drugje so nastala nesoglasja med njima. Lewis bi rad, da bi ga Roosevelt v njegovih akcijah odprto podpiral, neglede na posledice. Predsednik pa hoče sam imeti glavno vlogo in vrh tega je on res za pomirjenje med CIO in AFL. Ker ga ni še na vidiku, je pokazal obema skupinama, da mu je boj med njima enako zoprn in je to včasi tudi že pikro poudaril.
Dvoje mnenj o predsednikovi taktiki
Tako se je Levvis Rooseveltu
odtujil in v svojem govoru na Labor I>ay mu je očitno pokazal neprijaznost. Zahteval je od Roosevelta predvsem, da je njegova dolžnost preprečevati vse, kar bi to deželo utegnilo zaplesti v vojno, in ob enem ga svaril, da ni povsem zvest tej nalogi. Niti Green ni bil v tem oziru toliko kritičen. Roosevelt je Levvisu v odgovor s pomočjo svojih zvestih pristašev odgovoril, da mu prav nič ne pristo-ja govoriti o miru, ako ga ne mara niti v unijah v tej deželi in stori vse v svoji moči, da se razkol pospešuje.
Tudi Sidney Hillman, ki je priznan drugi glavni voditelj CIO, je govoril, toda drugače nego Lewis. Hillman je Roosevelta in njegovo politiko hvalil in izjavil, da mu zaupa popolnoma, kar pomeni, da je v vodstvu CiO med Lewisom in Hill-manom o tem nesoglasje, ki ga je svoječasno prerokoval ie voditelj unije ILGW Dut>in*ky.
Zagate komunistov
V fem položaju so najbolj v zagati komunisti. Bili so za Roosevelta in podpirali njegovo provojno politiko v korist Francije in Anglije, zdaj pa jim je nerodno to hlinjeno prijateljstvo prehitro odpovedati, zato so še zmerom za Roosevelta. toda ob enem za "mir" kakor Levvis in proti *imperialisti-čni vojni". Do srede avgusta so bili zanjo. Silno neprijetno jim je pred kongresno komisijo razkladanje njihovega delovanja. njihovih dohodkov in trikov. Obtežilnega materijala je proti njim mnogo in predložili so ga prejšnji najodgovornejši funkcionarji kom. stranke in zastopniki sovjetske Rusije sami. Vrh tega je zrušen ves komunistični evangelij borbe proti fašizmu, proti agresiji in za demokracijo. Invazijo v Poljsko zdaj opisujejo za "osvobodilno vojno", mesec pred tem pa so Poljski obljubili vso mo-
(Nadaljevanje na 4. strani.)
Zaskrbljenost Finske
Finska republika ki je smatrala, da ima pred Rusijo najboljšo zaščito v Nemčiji, je spet v kleščah. Morala se bo osredotočiti v toke, ki jih je bo narekoval moskovski-berlinski sporazum.

Maršal, ki je dokončal svojo nejunaško vlogo
Poljski diktator maršal Edvard Smgly-Rydz je bil po svetu mnogo oglašan. Oblačil se je gizdavo in prša 10 mu krasila odlikovanja kolikor si jih je mogel napeti na maršalsko (bluzo. Poveljeval je armadi, ki je po njegovem zagotovilu štela t ; rezervami vred štiri milijone mož. Njegov štab Je zagotavljal, da ako Hitler kani udreti na Poljsko, bo naletel na odpor, ki ga bo stri in pognal njegove sile od kjer so prišle, kolikor jih bo sploh ostalo za beg.
Dogodilo se je obratno. Me marša) ' Smgly-Rydz, ampak Hitlerjeva bahavost Je obvelja-
la. Uničil in razgnal je maršalovo armado v manj ko treh tednih. Milijarde, ki jih je v dveh desetletjih potrošila Poljska za svojo obrambo in 'Zgraditev industrije v ščitenje neodvisnosti Poljske, so bile vržene v vodo.
Poljski vnanji minister Beck in maršal Smgly-Rydz sta bila zmožna uvesti diktaturo nad iprebivalatvom Poljske, ker je I Atrije držati k tlom milijone neoboroženih delavcev in kmetov kot pa mehanizirano, izbof-no izvežbano armado, kakršno j« t>ognal nad Poljsko Hitler, da jo pogazi liki orkan.
Stotisoči Poljakov so storili vse v svoji moči, da ubranijo svojo deželo pred novim pod-jarmijenjem. Ampak mogočni maršal, ki se je prikopal do diktatorske službe, ni bil sposoben uporabiti navdušenja poljskega naroda za odpor vsaj toliko časa, da bi bil častno poražen.
Res je imela Nemčija prednosti, ker je obkrožila Poljsko s treh strani in planila vanjo t najmodernješe opremljeno armado, kakršni Smgly-Rydz ne bi mogel hiti kos. Toda splah-neti ipred njo kakor je moralo njegovih dva do štiri milijone
mož. izgubiti vse vojno letalstvo brez boja, ne poiskati si nikjer terena, kjer bi se z Nemci resno spoprijel, vse to dokazuje, da je bil on maršal samo po imenu. Kolajne in odlikovanja na njegovih prsih so bile le dekoracije. •
Poljska je vojno izgubila vs-, led ogromne premoči proti sebi, s izfrubila jo je tudi nečastno vsled nesposobnosti svojegs diktatorskega režima, čigar člani so utekli na varno predno jim je bilo treba. Odlikovanja na njihovih prsih so iigvibila ceio dekoracijski pomen.
"Listu v podporo
//
Vsi delavski in liberalni liati v tej deželi to odvisni aa tvoje vzdrževanje od izrednih dohodkov. Izvzeta m le obligatna glasila unij in podpornih organiaacij.
"Proletarec" »e je pred leti opiral največ na tiskovni tklad. Apeliral je na klube, posameznike in napredna dru-itva vsako leto za prispevke, ki so mu pomagali kriti deficit. Pozneje amo mu zvišali redne dohodke • pomočjo oglasov, Majskega Glasa, koledarje in knjigarne.
V	sedanji krizi so ti viri zelo nazadovali in tako je list spet primoran iskati več prispevkov v tiskovni sklad. Mi bi rajše tisoč novih naročnikov in več oglasov. Toda če jih ni, je pred nami vprašanje, kje dobiti razliko.
V	tiskovni sklad smo dobili leto« blizu $900. To ne zadostuje in upravništvo je v skrbeh, kaj storiti, da ne aa-gazimo v preobčuten dolg. To se ne sme dogoditi.
Na klube in posamezne naročnike apeliramo, da naj nam v tem položaju pomagajo z agitacijo za nove naročnike in z nabiranjem prispevkov v tiskovni sklad. Ako se za te naloge organiziramo v skupinah, bo delo toliko lažje. Kjer to ni mogoče, naj jo vrše posamezniki, čimveč nas ko, bel j zanesljivo bomo zmagovali težkoče Ne presrite nobene prilike, ki se nudi nabrati kolikorkoli v tiskovni sklad "Proletarca".

. *

—
—,---.--
.......y

PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
GNANI V SMRT ZARADI ZVESTOBE SVOJI DEŽELI
IZHAJA VSAKO SREDO.
Isdaja Jugoslovanska Dtlavilu Tiskovna Druiba. Chicago,
III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih driavah cglo leto $3.00; »a pol eta $1.75.
za četrt leta 11.00. Inozemstvo: sa celo leto $3.50; sa pol leta $2.00.
Vei rokopisi in tifiasi morajo biti e našem uradu najposnrja do pondoljks popoldne s« prioblitov v številki tekočega tadna.
i r --■■ — — ~ ---~zrsf 1 1 —rfr-^l
PROLETAREC
• ■■■ ■ -.L __	_
»»\>bll$*»d everjr Wcdnesday by the Jugoalav \Vorkme"'* Publlshing Co.,
Ine. E«tabliihed 1906.
Editor.......-........................................................Mik Zaits.
Business Manager......................................Charles Poforala«-.
Asst. Editor and Asst. Business Manager .1.... Jo»»ph Drasler
SUBSCRIPTION RATF^-
United States: One Ye»r |3.00; Six Months ti.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $8.50; Slx Months $2.00.
--.i i. ■ ■■ .. i. ...	m............mm, ... .. ■ 4 ■ ■-* ' V> ' .<.'■■ —
PROLETAREC
2301 S. Lavvndale Ave.
CHICAGO, ILL

TnUpKoae: ROCKWELL 2854
■i,,, vttt • ~ jtt. - ' -	r-;r
Pod jarmi jen ja, ali sodelovanje?
Marsikdo v tej deželi meni, da je prav, če se male države v Evropi odpravi, čemu naj eksistirajo, če pa so le večni predmet vojnih nevarnosti in same sebi v napotje?
V stari habsburški monarhiji je bil venomer ponavljan rek nekega češkega državnika, ali kdor koli ga je že prvi poudaril, ki se je glasil:
"Ce ne bi bilo Avstrije, bi jo morali ustvariti!"
Ampak vlada na Dunaju tega ni nikoli pravilno razumela. Namesto, da bi narode pridobila za SODELOVANJE na gospodarskem in državotvornem polju, je nad njimi vladala kot nad manjvrednimi ljudstvi, Nemci pa so ji bili iprednostni narod. V vojni krizi je Avstro-Ogrska, ki je imela vse pogoje za gospodarsko, politično in kulturno prospevanje, morala propasti, ker ni razumela načela, da je treba za kooperacijo taktike, ki vodi v neprisiljeno sodelovanje ne pa orožnikov, ki ga šiloma tirjajo.v
Male dežele, ki so nastale po svetovni vojni, bi mogle uspevati le, ako bi se organizirale posebno v podonavju (čehoslovaška, Avstrija, Ogrska, Rumunija, Jugoslavija Bolgarija in tudi Grčija ter Albanija) v ekonomsko edinico.
Imperialistične sile jim take REŠITVE niso pustile. Vsaka je hotela le sebi korUtiti neglede na druge.
Čehoslovaška je vzlic temu imela boljše ž i vi j enake razmere kakor jih ji je dal Hitler, zdaj pa je bolj zasužnjena gospodarsko, kulturno in politično kot kdaj prej v novejši zgo^ dovini.
Tvorba poljske države je bila \»e kaj drugega kot idealna. Njena vlada je bila piškava. Ampak edinole Nemci na Poljskem so si želeli pod tretji rajh, dočim so Ukrajinci zahtevali avtonomijo in židje več upoštevanja in svobodščin. Poljaka je bila šele v procesu osvobojevanja, kajti dolgoletno zasužnjenje pod Nemci in carizmom pusti posledice, ki se jih ne more odpraviti v enem ali dveh desetletjih. Nova razdelitev Poljske med Rusijo in Nemčijo ni odpravila prav nobenega problema, pač pa je ustvarila NOVE. Kajti med podjarmljenjem in sodelovanjem, med terorjem in svobodačinami, med zasužnjenjem in svobodo je nepremostljiva razlika. Niti še tako močna propaganda ne bl mogla udušiti te resnice.
Na sliki »o poljski civilisti, ki jik j« nemški preki • od obsodil v smrt, ker so našli pri njik oroaje. Poljski civilisti so ia aasede pobili mnogo nemških vojakov, kar
se mora
je vsrok, čemu je nemška oblast odredila, da ustreliti vsakega Poljaka, pri katerem najdejo oroija.
Pomorili ro tudi tisoče drugih.
AMERIŠKI KOMUNISTI PRED
i drugo. Dostikrat smo zborovali do 2. in tudi do 3. ponoči. Nn I drugo sejo komunistične kon-.	-- . _ _ -	_	; vencije me reditelji niso pustili.
DVAJSETIMI LETI IN DANES'^.!ftMUi*r«
__mi ni dovolilo vstopa. Poklical
D-	T A ITT	A- D- Batta iz Detroita in
FRANK ZAITZ	mu po.AAnil p^tj. «Ta poro_
čevalec jugoslovanskega delav-kega lista je važnejši kot kdorkoli delegatov," je dejal Batt rediteljem in od tedaj me
_________„ ________„ __________ ___ .	niso več nadlegovali. Hrvat-
Blue Island Ave. v Chicagu je	c- Fra-ina. Cd današnjih gkim komunistom to ni bilo
bila michiganska delegacija, ki v Jnuinisticnih resolucij se raz- v5e£f ampait 80 se morali spri-je zastopala socialistično stran-1 hUaW° kot no* Pa daM- Takrat jazniti, da je pač tako kakor je. kov Michiganu. Eksekutiva so- rešili demokracijo in dru-! Konvencija je poeta j a la vro ciaiistične stranke jo je vsled j *e "buržvazne čednosti" ter se njenega druženja s komunisti j navduševali 2a revolucijo in izključila že pred to konvenci- dlktaluro "proletariata". V
PISMO IZ CLEVELANDA
Pise IVAN JONTEZ
Pisati o komunistih se mi io-1 Evropi. In kakšno stalile je kaj upira, kar pa je že tako ita 1 zavzemal? Natančno tak.mo
kot njegov pokojni oč« za časa minule svetovne vojne; Združene države naj ne vtikajo pr-potrebna, bom vzlic temu pri-Utov v evropsko »javlco, ker
čel današnje pismo z nj4*ii. |jih ne ***********
—------- »»im. ho\lie opekline, do«m njihov.
vmešavanje nt bl rešilo ni?e.»ar, kakor M pred dvema desetletjema rciilo evreipske demokracije in mirti!
In tako je Charles A. Lind-bergh dokazal, da je vrtiensin svojega očeta!
Skupina elevelandskih roja-kev^e je pomenkovala oziroma pričkala o evropskem položaju.
"Ruaija bo ostala nevtralna," je trdil eden, ki se je držal, kakor Bi bil poučen iz naitočnej-šega vira; "s tem bo pomagala zaveznikom streti Hitlerja. Stalin že ve, kaj dela . .
"Rusija pojde nad Japonce," ni hotfel zaostajati drugi, "kajti Evropa je ne briga. Z Evropo bo opravila potem, ko se bo sama izčrpala v medsebojnem klanju."
"ln tedaj ne bo pomagala Hitlerju!" je odločno poudaril Drvi.
"Kaj pa, če bo najprej pomagal Hitlerju razkosati Poljski?" je rahlo podvomil tretji. "Rdeča armada se mobilizira
tem puklastem svetu, da mora človek čestokrat opravljali dela, ki so prav tako zoprna koti
Vsi se spominjate, k n |» kongresni odsek, kateremu nače-ljuje kongresnik Die^U Texa-sa, za*el preiskovati delovanje ameriških organizacij, kl streme za nasilno spremembo ameriškega vladnega sistema, tOVej faSističnega in komunističnega gibanja v Združenih državah. K >maj ie šel odsek dobro na delo (iprf čemer Je* bfl od začetka, kakor vsak novinec, često jako neroden), ie ga je vzel tia p!-ke> komunistični tisk ter začel proti itjemu silovito kampanjo smešenja in zabavljanja. V i*tj sapi ao nam začeli trobiti v ušesa, da Diesovemu odseku f.ploh ni do tega, da bl razkrinkal prekucuiko delotarlje ameriških nacijev in faHstov, temveč da je njegov namen zgolj zatrtje komunističnega gibanja, kar bi sltržilo reaicciji kot prvi signal za splošno oferezivo proti vsemu organiziranemu delavstvu in svobodoljubnim elementom v Ameriki sploh. Tako so dobili na svoje lima-nice lepo število dobromislečih
(Nadaljevanje)
Edina ameriška skupina na pni konvenciji komunistične stranke v "Smolny institutu" na
množevati resolucije in proglase. Mimeografi in pisaJni stroji so bili zdržema v rabi. VeČino resolucij je na-pisal omenjeni
delavskih in liberalnih čssopi
sov. ki so s svoje strani spet na poljski meji . . ." vplivali na svoje čitatelje, da' "Ti si bedaki" sta so videli v Diesovem odseku zgolj skupino smešnih lutk. Manever se je sijajno posrečil in komunisti so dobili množico pomočnikov, katerim se n'ti ni
mu ona
dva sog'.asno zapela v ušesa. "Rdeča armada se mobilizira, da stopi Hitlerju na prste! To bi moral videti vsak otrok ..." Dva dni pozneje je pa vsak
ča.
sanialo, da delajo baš to kar ssUoiski otrok lahko čital v časo-komunisti želeli in hoteli. tpisih, da se je Stalin pobotal z Kdor pa ni hotel iti na komu- 3*P°nci, t k zatem pa o vdoru
sonovejra predloga, da se pova-
___„______ __	bi na pridruženje k tej konven-
jo. Večino, veliko večino na razpravah »o govorniki imeno- cjjj Vso delegacijo Reedove sku-konvenciji so imeli delegati ru- Vfl,i Pri	ali peti be- pjne. ki je imela iste dni svoje
ske, židovske, litvinske in dru- Lenina irf Marksa, ter na zborovanje in vse njene člane gih narodnostnih federacij,	citirali iz njunih spisov, j prizna za enakopravne dele-
jih je eksekutiva socialistične To Jf takrat pomenilo med ko-	Ruska skupina je temu
stranke suspendirala iz enake- ™umsti učenost in revolucio-ga vzroka kakor michigansko, narnost. Tudi Trockija so obo-
odločno nasprotovala in z njo v rod delegati drugih narod-Incstnih skupin, kajti Rusi že
Zabava Diesove komisije
Diesova komisija ima^ te tedne zabavo z zaslišavanjem nacijev in komunistov. Vse do aovjetsko-nacijskega pakta so komunisti trdili, da se bore za demokracijo in proti hitlerizmu, naciji pa so prisegali, da so v borbi proti "židovskemu komunizmu". člani komisije jih vprašujejo, kaj je razlika med nacizmom in komunizmom, in čemu treba borbe med njima? Saj sta glavarja nacizma in komunizma vendar pobotana?
Predstavniki nacijskih in komunističnih organizacij so kajpada bolj in bolj v zadregi z odgovori na to vprašanje, laglje »pa shajajo Coughlinovci, ki so fašisti Mussolinijeve baže. Nacizem in komunizem sta proti veri, pravi Coughlin, sta "anti-krščanska" in oba krvoločna (Stalin in Hitler morita opozicijo), dočim so Coughlinovci za tako stanovsko državo, v kateri bodo zaščiteni "vsi pošteni ljudje", na primer kakor v Italiji.
Najtežavnejši položaj pa so imeli člani nemškega "bunda". Oslanjali so se na Hitlerja in poudarjali njegovo sovraštvo proti kominterni in Rusiji. Ko so bili pred komisijo znova pozvani, so se izgovarjali a zadrege vendar nosi mogli skriti. Niti je ni mogel skriti tajnik komunistične stranke Earl Browder. če zagovarja Hitlerja in nacije z ozirom na Rusijo, čemu ne bi bil lahko Hitler prav tako dober za Browderja, kar se politike Zed. držav tiče?
Zares nerodno, kajti sledilci diktatorjev nikoli ne vedo, kam jih bodo njihove muhe jutri zapeljale.
ameriško skupino. Dočim so bl-li na Reedovi konvenciji voči-; Na prvi seji me ni nihče nad-j vedo kaj je prav. Neka delega-noma Američani, ao tvorili j letoval. Rediteljem sem poka- tica iz Californije se je v tem Ruthenbergovo "foreignerji", zal pismo, v katerem je bilo p3-i prerekanju razhudila toliko, izmed katerih je le malo kdo jasuj.eno, da sem poročevalec da je imenovala večino konven-znal dobro angleško, čul si vsa- "Proletarca", pa so me pustili icije za "foreign element". Te-kojage "akcente". Delegati iz k mizi za reporterje, ki je bila daj pa je bila ona deležna pri-Michigana so svarili Ruse in tik odra. Hrvatje so me kmalu dig. pa še kakšnih! Očitali ao druge, naj ne bodo tako goreči, opazili in ko je bilo seje konec, j ji. da ni revolucionarka. da niti in preteči v svojem navduše- mi je eden izmed njih togotno: ne ve, kaj je komunizem, da o nju, pa ni nič pomagalo. Michi- dejal, da nimam na komunistu l mednarodnosti nima pojma, ganska skupina se je kmalu po čnem zborovanju ničeaar iska- kajti s svojim vpadom je očitno tej konvenciji ločila od komu- ti. Par let, do ločitve hrvatske j pokazala, da ni nič drugeg* ni sto v in ustanovila "proletar- i sekcije, sva bfla skupaj v odb> kakor ameriška Šovinistka, sko stranko" (Proletar i an Par-j ru JSZ. Naše seje so bile takrat J Njen ugled je (potem čisto pa-
Kristan je vodil del. Teodor Cvetkov
Prepirali so se radi Fergu-| nistične limanice in smešiti
Diesovega odseka, ali pa se je celo drznil izraziti svoje mnenje, da morda le niso nameni tega odseka tako škodljivi, temveč nemara celo dobri, je bil v resni nevarnosti, da se mu pritisne-pečat "reakctonarca". če ne kar "fašista".
Kakšen namen je pri tem vodil komuniste, se marsikomu ie pred meseci ni sanjalo; zato pa zdaj lahko toliko bolj vidi, kako so ga potegnili za nos. Izpovedi, ki so jih podali današnji in bivši ameriški komunistični veljaki pred Diesovim od-
rdeče armade preko poljske meje . . .
Neuk; Ne delajte se nezmotljive politične preroke, ker niste in nikdar ne boste, še stari poetični mački se ve5 ne spoznajo v dandanašnji evropski rodljj! .
★
Tale "raca" je zagagala v enem elevelandskih dnevnikov:
"Za nemškimi bojnimi vrstami (na Poljskem) vlada v pra v nedeljska spokojnost, kakor na deželi v Ameriki. Kmetje žanjejo lito in pospravljajo seno, kakor bi jih nič ne motilo."
Raca se je nahajala v poroči-
Dvojna morala
Kapitalistični krogi se silno jeze,kadar se jim skuša z zakoni ovirati njihove profitarske kombinacije za monopolizira-nje vsega, kar jim donaša bogastva. Zase zahtevajo v organiziranju svojih sil, /posameznikov in financ absolutno svobodo, dočim store vse v svoji moči, da delavcem preprečijo organiziranje v unije za ščitenje svojih koristi. Svoboda organiziranja naj velja le za imovite sloje, ne pa za one, iki garajo zanjo.
Resnica ima težko pot
Resnica ima od nekdaj in vsepovsod najtežjo pot. Toda nikdar ne omaga, nikoli ne pade, nego si utira pot dalje ln dalje.
Nad trideset let deluje naše socialistično gibanje za resnico.
V nobenem slučaju se ni izkazalo za laž. Težka je bila pot in bo težavna v bodoče. Ampak resnica je pri nas in z nami. Vabi vse, ki so zanjo, da korakajo z nami resnici v pomoč in s tem samemu sebi.
Polovieo dela na svMu se izvr.M v namenu prikazati stvari drugače kot eo v resnici. — Beadle.
ty).
Glavna voditelja michigansko skupine sta bila A. D. Batt in I. E. Ferguson, oba iz I)e-troita. Konvencijo je otvoril o-menjeni A. I). Batt, ki je slavil rusko revolucijo in oznanil, da bo tudi ameriškega kapitalizma kmalu konec, vlado pa bo prevzela revolucionarna komunistična stranka. Za začasnega predsednika je bil izvoljen Louis C. Fraina, urednik lista The Revolutionary Age, v katerem se je odlikoval z brezobzirnim napadanjem socialistične stranke. Nobeno sredstvo mu ni bilo preumazano.
Več let pozneje se je dognalo, da je bil ta veliki "revolucionar", ta prvi predsednik prve konvencije komunistične stranke v službi justičnega de-partmenta in trgovske komore, torej navadni špijon in agent provokalor. Odbor komunistične stranke ga je imenoval za glavnega zaupnika na tajnih sestankih kominterne, ki so se vršili v evropskih deželah. Tudi njegov tovariš, g katerim sta hodila na te zaupne sestanke, je bil špijon ameriške vlade in jemal podkupnine tudi od kapitalistov.
128 delegatov je bilo navzočih. gostov pa toliko, kolikor jih je moglo v dvorano. V seznamu delegatov so bili označeni tudi trije Hrvati, med njimi tajnik bivše hrvatske sokcl-jc JSZ Selakovich, ki je bil pozneje deportiran. Zastopali so separatne komunistične klube, ker njihova sekcija tedaj še ni bila pridružena nobeni utranki. Precej Hrvatov pa je bilo med poslušalci. Dva izmed njih sta pomagala v posebni sobi raz-
silno hurne. eno strujo jn
(Dalje prihodnjič.)
S0VRA2N0 IN PRIJATELJSKO MNENJE 0 "PROLETARCU"
sekom, namreč potrjujejo, ;fo< ,	...
. a	k.i; a* L	nekega ameriškega repor-
so se komunisti bali, aa ne oi . ... .	u... r
'terja, ki je potovai s Hitlerjevo
okupacijsko armado. To pove
ta odaek z žarkometom posvetil n* ,njihovo destruktivno vrtanje v poštenih, demokratičnih ameriških organizacijah. Spodkopavanje temeljev ameriške demokracije in njihovo milijon-dolarsko kampanjo za uvedbo komunistične strahovlade v Združenih državah! Zato so kričali: Bundovcem naj bi pregledal obisti, ne nam, ki smo za demokracijo! (Tat kriči: Primite tatu!)
John Mikuš v Clevelandu smatra, da je "Proletarec" najbolj z loč os t list pod božjim soJncem. Njegovo pismo priob-čujemo tu v celoti, ki pojasni, kam zaide človek, ki se uda fanatizmu, namesto zdravi pameti.
Z isto pošto smo prejeli pismo v Ameriki rojene Slovenke, ki je včasi že do/pisovala v Proletarca. Njeno ime je Louise B. Jursey, Njen rojstni dom je Mihvaukee. Zdaj živi v Curla-hyju, Wis,
John Mikuš piše:
' Prejel sem obvestilo radi potekle rarocniee. Ker pa vaie pisanje ne odgovarja mejim narorom In ae de-lavsk im interesom, aato hočem, da mi list ustavite, ker je ie brea vsake d»-stojrosti in olike. . V vašem listu se srcali vsa kudooija in predraaost) aa-vist, sovraštvo In potvarjaaje laii. Pri vsam tem se pa drinete sklicevati »e aa bcrce delavstva aa Ijadski blagor ir aa slogo. Spotikate se nad vsem, kar se dela brea vas. V sadnjem ta« dnu ste se obregnili ob novi češki ko-«runittični list v Clevelandu. Sovjetska Rusija je vam ie od nekdaj jako v n a pot je. Niti enega priananja aa njena velika dela, ki |ih je storila aa rtskn ljudstvo. Nanjo svraiate vso krivdo aa vse delavske amede. Kriva, da je tudi naeiama v Nemšiji. V koliko ja saeialra demokracija iskrena, kar poglejte racaj e dobo pred aad-r jo svetovno vojno, m#d 'Viaelponar-tke" social demokrata, katerim je bilo besedi čer je jako priljubljeno.
"Vpiasajte brale Cehe, kl imaja s rocial-drmokracijo bridke skušnja. Zato se adaj oprijemljejo komuniama. Sovjetska Rusija je edino upanje e»eh zatiranih narodov, poeebno ia
nas Slovanov, da nas oavobodi.
Da, obialovanja vredna je taktika, kalera vaa vadi e popoten ia gotov prerad. Za strahopetce pa itak ni po ir<ii, ker njih vrednest Je aa a£|i. Ker prvo bi morali eedati, da prva je narodna svoboda, potem šele gospo-darska, nakar pride mednarodno prijateljstva sveta."
John Mikuš, eeor Edna Ave., Cla-veland, O.
Vsak stavek razodeva neres-nost, popolno nerazumevanje razmer in napačni "radikali-zem". Pisec je izrekel nad nami smrtno obsodbo, nevedoč, kako z argumenti, ki jih napisal, bije po samemu sebi.
Kot že omenjeno, smo z isto pošto prejeli tudi sledeče pismo:
'Priloženo pošiljam $3 aa obnovi-lev r a ročni ne aa Praletaraa. Nisem vedela, da mi je ie patelila.
Nedvcmno je vam anaaa, da ja moj oče umrl junija ta leta. Star ja bil islo ST let. Ugonobil ga je rak. Ime mojega očeta ja bila Lovrenc Imta-nič. Naročnik proletarca ja bil od kar lakaja. Zmerom nam ga ja kvaMI aa najboljši list, kar jih člta. Poudarjal je ram, da neustrašene aagovarja avaje aavara. Članke, ki jih piše urednik Frank Zaita, Ja nam čestokrat bral na glas. Nikoli ni la Šiail po stra-neh Proletarca, nego prečital od prve do radnje. Cital je tudi angleške lUte
(Nadaljevanje na~3. strani.)
Tole mi ne gre v glavo?
i... w .


ir remške, toda nobenega • tolikšnim aaaimar jem, kakor Proletarea.
Vs* naša druiina sa gm je navadila
poslušati, ko ja nam bral la njega ti* ste llanke, kateri so aa ma adeli naj belj valni. Proletarec ja bil edini, la katerega je nam citiral, taka ga Ja valjubil, In to ja menda varak, da ja tudi mani priljabljen.
Louise B. Jursey, Cudahy, Wis.
vae ...
rasi se spreminjajo! Tudi "Enakopravnost" je zdaj izpre-gledala. da v sovjetski Rusiji ni vse zlato kar se sveti ln Stalin nobeden Mesija. Kaže. da je ta prešmentana "Cikala" včasih le bolj v pravem kot "Metropola" . . .
' /Ji Ji I.Pi . , .1111) > Tedenska ilustrirana revija (To jih mora zdaj boleti sr-:«-yfe»» (življenje) od 18. sep-
ce, ker ne smejo več e«p6zarjati, t€mbra prinaša zanimivo fotoni — Stalinove zaveznike .. ) j ^rnfljo iz Mo kve, ki mora biti Ampak vsake igre je enkrat!v veliko tolažbo vsem komuni-konec in tudi komunistično blu-jstoni \i\ sc potnikom, ki so ver-fanje je bilo naposled postav* Ijeno v pravo lufc. Zdaj lahko vidijo tudi tisti, ki nikakor niso mogli verjeti, da nI pričakovati od komunistov poštenosti in iskrenosti, da so bili ž^tve prevelike zaupljivosti. In velika zasluga za to gre baš zasmehovanemu in obsovraženmu ' kon-gresniku Martinu Diemi Iz Te-xasa.
★
Med žrtve komunistične pre-vtjanosti se lahko šteje tudi polkotnika Chaijesa A/ U«d-bergha. Ko je mož lani obiskal sovjetsko Rusijo in nacijsko Nemčijo ter potem podal svoje mnenje o relativni zračni bojni sili teh držav, ki še je glasilo j ugodnejle za Nemčijo kot za Rusijo, je bil brž razkričan zn "Hitlerjevega zaveznika" in "Chamberlainovcga slugo*', ne da bi se mu dalo priliko do zagovora. Temu hinavskemu kriku so nasedli tudi mnogi do-brohoteči časnikarji, pri čemur Slovnici nismo bili izjema ter Ker Chamberlain ni šel v sekundirali demagogom: "Char- vojno ▼ obrambo Čehoslovaške. les A. Lindbergh je nevreden to ga naii radikalci napadali, sin svojega značajnega očeta!" se je kar treslo. Zdaj, ko t* Nu, pa Ste slišal1 istega Lind- W y vojno • Hitlerjem vendarle bergha, ko je zadnjič govoril v rpurtil ga pa ie bolj napadajo radijo? Govoril je o vprašanju Karkoli •torl, ni prav. Kako bi ameriškega vmeAavanja v kr- takim ljudem sploh mogel u vavo imperialistično zmedo vjstrečt? — Radoredo.
-- . i

PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH
preje nego midva.
Angela ae je vrnila v hotel, da pospravi najino prtljago. Mene pa je vlekla pot do Prin-cipovega mostu preko Milja-Čke. Ob popoldnevih in zvečer letajo ob bregu muslimankc in drugi ljudje. Starejše imajo o-Hp ^^^H III	bra* gosto zastrt, toda mlade
(Nadaljevanje.)	pomembno, da se mu ni zdelo	imajo na obrazu tako
Nekdo je naju obgovoril an- vredno odgovoriti. Konjiček je j prozorno tančico, da vidiA na glesko. Najbrže je prisluško- imeI ob »adnjima nogama in po njemu vsako potezo. Zdaj so
FRANK ZAITZ
"OSVOBODITELJI
---------------- .. ,-
H
in ugotovil, da sva iz Ame- tr*buhu cel roj brencljev, ki so
puščali po njemu krvave srage. A ni mignil ne z repom, ne z nogami. Morda je bil izmučen, morda gladen — najbrže oboje. Nič ne bi škodilo, če bi tudi v Sarajevu imeli društvo za varstvo živali. Ampak ljudje
va
like. Bil je prijazen Bosanac, musliman po veri, a ne ortodok-•en kakor oni na pločniku pri aiilu mošeje, ki se sklanja in dviga ob rak vi in moli. Pripo-vedoval je nama o pogrebnih o-frridih muslimanov v Bosni, ki so, kar se verskih ceremonij tiče. čisto drugačni od katoliških po Slovenskem. Vzel je naju v moiejo. On se je sezul, nama, ki sva "ki ivoverca", se ni bilo treba.
bilju.
Ko sem o tem pravil nekomu v hotelu, se mi je čudil. Čemu ne grem rajše k izviru reke Bosne, v llidžo itd. To so kraji za
Peljal je naju nato v staro- tujce' ne P* ofledovati izčrpa-davni tur&ki hotel, o katerem |na* 'z™1**™ iivinčeta, ki kre-sem sumil, da je izboren poseb- p.aYMJ0 ob P°t,h! Revni Bo**»' no za setnice. Pokazal nama je 01 * ™mJ .mmai° zad(wti hra-tudi tovarno za "turške" pre- n«> kako bl J0 mo*U daJati do
bile ulice že prazne. Naslonil) sem se ob ograjo in zrl na oglu L hiše v napis, ki pripoveduje, da i je dne 28. junija 1914 na tem kraju ubil srbski študent 18-1 letni Gavrilo Princip avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo imajo pač drugih skrbi v izo-! kneginjo Hohenberg. Prvi aten-
Nekoj o vzgoji doma in v šoli
Cicero, lil. — Večkrat se naglasa, da le na starših je leže
lovno ljudstvo.
Ako človek o vsem tem nima pravega znanja, ne zapopade, čemu klanje in mizerija, ki jo
če, kakftni so otroci. Kakršna je prina*a v°jna-	« «ku-
proge in naju peljal k reki Mi-
volj nemi živini!
tat je skušal izvršiti nanj istega dne le par ur prej 20-letni študent Nedeljko Gabrinovič. Njegova bomba je razpočila šele pod avtom Franc-Ferdinando-
vega spremstva. Par ljudi je bi- N« .liki j« 4.u »«.ikik vojaških hicikli.t.*, ki .o »• t ok«»ra»i polj. lo ranjenih. Zofija je rotila mo- *ki «dpe«lJ in najodli, dočim »o "o«vokoj«ni" Poljaki ob v»o. TUoti ža. da naj gresta kam na varno. M,"irai0 *lm4m
Ker je bila po rodu samo gro-	------1	;
fiea <rojena Chotek), se je mo- Gabrilovič, ki je po eksploziji j ga ne doleti ta nesreča, se mu
Franc Ferdinand za svoje svoje bombe skoči! vanjo, da ae moram nekoliko prikupiti, zato
ljački do ogla. kjer je bil leta Zvečer sva šla pogledati sa- P°k>mstvo odpovedati pravi- reži. Takoj so bili za njim stra-
umorjen nadvojvoda r*i*v«k® lokale — "kabarete Ferdinand in njegova namr*č. da vidiva tukajšnje
li»14 Franc žena.
Najin spremljevalec je jako prijazen. Leta 1908 je živel v Leadvillu. na "streetu", kateremu smo rekli "Bosna". Slovenska naselbina "String-town" je bila tik zraven. Lead-villska občina je hotela priseljence, ki so živeli v "Bosni", poslati nazaj v stari kraj, ker
nočno življenje". Nič poseb nega. "Pjevačice" in glumači z godci vred zabavajo zelo monotono in tako je povsod v Jugoslaviji, razen kjer so »pevci in aktorji Rusi. Na newyorškem Broadwayjti ne bi dobil dela nihče izmed njih. Se celo na či-kaikem Clark Streetu ne.
Obrazi nekaterih Ipjevačic"
so vsled kTize postali breme v	in kavarnah po Ju-
javne dobrodelnosti. Tedanji *°*,avi.M razodevajo, da jim slovenski župnik Perše je bil od, življenje ni bilo ugodno. Skro-župana delegiran, da naj "Boš- mm kmečki domovi so jih po-njake" pridobi za prostovoljni odhod. Pa niso hoteli m občina je preklicala svoj odlok, kajti "delo se je pričelo odpirati" in pokojni leadvilski trgovec Fr.
----------- tu nekaj reklame zanj. če bo
cam. nasledstva na habsbur- žniki, ga potegnili ven in odve- izvoljen, morda bom tudi jaz škem prestolu. Njo so na dvoru |dli v ječo.	deležen kaj posebnega,
zelo mrzih m še danes govore, Skoro vsak tujec, ki pride v; Sicer pa smo si zelo v navzela *o dvorni intriganti name- Sarajevo, pogleda tudi ta dru- križjih. Njegovi starejši so vsi noma iskali prilike, da ju bi po- gače čisto nezanimiv ulični ogel naprejevci in tudi dopise poši-
p V T1'*,' •	in ** "mWi v PO«l*vje, ki je ijajo v Pittsburgh. Posebno ako
Fo eksploziji bombe, ki je j služilo za u vod v svetovno voj- jim ni kakšen tajnik po volji, ranila nekaj članov njunega no.	Ampak "Naprejev" kandidat
spremstva, je Franc Fetdinand Spet sva v vlaku ozkotirne ženo ubogal in ukazal šoferju [ železnice. Pozno zvečer sva do-ustaviti pred neko hišo, kamor *pela v Beograd. Na postaji so se umaknili pred morebitni- sem iskal sestro, ki živi v bliž-mi nadaljnimi atentatorji. To- njem Pančevu. Oziroma bi ona
da bosanski deželni glavar Po- mortla naju iskati. Sporočil ............................... .... _
tiorok ju je rotil, da naj se spre- *em ji o najinem prihodu pred svojega sina. ki ne pove, kateri
...... -....v«, ^...v,,, ™ Jin V(>d d0	hise, kjer je vse par dnevi in pismo poslal z br- stranki spada? Vidite? čudna
gnali za kruhom kamorkoli. fnprav,J1€n0 za «J»vn<xstni spre-, zo pošto. Prišlo je v resnici dan so pota božja v metropoli! Veliko hudega so prestale. Ne-iJ*,m v,*ok*Ka *°At*, nadaljuje. J pozneje kakor midva. "Ima	★
katere, ki jim je bila sreča še hfnc F*'rd,nand i® krot»l	vremena!"	| Naše kegljišče smo dogoto-
posebno nemila, so si vsled ne- V1, dok,er ni	fovoriti Pozno je, treba je poiskati vili in tako je tudi tu narod re-
izkušenosti nakopale bolezen. svojeKa f'lenega pozdrava stan. Ustavila sva se v bližnjem šen. Kegljanje in balincanje je
sarajevski župan. Tedaj je Fer- hotelu. Hotelski k ler k je pre- sdaj nafta kultura. Priznanje
ni naš rojak Rudy, nego Irec, ki ga podpirajo komunisti in nestrankarska liga. Ali bosta
vzgoja doma, taksna se odraža na otrocih, pravijo mnogi.
Hišnica je, da ni vse odvisno od vzgoje doma. Kdor ima o-troke, vidi, da vpliva nanje Ao-la in družba. Pogosto se dogaja, da pride otrok domov poln dvomov in zagonetnih vprašanj o tem ali onem. Učiteljice so rekle to in ono. In vrh tega otroci čujejo mnenja drugih otrok, ki če-tokrat živahno argumentirajo o vsem, kar vpliva nanje s pomenkov doma, v šolah, v filmskih glediščih itd. Mnogo otrok smatra, da so učitelji in učiteljice v pravem, ne pa oni, katerih mnenja Čujejo doma. Ako so oni, ki poučujejo otroka v šoli, reakcionarci, kar če-stokrat so, potem je vpliv takih učiteljev za otroke škodljiv. Zato je potrebno, da se starši zanimajo tudi za okolščine v šolah, ki odločujejo o vzgoji in tudi nazorih otrok.
Jaz imam hčerko, ki obiskuje Solo osmo leto in je dobra učenka. Večkrat sem že izpre-videla, da ji v šoli mnogo koristijo naSi domaČi razgovori o dnevnih dogodkih, o brezposelnosti, veri, vojni itd. Kajti o vsem tem razpravljajo tudi v šolah, ali dobe mnenje učiteljev, ki so včasi le njihova osebna mnenja in velikokrat napačna.
•nje, ki jih imam iz prejšnje evropske vojne, dati na papir, kakor sem jih občutila sama. Mnogi namreč ne verjamejo, da je vojna grozota, ako jo sami ne dožive. Zato je potrebno navajati posebno otroke, da se v to gorje užive z razumevanjem in pomagajo odpraviti vzroke, namesto da bi ga sami morali izkusiti.
Kristine Turpin.
pismo iz clevelanda
(Nadaljevanje z 2. strani.)
jeli Browderju, da bo prej on izvoljen za predsednika Ameriške trgovske komore kot pa Stalin in Hitler zaveznika. Na sliki sta Stalin in Hitlerjev odposlanec von Ribbentrop, ki se
prijateljsko rokujeta . . . ★
(čitatelji naj mi blagohotno oprostijo, ker sem se danes tolikokrat dotaknil stvari, ki spadajo prav za prav v "visoko politiko" in ne v dopise iz naselbin. Ampak žilica mi ni dala drugače in jaz sem se ji moral pokoriti. Mea kulpa ... pa brez
kesanja v srcu ali na jeziku!) *
Oni dan sem videl film "I
Lokarjeva starejsa dva zvesta« Ni še dolgo tega, ko je neke-. Was a Nazi Captive" (Jaz sem
"Napreju" in glasovala po komunističnem navodilu, ali za
ga dne prišla iz šole in povedala o razlaganju učiteljice, da je brezposelnih v tej deželi zato toliko, ker smo dovolili priti sem prevelikemu številu ino-zemcev. Tolmačila sem ji, da ako je učiteljica to navedla za vzrok velikemu številu nezapo-
bila nacijska jetnica). Ko sem sledil prizorom v tem izredno realističnem filmu, mi je bilo pri duši, kakor da sem se nahajal na izprehodu skozi mračni srednji vek ... Ječe, inkvizitor-ji, rablji, grmade, na katerih gore dela najboljših nemških
slenih v Zed. državah, potem filozofov, pesnikov in pisate-prav malo ali nič ne razume vz-! I jev: nemška kultura ... Brrrr! rokov sedanje krize; ne poj- Človeka zebe do kosti že pri muje poloma, ki se je dogodil samem gledanju na te strahote leta 1929. Moderna tehnika je na filmskem platnu; kako mo-
vojne prilično prihranil. Nalogov Pojejo, plešejo in igrajo. po2dravu bodoČ9g^ v!aJdapj se je vrnil v Bosno in vložil pri- Med odmori se posedejo druga j črno.iftlt„ mftnurl	3
h muke v nemške in avstrijske < *»k druge in molče. Drže se re-krone. Tako mu je iz dobrih Hn<> kot kipi v muzejih. Ta ali ameriških dolarjev ostal kup ona med udeleženci prija-ničvrednega papirja. Ker je telja, bodisi uradnika, ali pa 4ar, so ga vzeli v zaščito sorod- častnika.
sprejemu prav nič pristojale k prv« stran, kjer je bilo navede- medalj. Se s?ndvi*ev ne, le ne-pozdravu bodočega
črno-žolte monarhije.	jjn me hipoma vprašal: "Cemu I navdušenja je začelo zmanjko-
* no, da sem po poklicu novinar kaj zahvale. Tudi nekdanjega
niki, v poletju pa nekaj zasluži s turisti, posebno z onimi, ki pridejo iz Amerike in Anglije.
Drugi dan sva šla z ženo na ogledavanje mesta vsak po svojih potih. Jaz sem šel na trg in skozi po klancu, kjer so ljudje
Po vsakih par točkah gre ena izmed "pjevačic" okrog gostov s krožnikom po darove. Mnogi
I o slavju pred mestno hišo ste prišli v Beograd*" ln pravlvati. Nekdo je dejal: "Za $300 se je karavana vrnila proti bol- tako hipoma mi je prišel v gla-jimam delnic, pa nobene bese-
vo odgovor: "Sestro imam v de!" Kritiki pa smo prejeli "til-PančevO."	timo", češ, da jih bomo slišali
V mnogih hotelih v evrop- na delniški seji. Seveda, o dol-skih deželah so registracijski j govih, ki jih je lažje delati kot klerki ob enem tudi v službi! pa plačevati, tajne policije. Najbrže je bil ta	*
ra šele prešinjati mraz tiste nesrečne ljudi, ki jim morajo biti priče!
nišnici, v kateri je Franc Ferdinand želel obiskati prijatelja kapitana Morizzija. Ko so dospeli do reke po ulici, ki se je takrat imenovala Franc-Jože-fova ulica, se je iz množice na
tudi ogromno pripomogla v sedanji uredbi k zmanjšanju potrebe po delavcih, ker se s stroji dviga produkcijo leto za le-1	if tom. delavce pa se odslavlja. Za spremembo še nekaj do-Vse te probleme bi se moglo re- mačih. Prva je iz naše domače Siti le pod vlado, ki bi pianirala volilne kampanje: produkcijo in delo v korist vse- "On je zvest demokrat... ki
prispevajo. Nekateri pa ob U- pločniku vzDelGavri o Prinr n LT l • a. d . 'i kih prilikah dekleta in krožni- OdTal je s^o S^fa pti' """ ^ ^ ^
ka z drobižem niti ne pogledajo. "Pjevačica" se pri njih še
iz okolice potrpežljivo Čakali bolj namrdne in gre dalje od kupcev za drva in drugo robo, i gosta do gosta, dokler vseh ne ki ?o jo prinesli sami ali pa na obišče. Tak običaj je menda po
konjičih in oslih v mesto.
Ob poti tik neke minarete je stal konjiček, o katerem se mi je zdelo, da se bo vsak čas zrušil in poginil. Na sebi je imel drva v dveh težkih butarah, ena na vsaki strani. "Čemu mu ne snamete tovora," sem vprašal brkatega moškega tik živin-četa, ki pa me ni razumel, ali pa se mu je moje vprašanje
vsi Evropi. Gostilničar ali ka vamar teh ljudi ne plačuje Naj malo ali mnogo naberejo drobiž morajo deliti tudi : njim, kajti preživljajo se v nje govem prostoru.
Kmalti sva se naveličala sedeti v vrtu. Nekje na ulici so naju začeli nadlegovati trije pijani moški. K sreči je bil na bližnjem trgu pod svetilko po-zdelo tako nespametno in br«-1 licaj, ki so ga oni trije uzrli
je zadel Zofijo, ki se je zgru dila na avtnem sedežu preko kolen svojega mo*rt. de predno se je Franc Ferdi and utegnil
Takih, ki imaio časa za obi-jih gostov morajo hoteli takoj i ranje delbvnih ljudi, se tudi tu-
izročiti policiji. Najinega v Beogradu sva dobila nazaj šele okrog poldne naslednji dan, namesto ob 8. zjutraj, kakor je
u
2ENITEV" V DVORANI SNPJ V NEDELJO 29. OKTOBRA
Chicago. — 2enitev v slabih £e dolgo ga nismo videli na <*asih ni lahka reč. Se težja za- ; našem odru, kar ni njegova de\a pa je to za Antona Koka- krivda, ampak naša, ker ima-Ija, ki se šele v poznih letih do- mo premalo iger. Odločili smo
misli, da bi ne bilo napačno, če M »nu kdo njegovo stanovanje držal snažno in v redu. Marjeti Kovač se tudi tako zdi. Malo je v nji branjevke, in tu ter tam kaj postrani zagluži z ženito-vanjsklmi posredovanji.
Kokalju je preskrbela nevero. On pa se lišpa in premišljuje. kakšna je, in končno, ali se
se, da jih bomo v bodoče imeli več, neglede na vojno v Evropi in na razne druge nadloge, ki tarejo svet.
Kot ste morda že brali, so nam naročili, da naj za nekaj časa nehamo vprizarjati drame in damo na oder kaj takega, da bo za smeh.
In tako se je primerilo, da
je -ploh vredno ženiti. Res, da smo se spomnili iger Nikolaja
ima stanovanje v neredu, a svo boda je tudi nekaj vredna.
Ampak stari "bečlar" je vendarle v zadregi. Toliko let je že na svetu, pa še ni nikoli doslej Pomislil na ženitev. In ko se vse tako isteče, da mu je nevesta preskrbljena, ga muči radoved-
Vasiljeviča Goglja. On ni neznanec med nami. Zabaval nas je že v par uprizoritvah posebno njegov "Revizor". Zdaj pa bo prvič igrana na našem odru njegova komedija v treh dajanjih, "fcenltev".
Igralcev in igralk v tej ko-
no.H, koliko bo imela dote. To mediji je enajst. Imenoma jih ■i* jako važno. Dota pomaga, vam bomo predstavili v pri hod-Si človek z njo lahko marši- , njih dopisih. Tu omenjamo sa-kAi kl,P«	mo ženina, ki obljublja, da bo
Ali veste, kdo bo naš ženin karakter, ki ga ne boste poza-n« ženitvi 29. oktobra v dvora- bili. On to zna. ni	Predstava bo — kot že ome-
v to mesto, me je jezilo. Vendar pa mora biti človek na potovanjih v Evropi pripravljen tudi na večje neprijetnosti.
znova razhuditi nad oblastjo nama bilo obljubljeno. To. da Sarajeva, je dru*a Principova me je vprašal, čemu sem prišel kroglja obtičala v njegovem vratu. Nista se več zavedla. Tako jc Austro-Ogrska izgubila že drugega prestolonaslednika. Prvi je bil Franc Jožefov edini sin cesarjevič Rudolf.
Oblast je odgovornost za a-tentat naprtila Srbiji. Oba študenta sta bila poslana v zapor, štirje obtoženci pa so bili obsojeni v smrt. Zaradi tega atentata je Avstro-Ograka dober mesec pozneje napovedala vojno Srbiji, ki je bila uvod v svetovno vojno. Atentatorja, ki sta poginila cilj. Bosna
TO IN ONO
kai ne manjka. Ampak četudi opravljajo zaupno, se njih go-vorance vseeno izvedo, pa bo-
ga prebivalstva. Rekla mi je, da je v tem smislu tudi ona odgovarjala učiteljici, ki ji je argumente končno celo odobravala. Ravno tako o raznih drugih rečeh, ki so ji bile pojasnje-ne doma in ji je to pomagalo v šoli.
Lahko rečem, da ji je precej pomagala šola v mladinskem
disi da stišjjajo tu, ali pa na po-j odseku kluba št. 1 JSZ, ki ima
tovanjih. Tako smo izvedeli napram nam razna blatenja, ki so neresnična. Bilo bi pametnejše, ako bi se taki ljudje brigali zase in svoje družine, kakor pa za družine onih, ki se znajo sami potruditi, da se jim ne godi slabo.
čudno je tudi, da kadar pri-Clevelend, O. — Kadar gre- de kakšen agitator Proletarca. mo kam ven iz mesta, nas na- je takoj zraven kdo s svojo a-vjrdno vprašujejo, kako kaj v gitacijo za drugi list. In to ne Clevelandu?	samo naprejevci, ampak med
Po starem. Za novice nismo nami se dobe taki.
svoj stan v Slovenskem delavskem centru. Zdaj se ta odsek imenuje JSF Junior Guild. Preje se je imenoval Rdeči sokoli-či. V nji so se vežbali v zanimanju za razne dogodke z izrezovanjem notic, člankov in kartu-nov iz Časopisov. V času civilne vojne v Španiji je bila njihova pozornost obrnjena posebno nanjo. Dalje so bili navajani, naj študirajo razne stavke in izražajo o njih svoja mnenja
7at„H. na odsekovih sejah. Dobivali so .......... „„„vt iimiivi ..........- ------ ------ z*aio iuai,	.
v zadregi. Pred nami so občin- nikamor ne pridemo, od kar se nalogopoučtU se o delavskemu
......„ ske volitve in več in več naših sodrugi bratijo v napol-napred- ™ht®,JU »ebsu, o predsedniku
v ječi, sta dosegla svoj narodnih kandidatov se javlja, njaki. Krivdo za neuspehe pa Abrahamu Lincolnu in drugA.
na in Hercegovina je Med njimi je tudi urednik "Na-1 mečejo drugam, da ne bi ljud- Kdor je prinesel največ dobrih
J	~	1	- |	izrezkov, je bil koncem leta de-
postala posest njune dežele.
Na tem oglu, ki sam na sebi ne odraža nobene prikupnosti, so Srbi sklenili postaviti Gavri-lu Principu spomenik, a so namero kmalu opustili. Angleška
predka". V Enakopravnosti be- stvo spoznalo, kje je pravi vz-
bil, kako brutalno so srbs>ki ofi cirji umorili svojega kralja Aleksandra Obrenoviča in njegovo ženo kraljico Drago. Angliji bi bilo silno neljubo, če bi Srbi zdaj poveličevali s spomenikom še atentat na Franca
z vojno, bodo imeli mnogo prilike slediti ne le poročilom nego študirati v tem odseku tudi vzroke, da bodo vedeli, kaj so kali, katerih posledica je gorje
remo o njegovih zaslugah za rok. Mi smo ga že zdavnaj po- ležen nagrade. Ravno tako naselbino in narod. Pravijo, da vedali, zato ni potrebno, da bi *daJ- ko so svoj odsek organ.zi-če kdo, on zasluži biti izvoljen, ga ponavljali. Tudi tisti, ki so ™'1 v skuP,n« odraslih. Se celo Ivan Jontez bi glasoval j rekli, da kar oni počno, ne ško- ^ Danes, ko je svet spet prežet zanj, ako bi živel v Grillovi! du je pokretu, so zdaj lahko sa-vlada je Beogradu namignila, wardi. če Vatro zmaga, bo to j mi uvideli, da so se motili. Skoda dvor v Londonu ni še poza- udarec za "Ameriško domovi- da je tu in nobeno argumenti-
no", ker bi njen kandidat No- ranje je ne bi moglo zakriti.
vak izgubil. Pri nas pa bi sa-L	*	. A «
vladalo veliko veselje Če4 "pa "Hej Slovani . . ." Nič kaj m grozote, radi katerih trpe ne-smo jih !"	ne paše ta himna. Sovjetski Rus *teti milijoni, največ seveda de-
Pa pogljemo rajše v svojo 32. j »druži /"Nemcem, da potla- 1 —	-=
wardo. Tudi mi imamo "svoje-j čita Slovake Poljake, ga" kandidata, ki je fant od* Enako slabo kakor s slovan-Ferdinanda. Odbor za zbiranje j fare in bo veliko storil za na-1 stvom .ie z vero. prispevkov je bil razpuščen, na t rod. Piše se Rudy Lokar, sin na- > Katoliški Bavarci in drugi oglu hiše tik Miljatke, kjer sta šega na vseh straneh delovnega nemški katoličani, ki služijo v »krvavela Zofija in Franc Fer- rojaka. Najvažnejša točka nje- Hitlerjevi armadi, so pobijali dinand, pa so uzidali ploščo, ki govega programa je šport. Akni katoliške Poljake b:
dela na to, da se bo voda znižala ..
Če je verjeti Kuharjevi Mar-janci, mora biti njen kandidat podoben Mojzesu, ko je znižal vodovje Rdečega morja, da so
mogli iti Izraelci skozenj... ★
V	vabilu direktorija Slovenskega doma na Holmes ave. na proslavo dvajsetletnice otvoritve je najti med drugim zatrdilo, da je bil omenjeni dom "oče vseh narodnih domov v Ohiju". čisto so pa pozabili na — mater....
(Pa brez zamere, ki se boste čutili prizadete! Saj razumete, da je dandanašnji šala bolj potrebna kot kdaj ipoprej izza zadnjega svetovnega neurja...)
Neiskreno molitev
V	nemških katoliških cerkvah molijo za Hitlerja, žele, da jim bi ga Bog čuval pri njegovem modrem delu. Teiko, da mislijo tudi potihoma isto kar na glas govore.
ki so jim
MILLER'S CAFE
5205 St. Clair At«., Cl«v«land, O.
Fino pivo, vino in *r*nje. Vsak petek ribja vr^erj«, oh sobotah kokošja. — Fina postreftba. Dobra jrodba.
*....................m >
PRISTOPAJTE K
; SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOTI
! NAROČITE SI DNEVNIK
! "PROSVETA"
Stan« aa celo lato $6.00, pol lata $3.00
Untanavljajte nova društva. De.net članov (ie) je treba ia novo druitvo. Naslov i>a list in sa tajniAtvo je:
2657 S. Lewndsle Ave. CHICAGO, ILL.
MMIIMMMt>MMMM>»»
s skromnimi besedami beleži ta le mogoče, bo v slučaju zmage i bratje po veri. Nikoli jim niso -...................................................
dogodek.	poskrbel v Cnlliinvoodu toliko storili nič žalega. • SO vendarle ...................................................
Zrl sem v rjavo vodo Milja- športa, da nam ne bo treba de-1 prihrumeli na Poljsko in morili. ! čke in ugibal, kje je prihodnji lati ničesar drugega. Sr.mo za- Katoliški Poljaki so s« bran!!!'; Sarajevo, prihodnji vžig nove bavali se bomo. Naše Življenje M" tako so v bitkah pokončali jj svetovne vojne. Morda bo Pra- bo postalo "šport". Za takega drug drugega. Nato so njih du-ga? Morda Varšava? Mogoče kandidata som tudi jaz navdu-U* brzele pred božji prestol, da ;; Gdansko? Ali bo pričetek spet *en in ga priporočam. Ako bo | kujejo večno sodbo. Papež moli ;; tako dramatičen?	Izvoljen, bo to za naš narod ve- M mir božji, ko pa je Mussoiini jj *
Voda Miljačke je tekla ne-ilikanska pridobitev, četudi bi j napadel Etiopce, mu je blago-1«»
John Hujan. človek, ki je za|njeno — 29. oktobra v dvorani) moteno dalje in v nji je odse- se v tem slučaju lahko dogodi- j »lovil orožje. Koliko časa še bojj
vala luna. Dne 28. junija 1914 lo, da bi moral podpisani iskati trajala hinavšcina?	jj
'ako vlogo ustvarjen kakor na- SNPJ in vstopnic« v predipro
I daji stanejo 1« Me. — F. O. i jo ji nekoliko »motil atentator dom v kaki drugi wardi. Da pa
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
11138 N. I1AIJ5TED STREET, CHICAGO, ILU
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS AVfc Bthu I.......i..................M.......................

• 1T
f •
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
" ."T 1 —
KOMENTARJI
SOVJETSKE ČETE OSVOJILE NAD fOLOVICO POLJSKE
"Naprej", "Radnički Glas- držav v zadnjo svetovno vojno nik" in drugi komunistični listi povečal katastrofo za to in dru-priebčujejo po "Daily Worker-|ge dežele, pomnožil število ubi-
ju" ia socialističnih listov v Evropi slavospeve o paktu med Hitlerjem in sovjetsko Unijo. Vsa stvar je prozorno skrpuca-na v namenu, da dajo paktu pečat delavske odobritve, toda takim citatom morejo verjeti le naivni čitatelji. Socialistični tisk v Evropi pakta ni odobril nego ga obsodil za to kar je.
Isti Hst se v potu svojega o-braza trudi dokazati, da je "a-grescr" v resnici Poljska, ker se je utrjevala proti sovjetski Uniji in kar šest njenih vojnih aeroplanov je šlo nad sovjetsko ozomlje . . .
★
Bodočnost Slovenije in Jugoslavije je zajamčena, ščitil jo ho "Naprej" skupno z "Ameri-kaaskim Slovencem". Tako so Ivanu Jeriču zatrdili pittsbur-ški fantje v dvokoionskem članku. Rev. Zakrajšek se bo torej lahko vrnil v stari kraj z zagotovilom, da se jim ni tam ničesar bati.
★
Tole je prinašal "Naprej" na prvi strani:
tih na bojiščih in preprečil pravičen mir.
Dotični stavek se v originalu glasi:
"Our entry into tho war «11 a great disaster to oor owo countrjr and to tke other belliferent countries, since »t prolonged the war, caused tke death and woundinf of millions of aiea. and prevented a just peace, tke lack of vrhich kas led to the present war."
Omenjeni dnevnik je posest j milvvauških unij, zato je taka izjava še bolj nepojmljiva, j Namreč ta, da je vstop Zed. držav v svetovno vojno PREPREČIL pravičen mir. Ali naj to pomeni, da če bi zmagal kajzer, bi dal on svetu opravičen mir", v katerem ne bi bilo vzroka za nove vojne, dočim ga Wilaon ni mogel?
Uredniki milwauškega delavskega dnevnika se motijo. Mir bi bil prav tako ali pa še bolj imperialističen v slučaju kajzerjeve zmage, kakor je bil zavezniški mir.
"Pod katerikoli krinko fašizem nastopa, v katerikoli obliki se pojavlja, po katerikoli poti se polašča oblasti: fašizem — je pobesneli šovinizem ia so roparske vojne,	,	-	. . . . .
fašisem ^ je bre.ruejna reakcija	Tudi clevelamlske sloven
Ameriška Domovina ugotavlja na prvi strani v okvirju, da ni dobila španska republika od denarja, ki se ga je tu nabiralo nji v pomoč, niti počenega gro-
in kontrarevolucija,
fašisem — jo najstrašnejša ofensi-va kapitala proti delovnemu ljudstvu, . fašisem — je najhujši sovražnik delavskega razreda in delovnega ljudstva.	George Dimitrov."
Dimitrov je v pravem. Ampak novi pakt med Nemčijo in Rusijo več NE DOPUŠČA take obsodbe fašizma, zato je bil Dimitrov odstavljen iz tajništva kominterne. Nova linija uči, da je glavno svetovno zlo zdaj Anglija, ne več Hitler.
★ 1
Glasilo sindikalistične organizacije IWW piše, da Tom . panje svaril /pred njimi in pove-Mooney ni več to kar je bil leta!dal po pravici, da komunisti po-1917. Na shodu v Chicagu jej rabijo od vsakega prispevane-pokazal, cja je le še liberalec, ga dolarja zase okrog 60 od-ki hvali demokratske politike stotkov. Tisti odbor, s katerim za zaščitnike delavstva in jim' smo mi sodelovali, in ki mu je želi pomagati do nominacij v načeljeval predsednik linije prihodnji volilni kampanji. Bil- ILGW Dubinsky, pa je poslal v lingsa ni v svojem govoru niti nabrani namen vse prispevke.
ske ambulance ni republika nikoli videla. Glavni urad komunistične stranke je porabil ves tu nabrani denar zase in eden glavnih voditeljev komunistične stranke je pobasal $600,-000, pravi Jaka Debevec ali kdor že je napisal tisto stvar v "A. D." Pošteno poročanje je čednost in če se bi "A. D." držala tega pravila, bi bila povedala, da so komunisti lahko zapravili zase le tisti denar, ti so ga oni nabrali, ali ki je bil njim zaupan. Proletarec je od vsega začetka njihove nabiralne kam-
omenil, niti ne onih, ki so mu v njegovi obrambi največ pomagali. Tako se lahko primeri, da se bo Mooney koncem konca zameril vsem, komunisti fpa ga bodo pustili čim se jim njegovi shodi ne bodo več splačevali.
Milvvaukee Bveningr Post, ki je naslednica bivšega socialističnega dnevnika Milvvaukee Leader, pravi v uredniškam članku na prvi strani v izdaji z dne 19. sept., da je vstop Zed.
kajti upravne otroške je krila omenjena unija. Kolekta v Cievelandu za ambulanco je bila ideja komunistov. Povedali smo, da bo denar, prispevan zanjo. proč vržen, dočim bi koristil, ako bi bil poslan za hrano, zdravila in obleko beguncem v Španiji.
★
V Cievelandu je bilo minule tedne veliko prijateljskih večerov na katerih so udeleženci ploskali kandidatom za koncil-
MEIN KAMPF

"Mein Kampf" je nacijsko "sveto pismo". Spisal ga je Hitler o sebi, o svojih bojih in svojih namenih. Prevedeno je do malega v vse jezike. V Zed. državah je izšlo v dveh angleških prevodih in bilo skozi mnogo tednov tudi v ameriških knjigarnah nabolj 'popular seller'.
Nekaj poglavij je Hitler že predelal. V originalu je pisal Ae vse bolj provokativno proti Franciji, proti Slovanom, porabil je proti marksizmu in ži-
skim žitnicam, ker je preigno-rantno, da bi si moglo pomagati. Kar ai je zgradilo, je zasluga nemške tehnike in nemških inženirjev. Sovjetske krmarje imenuje v tej knjigi za navadne s krvjo oškropljene kriminalce, za izvržke človeštva, Rusijo pa za mešanico grozovitih beštij in lokavih hinavcev. Slovane slika za manjvredne narode; v kolikor so dostopni kulturi, so si jo navzeli od Nemcev. In zgodovinska naloga nemškega naroda je zagos-
Sovjetska Rusija je poslala na ozemlje porai^ne Poljske okrog milijon vejakov. ki so okupirali nad polovico bivše republike. Nt mčtja jo je sporazumno s Ru-
m;,} »rela dobro tretjino, ki jo bil najbogatejši in naj-bel j industrializiran del poljske driave. Na »liki so fvlj.ki jetniki, ki so jih Nemci *oslali na prisilno delo.
mane in jedli ter pili. To je pri I stičnega" nen*padaineCa pakta: eden ki delajo zanj?
nas zdaj najbolj praktična po-lho "i^ii Stali.« ohranitev ruske Ako moji dopigi škodujejo.
.. ..	. _	nacionalne drtave. drugi pa bo pre-;	„ _•	• ,„i.a j_
litika. — J. P-	Puu,i Hitlerju usodo Evrope . . r j	pišejo drugi take da
"Enakopravnost" je \ počet-ku sovjetski-nemški pakt zelo opravičevala in grajala Cham-berlaina skoro toliko kot ga je v smislu padati
bodo koristili Proletarcu, JSZ, Prosveti, SNPJ In drugim do-
*
Ogromna Stalinova spre-L .	«
memba v njegovi vnanji politi- bnm «**rem. ki je res v rgla manikoffa s tira. Povedal sem že parkrat. da Ne le navadni ljudje, tudi mini- J* 111 "poslednji Mohikanee , du "nove linije" začel na- stri vsepovsod so se čudili in se	visi n* dveh »traneh plo-
i "Daily VVorker".	^ čudijo. Mnogi državniki za- Strugi povsod lahko za-
narno linijo" in zajadrali v So- , 20 - letnica najstarejše30 vinizem in v zvezo s Hitlerjem s|0Ven*k«gQ doma v Ohiu za razdelitev poteptane Polj- y ned^jj0 24, s^pt. se je vr-
iz*- 5iIo slavje dvajsetletnice Slo-Nagnusno je bilo r,o« uiatij VCi:rkejra dom^ Holme* ave.
Browderja, ko je obsojal An-f y Clavejanda (Collinvvoodu), ki glijo za izdajalko Poljske in o-( je IiajitarejW a|UVenski dom v pravičeval nemško-rusko ir|vf-ttej državi. Lastujejo ga veMno. zijo. Udeležba na shoclu je bila ma katoluke organizacije in precejšnja, toda starega na- posame2nikif daai tSO dvorane vdušenja ni bilo vzlic pnzade-,^ 0,a?0 tudi m.?rednim vanju komunističnih oratorjev, družtvom
da ga ustvarijo Imeli ao tudi K glav]u g(}0venskega doma kolekto in rekli, da so nabrali ^ Ho]mea Avc je imela Ame.
"obljub" (pledgea) in v goto- rJAka Domovina pravni čla-vini okrog $1,300.	nek y katerem pravi med dru-
Porocevalec. (0-im:
■ .	■ ■ ■	! "Slovenski dom je napredoval in
_	. i (t časi odplačeval dolg. V slabih časih
Travers Clement o nevtral- m„it v dobrik več. R«.ni odseki Ph nosti in vojni
Chicago. — Zadnji petek je predaval v klubu št. 1 tajnik socialistične stranke Travers Clement. Glavni del njegovega govora se je tikal socialistične kampanje proti vojni. Je za nevtralnost ni zakon kot je sedaj v veljavi, kajti vsaka sprememba bi lahko bila povod k na-daljnim spremembam in končno privedla to deželo #pet v vojno, kakor zadnjič. Navzoči so Traversa vpraševali, da-li po
ud i jo. Mnogi skrbljeno ugibajo o posledicah tokov, ki vsled te spremembe lahko zadenejo tudi njihove dežele.
★
"Naši krfpki newbur.sk! Slovenci ai zidajo novo cerkev!" vzklika vzradoičena "Ameriška Domovina". Rojaki, ki jo bodo plačali, koncem konca
nes. jo nanj. In kdor misli, da v sv >i h opisih pretiravam, naj pride sem in sam opazuje, pa bo videl, kdo je kdo v Cievelandu. — Frank Barbič.
Komunisti proslovljajo svojo 20-letnico
V	izdaji z dne 31. avgusta pravi "E." v uredniškem članku, da je sovjetski poslanik v Varšavi zagotovil, da bo Rudija v slučaju vojne z vsem zalagala Poljsko, ne glede na dejstvo, da je podpisala z Nemčijo ne-napadalni pakt.
V	resnici sta Hitler in Stalin takrat usodo Poljske v medse-IOo<1o plačali, koncem Končaj Cleveland, O. — Komunisti-bojni tajni pogodbi že zapeča-1 bržkone ne bodo tako navdu- flVi franka je imela tu 21. sep-tila. svojega napredka.	tembra shod v proslavitev svo-
Da-i "Enakppra-. h,'.-t" ni ho-'	*	L'0-lct niče. ki je bila vzlic
tela resno verjeti, daje tak Za smeh iii kratt k i "Rad- napihnjenemu navdušenju ža-pakt sklenjen, ga je vendar o* »lički Glasnik" piš\ da je Sta lo tr.a stvar. Glavni govornik je pravičevala.	Min otel Poljsko prod Chamber- bil komunistični glavar Kari
jlai iom od popolnega uničenja. f^rowder, ki .ie dejal, da je Poljake izdal Chamberlain, ne pa Stalin. Stalin je poslal svojo armado na Poljsko zato, da o-svobodl Beloruse in Ukrajince. Napadal je Anglijo ln neposredno Francijo, ker po novi "komunistični liniji* ni več Hitler sovražnik miru in demokracijo, ampak Anglija. Pred dobrim mesecem je Browder propagiral "zvezo proti agresorjem", zdaj pa brani agresorja Hitlerja. Mesec tega je pozival v vojno proti njemu vse demokratične sile, zdaj poziva svoje pristaše v propagando proti Angliji.
Socialistična stranka v Cievelandu je k temu komunističnemu shodu izdala poseben letak. v katerem je citirala, kaj je Browder govoril predno je bil sklenjen Hitlerjev moskovski pakt in apelirala na komu
Domu so bili aktivni in pomagali k plačevanju dolga. Tako je bilo dolgo čara telo aktivno pevsko društvo Soča, dramski odsek Lilija, ustanovila se je čitalnica, odsek Mladi Slovenci. Zelo mnogo, res zelo mnogo, je pamagal in pomaga k uspeh* Soma gospodinj, aki odsek, ki se jo ustanovil leta 1928. Ta odsek je uredil kuhinjo in pripravil kuhinjsko posodo, da de lahko postreže 500 gostom naenkrat. Kupil je lične savese pri oknih in sploh stori vso, da s« izboljša Domove prostore, pa pri tem no trpi Demova blagajna, ker vse to napravi odsek s svojimi prireditvami.
Slovenski dom ima izredno dober in preudaren direktorij, ki ne trosi
njegovem mnenju ne koristimo>	"^o^o"^^'«.
3 sedanjim nevtralnostnim za-*^*' emm-***	plačujeta
konom Hitlerju in ako zmaga, mar ne bo vojna nevarnost za to deželo še bolj povečana.
Odgovarjal je, da kar se tiče simpatij, je nedvomno večina ameriškega ljudstva z Anglijo in Francijo, ampak vojna, ki se razpleta v Evropi, je borba im-perializmov In naj zmaga katerakoli stran, mir <bo spet tak, da bo vključeval vzroke za nove vojne, kakor jih je versailski mir.
Diskuzija se je nato razvijala tudi o socialističnem tisku, o
dolg. Direktorij ne obremenjuje z novimi dolgovi poslopja, ker vidi, da je D c, m tak kot jo, dovolj za potrebe naroda. Saj je narod potreboval, ko si je zidal Dom, predvsem dvorane za seje in prireditve. Narod ni imel v mislih iadati sa kulturo in iaobrasbo dolgih bar in raskošnih točilnic. Kakor je Dom sedaj, sadostuje in bo sadosto-val i za bodoče. Dom a tem izhaja in plačuje obvesnosti, da bo narod kmalu rekel: to je sdaj naše, vae je pla-čnno! ln kadar bo vso plačano, potem pa, re bo potreba kasala, se lahko še kaj napravi. Tako dela vsak dober go-apodar."
Ta ocena "A. D." je torej ob enem prikrita kritika na upravi
Zdaj ga obsoja. V izdaji z dne 18. sept. citira i moskovsko "Pravdo", ki je 14. avgusta to leto pisala siedece:
"Boljševiki niso pacifisti. Miru se ne more učinkovito braniti s koncesijami, ki »e jih daje nasilniku. in s poskusi, da se ga zadovolji, temveč s tem, da ae mu sa vsak udarec dva povrne. Fašisti goje upanje, da se bodo sporazumeli z imperialističnimi voditelji tako zvanih demokracij. Toda oni delajo račun bre* krčmarja. Po vsem svetu naraščata jeta in sovra* št vo proti fašismu in njegovim zaščit, nikom. Interesi deiavcev in kmetov, malomeščanov in intelektualcev in nade malih držav, kolonij in protekto-ratov se z gnevom upirajo maznemu klanjn, ki ga pripravlja fašizem. Vojna Sovjetske Rusije proti fašizmu bo rajpravičaejša in najupravičenejia vojna vseh vojn. To bo vojna za osvoboditev človeštva pred fašizmom, za osvoboditev irternacionalnega pro-letarijata, ta vojna bo pomenila zaščito kulture in vsega človeškega napredka pred fašističnim barbarstvom. Najboljši način obrambe pa je. pre-
j Čudno, kako so «e komunistični listi navdušili za Hitlerja preko noči in napada jo Chamberlaina bolj kot so prej berlinskega krvnika.
Do se bomo razumeli
Cleveland. O. — V svojih raznoterostih komentira s. Snoy v Proletarc u z dne 20. sept. tudi kritiko o dapisjh. o katerih so razmotrivali na konferenci klubov JSZ in društev Prosvetne matice 20. avgusta v Cievelandu. četudi nisem bit navzoč, vendar vem, da so vsi tisti nasveti merili na U»ga dopisnika. Niti ni prvi . da -o prišli na dan pre»I udeleženci konference Prosvetne matice.
Saj t>urwamo dejstva, čeprav ne tako, kakor bi nekateri želeli. Ampak pfšomo jih kot
hod v napad. Narod Sovjetske Unije številk mi m r. i o ovrgli in niste, naj stopijo na svo je nO-^i.rn^ir*« rd Vod.ttV^	f><i<>. Tudi ne. da ^ ra- go, namesto, da hi se sukali kot
voditelja Stalina, vrgel proti fasistic- :	,	i. . . . .
nim barbarom vso moč železnih bata- j cuna \)rc\t < za pogn be. I>otak-; marijonetp v korist nacizma ter
Ijonov svojo rdečo armade in svoje ri i 1 i smo SO ttldi vpi\ šailja, kaj visoko razvite tehnike . .	jt, praktično gospodarstv ). Pro-
"Enakopravnost" k temu do-1 tidokazov niso navedli. Eden je stavlja, da je "Pravda" to pi-itrdil, da ni naročnik "Naprezala 10 dni pred dnevom, "ko ia", a v njegovih izkazih vidi-je *veliki voditelj Stalin' podpi- nv>, da mu pomaga finančno in sal s predstavniki 'fašističnega '< agitacijo. Podpira ga vzlic barbarstva' vzajemni nenapa- "Naprejevi" laži. da plačuje
urednika "Proletarca" SNPJ.
dom vse žaljivke, kar jih ima podovati nad Evropo. nemAki slovar, in pisal o Rusiji; Naciji gredo zdaj še dalje in tako zaničljivo kot more le naj- sanjajo o zagospodovanju nad bolj nadut Nemec, ki smatra,.vsem svetom, da je le on član izvoljenega na- To, kar ho očitali "ruskim roda. Hitler si seveda domišlja1 beM i jam", uganjajo sami. Hit-več, kajti on se je proglasil za ler je začasno pozabil na svoje "filhrerja" najkulturnejdega mnenje o "okrvavljenih ruskih ljudstva najčistejše nordijske regentih" v Moskvi in oni pa rase.	n	na svoje proglase proti naci-
V "Mein Kampf-u" pravi o jem, bržkone, da •"civilizirajo" Rusiji, da je postala posebno i drug drugega, ali, kakor oni pod boljieviki najbolj barbar-S pravijo, da pomagajo svetu v ska dežela na svetu. Ljudstvo zaželjeni mir . . . Hitlerjev živi v bedi vzlic prirodnim bo- "Mein Kampf" je nehal hiti gastvon^ in velikim ukrajin-j"popular seller".
dalni pakt . . ."
Dalje v istem članku omenja knjigo "Diktatura laži", ki je izšla aprila 1937 v Curihu, v Švici. Njen avtor je socialdemokratski časnikar VVilliam Schlamm, ki je zdaj sotrudnik nemškega nevv.vorškega tednika "Die Neue Volkszeitung" in social - demokratskega "Nevv Leadra". Iz nje citira urednik "Enakopravnosti" sledeče W. Schlammovo prerokovanje, ki ga ie napisal več ko dve leti pred sklenitvijo "nemogočega" sporazuma:
"Tretji rajh maršira proti Evropi, čim se mu Sovjetska Rusija postavi
Kaj nam torej škoduje v Cievelandu? Na primer, Proletarcu? Našteval sem resnična dejstva, ki jih mi ni še nihče izpod bil.
Pred leti sem v dopisih poudarjal, da so komunisti v A-meriki porabili ves denar, ki je bil zbran v pomoč od suše prizadetemu »prebivalstvu v Rusiji, zase, nameato da bi ga poslali gladnim ljudem. Nahrulili so me, da govorim kakor uradnik lista "The Cleveland Citizen" Max Hayes. Ampak zdaj je tisto resnico potrdil pred j kongresno komisijo s prisego
po robu, bo napadena. Ako pa se Ru« sija odmakne od Francije in ovrop-fkih demokracij, more računati na Hitlerjevo toleranco. Antikomuniati-čni krliartki pohod tretjega rajha ne gre ta posestjo Ukrajine, temveč ta kosi osomelj zapadne {n srednje Evrope; ta pohod ne gre za ratbitjem Stalinovega režima, temveč ca rag-
tudi bivši tajnik ameriške komunistične stranke Benjamin GRlow. Enako so porabili zase. kar so nabrali poj krinko o-brambe za Sacco-Vanzettlja itd.
Komu na ljubo naj torej utihnem a kritiko? Mar onim, ki
vrtoglave sovjetske vnanje politike.
Rrovvder je napadal posebno social demokrate (pristaše nevv .vorškega Nevv Leadra), češ, da skušajo to deželo zaplesti v vojno na strani Anglije in Francije, a pri tem je poaabil, da je on skušal isto, dokler mu ni treččil v glavo brzojav, da je Rusija sklenila prijateljstvo s Hitlerjem.
Brovvderja jc predstavil u-deležencem shoda neki črnec, ki je o njemu dejal, da je največji proletarski voditelj, kar smo jih imeli v tej dežoli. Kdo ve, če ne bo U veliki "voditelj" nekoč imel v svoji stranki tako pogubno mnenje, kakor ga imata Brovvderjeva prednika Benjamin Gitlovv in Jay Lovestone. Tudi nju so na komunističnih shodih predstavljali za "največja delavska voditelja", a danes sta po evangeliju zvestih komunistov renegata, izdajal-
„	. ,	.. Slovenskega narodnega doma
t	Slovenskega delavskega do-
™ ma. Slednji je nedavno imel slavje otvoritve svojega novega prizidka, v katerem je kegljišče, balin &če, moderen ra/.-
prihodnje leto in o deiavskera gibanju vobče»
Tajnik kluba Chas. Pogorelec je poročal o finančnem in drugem stanju kluba, Frank Udovič o pevskem zboru '*Sa-va", Frank Zaitz pa je poročal da vprizori dramski odsek našega kluba v
ko.kn bar ii kuhinja.
Vprašanje nevtralnosti
nedeljo 29. okto-i USA povzroča razlike v
bra komedijo "Ženitev". Vršila nazorih tudi V unijah
se bo v dvorani SNPJ. — P. O. rm in A CI
ti
Enoglasno1
CIO in AFL
(Nadaljevanje s 1. strani.) gočo pomoč proti "agresorjem". To skakanje sem in tja jim seveda ne more graditi ugleda, dkeda kcmunittov v delavski ' politiki
....... . ■	. -1 Silno veliko demoraliza: i.je
Zovezniko Chamberlain in'180 Komunisti povzroiili ,udi na
Vse, kar jc sklen jeno v Nemčiji, z njenimi 90,000,000 prebivalci, je sprejeto "enoglasno". V imenu vseh glasuje firer.
Daladier
Na sliki na vrhu je angleški premier Chamberlain in pod njim predsednik francoske vlade Daladier, ki pravita, da s vojno ne odnehata do-
kler ne bo hitleritem za zmerom po-
ca in tako dalje. Ako bi bila v ražen. Po porazu Poljske je zdaj glav-
Rusiji, bi se morala najprvo iz- bojišče na rapadni fronti in na povedati in nato se navžlti svin- w,or,lh Hi,Ur chnmberiain« i. Dal-
Čenk.
polju samostojne delavske politične akcije. S svojimi velikimi gmotnimi sredstvi in "frontnimi" organizacijami so se zaleteli s politično akcijo v demokratsko stranko v Penni, v Michiganu, v minnesoUsko farmar-sko-delavsko stranko, v progresivno v VVisconsinu. pred leti v socialistično itd. Zdaj se jih vsi otepajo, razen pustolovcev, ki 11 i nia j o česa izgmhiti.
V Minnesoti so odbili od far-marske-delatfske stranke federacijo unij AFL, ki je najjač.ia organizirana delavska skupina v državi in bila jrlavni graditelj te stranke. Na svoji konvenciji v Duhithu je a 374 proti 16 » glasovi sklenila, da se umakne iz politične akcije in ne bo več indorsirala kandidatov v politične urade. ' - t,i
** W m g
Ogromna škod«
t Skoda, ki so jo povzročili ra-|zni agenti provokatorji in nc-' zreli "unijski" voditelji v delavskem gibanju, je ogromna. In kakor drugod, je očitno tudi v tej deželf, da so komunisti s svojo x a vratno taktiko — pa bila brlitalmnsi&oVft ali hinavsko priliznjen** pomagali k zmagam reakcije in prilivali o-Ije na ogenj fašističnim skupinam. Marsikdo, ki bi rad verjel nasprotno, taji to resnico, kar pa ji ne vzame veljave.
Vprašanje je le, ali se bo v *ej zmedi dobila med socialisti
dierju odgovarja,- da jo Nemčija ne, .	M . _	.
samo pripravljena vztrajati v vojni1 dovolj močna sktl|fina, posebno
Zelo dobro izjavo jc ob pri- več let, nego bo tudi zmagala. Ker v vodstvu, ki bo kos novi nalo-
Hki tega shoda dal o komuni- J* h •»w»*«b«^raneoska bltkada aa gj kajtj baš-ftanee vidimo, ka-
slih socialist John Somerlatte.
bitjem francosko-angleške vojaške.	■	■ ■ ■ ■	I	I
zveze Ne bo dolgo trajalo, ko se bo sabotirajo socialistu ni pokret, V zadnjih štirih letih so komu-sta diktatorja aodinila gloda.'real*-'greh pa hočejo naprtiti tistim, nisti pustili svojo "revolucio-
ileariifiMMi^iaiaiifMaMgaBMaiMaBMMMIiiiiilk niiimUiiiliiiilMi jiltai
prla dovoz potrebščin po morju, se gnnaša. da jik ji bn pošiljala sovjetska Unij«. Rumunija, Jugoslavija in Mad-letaka.
ko potrebna bi bila delavstvu v Zed. državah mo^na socialisti
čna stn^ika.
i. * *

KONVENCIJA HBZ POTEKLA BREZ
VAŽNIH SPREMEMB
(Nadaljevanje s 1. strani.)
127 gla/ov in protikandidat Vinski 119.
Glavni b'ngajnik je spet Vinka Vuk, ki J*	141 ftta^tfv in Sankov 5 105. To so člani izvršnega odbora, ki šteje s pod-prechednkom pet članov. Od
evolta za tretji termin, V ltam-l^un>i mu cbljtrbilj pomuč vse
j Zajednice z njenimi 90,000 21a~
Precejšnja sprememba je na- ni-stala v porotnem odboru. Doso«' Mncgo razprave jc bilo o danjl tajnik porote MIlan Kirin1 šanju. kako naj HHZ čim-je bil poražen, Dobil je le 100lb,,:i Mompga starim članom, ki
Zfj^JSS^Jti ZAPISNIK KONFERENCE KLUBOV
JSZ IN DRUŠTEV PfcOSVETNE MATICE ZA ZAPADNO PENNSYLVANIJO
, rt.rlnfii.iMun. ki	in nu,;.!1,i";l	in bo tudi
•ioo In Iriu )i|i pri-I^T ! '' 1 I:u n,') ter <l»u-|o<t»i«. Omenil J. tudi pripr.ve ..	! "-u«ev » roHvctnc matic? sa ,lnvje 36-let niče SNPJ za
*laf<ivj njegov nasprotnik Je»hnj*D brtE imov
To me; al pa 137. "Radnički	zaslužek	„„ | za zapadno Penn.ylVanijo se je! 16. sept
Glasnik z zadovoljstvom ugs- /nnimlvo je, ms se je v HBZ vr4iu	, ,)() ' Joi ' * pu . „
tavlja, da je bilo poleg Kirma ' v sedanji gospe dar,ki krizi kič-1 JJJ*	r°\/V^tftL Peil>er in Gorenc (Imperial)
jako razvil. Na
Moč ruske armade
. .	--- - rv* ••• viuicih, unijM uai;
v dvoran, druitva Po- izvajata, dn ho aktivni za de-
teh j.icb«.	(kakVr r^^h več drugih pro,vJe- »kalni vpliv	N. ^ka Jama it. iT8SNPJ v I X .tvar v v-akem «iru"
i.i »žn.luit io hrv.t.kl llati muJ**". Tomo Bele««, ki je bil I o«.;.j. k a 1921 - kiaeje naS( !bini S(l,	_ uT" .. 0Z'r"'
jo označujejo hrvatski listi opoziciji) But k >v: ia in Derkosa, opozicija pa Boyda, Kovača In Vuka. V poiit čn.h nazorih ni med njimi nikake razlike.
Za predsednika nadzornega odbora jc bil izvoljen Mato O-re^kovii s 1S7 gla ovi. Zanj je glasoval tudi ves komunistični blok, v povrr.'ib pa je morala Oreškovtteva itraja glasovati proti kandidatom, ki so bili na komunistični črni listi. Nadzorni odbor HBZ šteje 7 Članov.
Silno sd -e razni faktorji trudili. da vržejj glavnega urcJ-nika hrvatskima dela "Zajed-ničara" Milana Petraka. Tudi on je bil nekoč vnet pristaš komunistov. Zdaj jih mrzi in u-dar.ia po njih kolikor more. Vsi F et rakovi nasprotniki so se združili za njegovega ti knnca Grkiniča, ki je uposlen v glavnem uradu. Zmagal je Petrak s 27 glasovi večine. Predlog za odobritev Petrakovega dela v uredništvu glasila Je bil po dolgotrajni burni debati sprejet s precejšnjo veČino.
Za urednika angleškega dela 'Zajedničara" je bil ponovno izvoljen dosedanji urednik, Michael Horvath. Kot že omenjeno, je bil tudi on kandidat opozicij* za glavnega tajnika in propadel z 1 glasom.
Upravitelj pomladka (mladinskega oddelka HBZ) ' je John Badovinac, vrhovni zdravnik je dr. Josip H. Pavlinac in pravni svetnik Zvonko Maroh-nic. Za vrhovnega zdravnika je kandidiral tudi Slovenec dr. Arch, a dobil je le malo glasov. Za pravnega svetnika se je po tegovalo kakih 5 kandidatov.
HBZ ima v Des Plainesu blizu Chicaga otro&ko zavetišče, ki ga že mnogo let upravlja G. Kutuzovič. Starejši čitatelji "Proletarca" se ga lahko spominjajo, ko je pomagal Teodo-ru Oetkovu urejevati hrvatski socialistični tednik "Radničko Stražo". Pozneje je šel s komu nisti, toda ne dolgo. Na tej konvenciji so delovali proti njemu posebno hrvatski duhovniki. V letakih, ki ao jih izdajali, so tr dili, da ga nikoli nihče ne vidi v cerkvi, da je brezverec, da so otroci v zavetišču ipod njegovim vodstvom brez potrebnega krščanskega pouka, in da bi moral tako službo imeti duhovnik, ne lajik. Neki katoliški delegat je v debati o Kutuzovicevi službi vpil, da je vsakdo, l<i nima katoliške odgoje, slabši nego živina. Vzlic veliki gonji in intri-iram proti njemu je bil Kutu-zovic ponovno izvoljen brez protikandidata in učni sistem v zavetišču ostane kot je bil sedaj. Otroci, katerih roditelji ali skrbniki tako žele, morajo biti posiljanf v cerkev, učiti »e vero-nauka in moliti. Toda v zaveti-.samem ni obligatnega vero-nauka.
neko* zelo delaven v JSZ. je bil *"«1! vršila v Piti buri au, je bil,
I i	Društvo se zahvaljuje Proavet-
v porotni odbor ponovni izvo-!"« fl». »uhovnike k, M pMtJSfjZ	^TT "	dek'"m-
I Jen.	na konvencijo ono leto kot de- 2,, ..n.	* "	ki
Prihodnja konvencija bo čez	svojih društev. Je pred-!
1 leta v Chlcrgu. Največ gla- »®««tilk konvencijo imenoval **iCKe cna oa ,t	ftl z,lt . M Uk
-v Poleg Chicaga je dobil ^j^atarje". Na tej konvenciji I ^^^^	^Ž^^akdo it?," '^^P^^a^d Ju^
sedež orihodnie konvenciie blsitega ne upal stor.ti. |ljU|pnkvlj*	^ za po^Lnj^akS
Za p? <*dsedni\a^ konference icJ v prid na-e$ra protrama ki
so bile predvajane 4.
\v ni omeni, da so julija na slavju 35-letnice
, . . . . ,n« inevntm ri Ju zelo važne to. ^VPJ aednik konvencije imenoval za ,An __lti	r, . ' "
prihodnje PorCand, O.
Oduor za rtsa.u^ije je
da njeni odborniki #o sorazm^r-1 ,ni 111,1 I '•bM obnfJb no z drugimi organizacijami'ob upravitelja Kutuzoviča. Pri
najslause plačani. Nove plače to, glavni predsednik $300 mesečno, glavni tajnik $275, bo!-ni<ki tajnik in gl. blagajnik po $250 na mesec, urednik eden $375 in drugI $225, zdravnik in odvetnik po $250 vsaki, upravitelj mladinskega oddelka $250, in upravitelj otroškega zaveti-š* $276. Plače vsem so oile zvišane razen zadnjemu.
Minimalna plača moških kierkov v glavnem uradu je $150 na mesec in klerkinj pa $100 na mesec. Plača knjigo* vodju je zvišana na $200 mesečno.
Precej obsežna je bila razprava o vprašanju unije v tiskarni, Zdaj je tiskarna HBZ ni še priznala. Glavno sporno vprašanje Je, kdo naj najema delavce v tisicarno. Glavni odbor zahteva to pravico zase iti vrh tega hoče, aa se najema Hrvate. Večina delegatov je Hotela, da tiskarna dobi unijski znak, a nihče n! podpiral vseh zahtev unije. Urednik an^le-fkega dela "Zajedničara", ki je ob enem tudi upravitelj tiskarne, je dejal da prejema on za ti dve staM manj plače ni teden kakor pa na primer prea-man, ki ima $52.50 na teden. Unija zahteva, da se odslovi se
Dopisi.—Pi?mo, ki ga je po
dal tej konferenci €ha». Pogo-
,..	, . reloc, tikajoče sv agitacije za
icjatov za ouli*«ten veraki po- Pl,,iftulca> klube „/ ,,r
uk m 129 proti.
glasovanju se je izreklo 115 d3-
Predlog, da se aovoli na konvencijah glasovati tudi glavnim odbornikom, je propadel. HBZ ima 29 glavnih odbornikov in drugih od konvencije izvoljenih uradnikov, ki imajo na konvencijah vse delegatske pravice, razen glavne, in to je pravico glasovanja.
JUGORAS ZA "DEMOKRACIJO"
svetno matico, sprejeto na znanje g bklepom, da se o priporočilih j k lepa v tozadevnih točkah dnevnega reda.
Poročilo tajnika - blagajnika Ambrožiča se odobri.
Organizator John Terčelj poroča o delu in namenih te organizacije in poudarja, da smo
proti /.Hvajalccm in zahrbtnim !ažl.zdruiiteljem, ki ribarijo v kalnem. Kritiziral je Johna TerJelja in druge člane glavno-ga odbora SNPJ, ker niso nastopili dovolj ener^ čno proti "Nnpreju" zaradi njegovih laži o SNPJ in Proletareu.
Zastopnik druitva št. 287 SNPJ, Burgetstovvn, pravi, dn povoljno delujejo.
Anna Berdnik (Bridgeville) od društ. št. 295 SNPJ pravi,
ne čakajte,
da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite )0 čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu.
Delavski listi
FoeJiI?'t Ca!! in Nevv Leader ta izšla za minuli Labor Day v slavnoftni obliki. Prvi je bil posvečen ; l.oro Izklji ^no : ocia-
Jugoslovanski Radnički Sa-j Hrvatin (Pittsburgh) poroča, vez (Jugoma) je zveza unij v|da zavednosti v njihovi naselbini ni zamrl, niti ni omajan.
s svojim delovanjem na \ lavi (|a zadovoljivo napredujejo v poti. Tudi tisti, ki zdaj morda Uvojih aktivnostih in da žele tej še verjamejo zavajalcem. bodo konferenci čimveč uspeha spi -vi leh, da nam delajo krivi. j<,hn Terče^ *d federaclie co in bodo pomagali v naših ak- &NPJ prasi, da je bil kritiziran
radi nekaterih svojih nastopov Pcročila zastopnikov. —- J. tudi na njenih sejah, toda čas
Jugoslaviji, ki jih kontrolira vladna stranka. Njen predsednik je ob enem predsednik vlade, Socialiste so lani in letos odstranili is delavskih zbornic in s pomočjo vladne propagande, s . kontroliranjem volitev in služb ima Jugoras tudi "večino" na svoji strani.
Ta vladni Jugoras bi se rad pola <til vseh delavskih ustanov in sicer na "demokratičen" način.
"Delavska Politika" poroča o tem:
MTakoj po sprejemu deputa-danje mailerje, to je one, ki le-j cije svobodnih strokovnih organizacij pri novem ministru
pijo naslove na glasilo, nakar bi ona najela druge. Zdaj vrše to delo članice HBZ veliko ce-
socialne politike g. dr. Budisav-1 jeviču, so se odpravili tudi Ju-
nejše kot unijski mailerji, toda. gorasovci na to pot. Delegacijo vzlic temu njihova plača do- je vodil tajnik Delavske abor-
bra v primeri s plačami deklet v splošnem.
Predlog, da se vprašanje unije v tiskarni HBZ poveri v rešitev glavnemu odboru, je bil soglasno sprejet.
Konvencija je sprejela precej resolucij, med njimi tudi določbe za pravila, da se HBZ v društvih in kot organizacija v celoti ne peča z verstvom in politiko. Toda delegati, ki so bili v Pittsburghu 14 dni (vključiv-ši nedelje) so se pečali ves čas e bloki narodnimi, katoliškimi, privatnimi, fašističnimi
nice v Beogradu Mitic, nekdanji 'vatreni komunista", ki je dolgo časa sedel tudi v centralnem odbor komunistične stranke v Mojkvi. V svojem nagovoru na ministra je rekel, da so stanje, v katerem se nahaja delavstvo v naši državi, zakrivili predstavniki marksističnega gi-i banja, ki so s svojo pasivno politiko v delavskih socialnih u-stanovah dopuščali, da ae je delovni čas zvišal na 20 ur dnevno in da so mezde padle izipod najpotrebnejšega minimuma. Odkar pa je prišel Jugoras je
Ne z lažmi, ne s pomočjo "narodnih" dnevov ga ne bo mogoče zatreti. Napredna skupina bo delovala proti zavajanju, ki se ga usiljuje našemu ljudstvu po»! vsakojakimi pretvezami in maskami.
Kavčič (S.vgan) pravi, da vr-*i v naiem gibanju njihova naselbina v polni meri svo.io dolžnost. Zagotavlja, da bo delavski stvari enako zvesta tudi v bodoče.
Kermel, Burgettstovm, poroča. da če ne bi bile ekonomske razmere tako slabe, bi lahko zrli glede našega pokreta z veseljem v bodočnost.
lesnik in Tekavc (Strabane) sta poročala o stanju in delu kluba št. 118 JSZ. Klub po številu članov ni močan, toda toliko jačjl je v svojih aktiv nostih.
Ambrozich (Moon Run) je poročal za klub št. 175 in Močnik za društvo št. 88 SNPJ. Delujejo za napredek in pomagajo vaaki dobri delavski akciji.
Sire od društva št. 89, Mid-way, je izvajal, da je njihova
je pokazal, da je bil v pravem
John Fradel, Latrobe, pravi, da bi bilo treba več delovati za ohranitev Proletarca. V ta namen naj bi imeli prireditve, katerih prebitek bi šel v tiskovni fklad naštga glasila. Poroča, da se je v ta namen posvetoval s sodrugi in somišljeniki v raznih naselbinah in upa, da bo mogoče aranžirati v korist Proletarca dramsko predstavo ali kaj dragega, da bo privlačno in uspešno.
Riizno. — John Terčelj predlaga. da ker je blagajna konferenčne organizacije izčrpana. naj nji v korist priredimo veliko zabavo s primernim sporedom. G predlogu govore Hrvatin. Tekavc in več drugih, na kar je soglasno sprejet.
Več zastopnikov društev S.
L 4«i dcjtikrat fuje-no o armadi «o vjrttk« Ruii|« podcer ju ječ i mnenja,
« vendar rarvidno, da anulijo o nj» i ;	; . It i ji, drugi pa bojll
llir^L^i ?7I* dtia:	etičnim rtiujam in ko-
-cgc pevor*. Sovjpttna ar.n»da j« do-, _ . .	a , ,. . * .,„ .
bro oborožena, IchrUno f no oprem-! m ,n ,	ScCiahU Cali" 10
Ijena in razdeljena v dve glavni edi- I 1Z*?I lia 6. Straneh III Ne\V nicir ona v Ariji (a« slučaj »napada j er Jia 10.
f JapooJto) io dr«,a r, »apadu kjer ?ljlwaukee Evenillg Post, ki • e je pripravljala sa vojno * Nemil I , ... .. . ,	.' t
T. ii<-varaott j. .daj . nenačelnim U« ^StujejO Unije AFL, je 17*31 paktom t Hitlerjem odt t ranjena, po- ^HC 1. 5!Cpt. na 56 straneh. Ta
vocsU pa «• #e nevarno*i za ob»ioj dnevnik je eksperiment mil-in Nemlilt deU1, W U4# *"iio wa^kih unij. Ni vzroka, čemu
Na »1 i le j »o vojaki rutke »apadne i b}	U,Peti»	Unije
armade, ki sa bili poslani na "oivobo • imajo gmotna sredstva za vz-jevaino" misijo.	drŽavanje takega Časopisa in
---==r-■	—moralno silo, da ga raziirijo
SNPJ po{>olno zaupanje. med delavstvom. Enako kot u-Vofitve c d bera. — Za tajni- ni je v Milvvaukeeju imajo uni-ka-blagajnika konferenčne or-l je v Chijaju sijajno priliko, da ganizacije ponovno izvoljen Ja-lsi ustanove svoj dnevnik. Prav kob Ambrozich, in za organi- ta.co v Clevelandu in drugje, zatorja John Terčelj.--—
Priporočano je, da naj bi se, Grčija hrani mcSO organizacijo več
konferenčno oglašalo. Predlagano, da se naj v ta namen izvoli publicijski odbor. Vanj so izvoljeni Ix>v-renc Kavčič, Vincent PeterneJ,
Grška vlada je ukazala, da ne sme ob pondeljkih, sredah, petkih in nedeljah nihče v Grčiji prodajati govedine, svinji-
Joe Hrvatin, M. Gorenc in John J^njetine, perutnine in div-Fradel	jačine, niti ne sme biti iste dni
Predsednik konference s. če^ "™*1}* nikaka me*na hran* snik se zahv ali društvu št. 138 :v hotel\h. restavracijah in ne v
SNPJ za dvorano, ki so jo nam	1.!.Z_jeima
dali za to zborovanje brezpla-
čno. in zaključi sejo s pozivom, da se vsi udeležimo piknika, ki je prirejen v korist te organizacije in drugih naših aktivnosti.
Vincent Peternel, zapisnikar.
samo bolnišnice in klinike. Nihče si ne sme kupičiti živil. Dovoljeno jih je kupovati le za sproti. Grčija ni še v vojni, pa je zapovedan post Že nad polovico dni v tednu.
Uspehi vzlic oviram
Moon Run, Pa. — Vzlic razmeram, v kakršnih smo, je bil piknik kluba št. 175 JSZ dne 3. sept. jako uspešen. Udeležb? je bila obilna iz domače okolice, pa tudi drugih gostov je bilo precej.
Vreme nam ni bilo naklonje-
no. Zaradi suše je bilo na vrtu N. P. J. ogorčeno omenja smrd-|in ,ploh poVsod kupe prahu. Pa Ijiv.) gonjo "naprejevske" kli-	ki kji„
ke, ki jo vodi proti SNPJ in njenemu glavnemu odboru. Po
razpravi, katere so se udeležili skoro vsi navzoči, sklenjeno, da se apelira na glavni odbor, da naj proti zlobnim lažnjiv-cem odločno nastopi. Ob enem je konferenca izrekla odboru
(domobranci), pohajali na pr|.| nastopilo poboljšan je. Jugoras
redfoe komunistov, narodnjakov; in se udeleževali sestankov. Blokov je bilo toliko, da so se nekaterim že do grla zagnu-sili, toda so razpadli šele z razpustitvijo konvencije. Ena iz-
Kdo je v današnji krvavi tragediji resnično ukan jen?
je za polno samoupravo v delavskih socialnih institucijah in, razpis volitev ter vodenje teh
(Nadaljevanje s 1. strani.) sopisje v totalitarnih državah mora hipoma spremeniti svoj
Rusijo in Japonsko je bil sklonjen istočasno kot so nemške armade udrle na Poljsko. I^a-
uSKvTd^^a^mT^aiti!!10" in '»»i^njevatl in poveliče- »iko torej ugibamo — dasi neti rSffimtSito vaVRr n71 l:Mo vi •rai kaleri na 10 2 *°t0V0Mtj0 pri8e~
morda še zločinstvo.	~ *
...........................................
% ■
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI \AHOI#\l PODPORNI Jt:i>\OTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
NAROČITE S| DNEVNIK


PROSVETA
99 !
^•ročaina sa Zdrniene driava (laven Ckkafs) h Kanado S« 00 na ••lo. 13.CO aa pol lata, $1JM) m*	U(m sa CKka.o I. Cieoro
97.50 ca cala lata, S3.7I sa f \ letat Ss laonemstva $I.M.
NASLOV ZA UST IN TAJNIŠTVO JE t
2AS7 So. LanndaPe ^venue
i hlcago* Illinois
...................................................
demagt>gije
že zlepa nismo slišali.'*
Seveda, ako ne bi bilo tako stroge cenzure, bi "Delavska politika" o taktiki teh nekdanjih "vatrenih" komunistov, se-dajvladnih ljudi, pisala vse bolj določno in ostrejše.
Trockisti v ofenzivi
Trockisti smatrajo, da je pakt med Nemčijo in Rusijo olje na ogenj njihovemu boju proti Stalinu. Leon Trocki je izjavil, da je pakt s Hitlerjem ka-pituliranje fašističnemu imperializmu. Edina dobra stran tega sporazuma je po Trockije-vemu mišljenju razgalitev Stalina in zlomljenja hrbtenice ke-minterne. Svetovni proletariat bo hiaščsval izdajstvo KremH-na, »pravi bivši sovjetakt vnjnl komisar, in pohodfl trop ko-
mintern«.
i__
Seja kluba št. 17 JSZ,
Cleveland, Ohio. — V petek, dne 6/ ofctobra bo redna seja kluba št. 27 JSZ. Ker bo na dnevnem redu več važnih zadev; priporočam članstvu, da se je ud«leži v obilnem Mevibt. — Josephine Turk, tajnica.
Ali je duce uksnjen?
Zdi se. da italijanski diktator ni odobraval Hitlerjevega fkoka s paktom v Kremeh a ko Je uvidel, kako hitro je bila Poljska pogažena, je pohvalil nemško strategijo, naredil po poljski državi križ in svetoval Francozbm In Angležem, naj pošljejo svojo armado domov, kajti vojno so že izgubili. Ob enem je namignil, da ni 4e pozabil svojih za hlev in je tudi pripravljen planiti v vojni me- dežel ob Baltiku, v jugovzhod tež — na strani Nemčije. V Ri- Evropi, na Turčijo in še mai^
gaio. da je Rusija izdala Kitajsko in žrtvovala poljsko republiko v korist svojih imperialističnih ambicij. Nemčija je izdala svojo "protikomunistično" zvezo in ob enem povečala svoj teritorij in pri rodna bogastva* kar je "praktična politika". Na cedilu pa sta ostali demokrati*-čni velesili — Anglija in Francija.
Strah malih dežel
Usoda Poljske porazno vpliva na prebivalstva vseh malih
sikje; Danes pirujejo "agresor^ ji". Mednje je Hitlerjev pakt pritegnil tudi sovjetsko Rusijo. S tem je ukanjena kominterna. Kar je včeraj trdila, da je belo, mora danes prisegati, da je
mu so uverjeni, da je Nemčija vj>ogodbi z Rusijo ogromno pridobila in Italija najrajše skoči tja, kjer si obeta gotovo zmago in dovolj plena.
"Ukan jen ja" v Aziji Pakt med Rusijo in NetnJijojčmo.
je navidezno ukanil posebno	Najbolj in resnično varana
Japonsko. Hitler je bil drugeg«	in žrtvovana pa so ljudstva
mnenja. Diplomaciji v Tokiu je	vseh prizadetih dežel. Dikta-
aptaočll, da če je pametna, naj	torji in minlsri, ki vlečejo drug
likvidira spor z Rusijo na mi-	drugega aa nos, se v slučaju ne-
ren način. To bo japonsko ar-	varnosti lahko umaknejo v za-
mado osvobodilo za akcijo pro-	tišje in mirno prežive svoje o-
ti Kitajski In za potisnjenje an-	stale dneve. Ljudstva morajo
gleškega imperializma iz Azi-	ostati tam kjer so, garati in tr-
** v ;	peti, namesto da bi živela v
Kos takega sporazuma med	švobodi in blagostanju.
smo prosili dežja, da bi bilo prijetnejše v naši prosti naravi. Nismo bili uslišani.
čistega prebitka je okrog $60. Pomagale so tudi članice tukajšnjega gospodinjskega kluba. Prav lepa hvala vsem, ki so sodelovali pri raznih delih, da smo posetnike lahko dobro in točno postregli.
Tukajšnji gospodinjski odsek se je potrudil prirediti tudi nravo vinsko trgatev, in to na prostem. Članice so si zelo prizadevale, da je bila stvar čim-boljše pripravljena.
Seje našega kluba se vrše vsako dru;jro nedeljo v mesecu. Člani so proJeni, da sc jih redno udeležujejo. l*e s skupnim zanimanjem in sodelovanjem drug z drugim bomo v stanju pomagati naši in skupni delavski stvari. Delavci, v ta namen pristopite v klube JSZ.
Jacob Ambrozich.
Otežkočeno povračanje
Mnogi Američani, ki jih je v Evropi zalotila sedanja vojna, imajo težkeče dobiti prostor za povratek. Italijanski parniki so obnovili promet, toda vozni-na na njih je od 30 do 70 odstotkov višja kakor pred to vojno. V evropskih deželah je bilo ob izbruhu sovražnosti okrog 80,000 Američanov.
PRIREDRE KLIKOV
J« IS. z«
. Kupovanje s kartami
V Nemčiji ni dovolj, da moraš imeti denar, če hočeš kaj kupiti, ampak moraS imeti še kakih ducat kart, ki ti dovoljujejo, koliko lahko kupiš mesa, masla, masti, jajc, gasolina, mila itd. vsak teden ali mesec.
Milen to and Adorrtiie over
PALANDEOTS YUG0SUV RADIO
Folk Songm and Music Tamburitza Orchestra
S ta tion WWAK, Every Sunday 1 to 2 S. Clsrt St. Chiesiro — Hsr. 800«
■ —
MMIMHMMMMMIMM
BARETINCIC & SON I
POGREBNI ZAVOD
TsL 1475
424 Bro%d Street
JOHNSTOVVN, PA. ................
OKTOBER
CHICAGO, 7LL. — Dramska prod-•tava klaka i«, t JSZ v aedeljo 29. oktobra v dvorani SNPJ.
NOVEMBER
WEST ALLIS, WI8.' — Domača aabnva kluba it. ISO JSZ r soboto 11. novembra a Kraljevi dvorani.
V/AUKEGAN, ILL. — Konferenca klabov JSZ ia druitav Praavctao matice aa teverni llliaoi« ia Wi»con»in v nedeljo 19. novembra v SND.
CHICAGO, ILL. Koncert "Saae" v nedeljo 26. novembra v dvorani SNPJ.
CLEVELAND, O. — Koncert eoe. Zarje na Zahvalni dan 30. nov. v SND na St. Clair Aaa.
DECEMBER
CLEVELAND. O. — Ple.aa veselica kluba at. 49 JSZ aa koiič»A dan 25. dacembra w Slav. dal. dama aa Wa t ar loo Rd.
CHICAGO, ILL. — Silvestrava aa-bava klsba it. 1 dne SI. doc. 1939 v dvorani SNPJ.
1940 MAREC
CHICAGO. ILL. — Priredba v ko Hat Proletarca v nedeljo 3. marca v dvorani SNPJ.
CHICAGO. ILL. — Koncert "Sare* a aedeljo 31. marca v dvorani
4NPJ. v
JUNIJ
CHICAGO. ILL. — Piknik a korist Proletarca a nedeljo 30. junija aa Keflovem vrta a Wiltow Sprin«su.
Dr. John J. Zavertnik
PKTSICIAN AND SURGEON
OmCE H0UR8: 2:0C-—4K)0; 7:0Q—ft£0 Dsily At 3724 W. 26th Street
tal. Crawfard 2212
At lSSa W. Cermak Rd
SiOO p m. Dai]y Tal. Ca na I 1100
Wtdn*ftrisy and Sunds? by
sppointments only
Reesdaaca Tal.i CrivfeH 9440 II aa aaswor — Aastin S700
A Vugoalav Weekly Devoted to the Interest of the Workers
OFFICIAL ORGAN OF Y ugasla v Federation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION
CO-OPKRATIVE
COMMONWEALTH
NO. 1672.
P«kli»ha4 VVeakljr at 2301 Sa. Lauadal« Ava.
CHICAGO, ILL., September 27, 1939
VOL. XXXIV.
PEACENOT WAR
We should all be commonly agreed on one important point during the present critical times. And that is that vve want peace for America, first, last and clways. We have absolutely nothing to gain by participating in Europe's brutal conflict of rival imperialisms. On the other hand, if munition makers succecd in drawing us into the vvar, an act they are entirely • apable of, and anxious for, we have a vvorse heil staring us in the face than in 1914.
How to keep peace vvith the man who fortified the Rhine, bullied the Saar into the Reich, helped smash the Spanish republic, seized Austria, destro.ved Czecho-Slovakia, and is novv gouging the heart out of Poland, will be a task difficult of ac-comiplishment.
President Roosevelt in his message to the special session of congress recommended a six-point program intended to keep us out of war, which irdudes—repeal the arms embargo of the present neutrality act; prohibit American ships from entering vvar zones; prohibit American citizens from traveling on bellig-erent ships; require belligerent purchasers of American com-modities of all kinds, including raw materials as well as muni-tions, to acquire title to them before they leave this country; prohibit loans and credits to belligerent nations; and continue the existing munitions control board and the system of regulat-mg iby licenses the manufacture and export of arms.
How much of this program vvill be accepted by congress, and how efficacious it vvill be in keeping us out of war is highly problematical, as long as Wall Street controls the munitions industry and is itching to make profit out of the blood of in-nocent peoples.
The Declaration Against \Var unanimously adopted by the National Executive Committee of the Socialist Party, states that. "American people can keep out of war, but only if they assert their po\ver to control their ovvn destiny; to vote on their own vvars; to find that their pro?perity is in produetion for peace and not in vvar trade.
"Only in an America at peace/' the statement continues, "can the masses make democracy vvork so well that it can in-spire our brethren in the rest of the vvorld to nevv faith in it. Only in an America at peace can vve offer the maximum possible succor to the victim's of Europe's madness. It is an America at peace vvhich can best offer to the vvorld hel-p in those conferences vvhich will lead to peace, diaarmament, economic readjustment, justice to minorities and to exploited colonial peoples the world around.
"It is from an America at peace that citizens can best give their aid to movements of the workers for democracy and peace. It is to these movements, vveak as they may be in the first daya of vvar, but which vvar of itself will nurture, that vve must look for the ultimate triumph of the peoples of Europe over the forces vvhich would destrov them To the great task of keeping America out of war and of co-operating with those constructive forces which eventuallv will put war out of the wor!d, the Socialist party pledges itself and its memoer.s. In that task it seeks the support of all men and women of good vvill/'
REFLECTIONS
By RAYMOND S. HOFSES
WHAT MOST PEOPLE fail to re-alize about the present war in Europe is that it is the death struggle of the capitalist sjrstom and that the in-evitable result of the conflict is des-tined to be a neu order arhich, arhether democratic or dietatorial, arill take the economic resources of the urorld out of private hands and give control to governments.
As I ponder the long steps arhich have been taken in that dircction— not only in totalitarian European nations, but in our own United States as uell—recall those smug and sup-•rcilious "liberab" who, for many years, have rationalizcd their un-willingnoss to help Socialists make the necessary socisl and economic changes by voicing a taunting brom-ide.
"Yes, Socialism vrill come arhen the world is ready for it, but it won't be brought sbout by the Socialista, nor arill it come the way you usnt it." That\ arhst we Socislists had to fight against; and God pity them, these satisfied "liberals" noar appear to be right.
I uonder hoar they like it. *
NOT THAT I vvould call that hate-ful tntalitarianism vvhich is spresding over the earth by the name of "Socialism.** Socialists demand not only the socisl ounership of resources but their DEMOCRATIC MANAGEMENT as vvell—and the latter dcinand emphasir.es the important differenc« betveen what Socislists have been working for and vhat some nations sva getting. *
For arhether you like fascism or j not, arhether ysu ar« a communist or sn anti-communist, you should, understand by this time that both are forms of socialisation. They are the type of monstrous socialisation arhich are csn espect evoryvhere if per-mit the bcnsficisries of the unjust capitalist system to run their hsts-ful racket into the ground.
Ves, it's coming! But not in the way ve arant it to come—almost en-tlrrljr because there arere too msny i people arho arere quite content to let Soeislst fight their battle slone.
I HAVE 9CANT pstlence vvith those do-nothing people arho refused
to enlist in the Socialist drive against capitalist exploitation arhen I noar hear them bemoan the depredations of dietators. They asked for it and they're getting it—just as we pre-dieted so many times thst are arere sickened by our own repetition.
l!nfortunstely, hovever, time and event. never wait for people. We noar have sad examples of the fset that the time has come for economic so-cializstion—snd that if the people don't do the socislizing some fuehrer will.
THAT THE STEPS are hsve taken in the direetion of socializstion in America have been short and mincing is duc entirely to the fact that the economic and political erisis on this side of the Atlantic ocean is lesa severe thsn in Europe. But the inl-tisl steps hsve been taken—mske no mistake about that.
The very first effort of the Neti Deal—thc NIRA—.uras s step tousrd the socislizstion of the nstionsl economy. Other step« hsve lesd the nation into the field of a nationalized PEOPLE; direct relief, WPA, sub-sidized fsrmers, food stamps for the poor, NYA, OOC — all these hsve their couteiparts in the bread lines, labor camps and economic boards of poorer and more-threatened nations uhich have gone farther along the road of totalitarianism.
HERE IN A MERICA ue stili hsvs political democrseg. But ue'd better use 1t—QUI0KLY and CORRECTLY. We can't travel a road and not even-tuaily come to the end of that road. W« csn't trust our destinies—snd our hopes for sn sdequste relief check — to politicisns arho are hsll-bent upon continuing s system arhich no longer funetions, uithout having the coming socialisation take on all the chsracteristics of fsscism.
Socialisation is coming—just ss ls«y "libersls" predieted it arould come. If ue usnt it to come ss flo-cislists desire the change to be msde —.urithout the sscriflce of democrscy —If ue usnt to preserve chrll liberty snd humsn dignity in the process, WE, thc people, hsve to make the chsnge.
Travers Clement Spoke at Brcnch 1 Meeting
Chicafo. — The first subject up for discussion at the meeting of | Branch 1 JSF, lu»t Friday, aft*» ac-j ccpting reports of the Drumatics committee nou occupicd uith prrpara-tions for our Fall dramatic presenta-tion, "Sava'* reports on their aetiv-ities, Cook County and others, va* the neutrality issue nou a subject of common discussion everyuhere.
Some members present uanted to knou hou it is possible for Socialist*, Communists, fascist*, and bundsmen to all occupy the same camp on the neutrality isšue. National *ecretary, Travers Clement, uho uas present as the speaker of the evening, explained uhy these groups each are against repeal of the arms embargo provision of the neutrality lau, and uhy the Socialist Party is against repeal «hich uould give us exactly the same lau under uhich ue uent Into the last uar, and uhy the Socialist Party ia in favor of extending the embargo act to include shipping of unfinished uar produeta also.
In regard to the 1940 campaign, the National Executive Committee at its meetin« in Neu York set up a special committee to explore the ground for posaibility of organizing an independent farmer-labor party under. uhich all militant labor group* could be rallied. Among the issue* around uhich a campaign could be centered, he mentioned the undemocrstic election laus enacted under Roosevelt, uhich are more severe than ever and practical)y eliininate third parties.
Joseph Drasler.
Something About The Artists AMERICAN COMMUNIST HYPOCRISY
In Which Some Famous Men Are Taken Off Their Pedestals and Examined
BRANCH 1- JSF VVILL STAGE "2ENITEV
f"
Chicago.—In compromise to those uho had long desired thst our Branch stage a comedy once again, for it has been s long time since the lsst one, the Dramatics Committee has select-ed "fcenitev", a Slovene comedy, full of dtep, uholesome, domestic humor.
It is a three-act comedy by Nikolaj Gogolj, fareed Russian playuright, centering around an elderly gent, uho, rather late, decides he ought to marry.
Sunday, October 29, is the date on uhich it vili be fir*t presented in Chicago, in the SNPJ Hali.
Slcvenes, uho look foruard cach yesr to our dramatic pres? ntation, have a treat in store, and ue ask that you rcseivc the date.
EDITOR*S MAII.
Cud«hy, Wi». — I am sending you my reneual to Proletarec. Had no idea it uas so far past due.
No doubt you have learned of the desth of my father in June. He uaa only 57 years old and died from can« cer of the stomach.
Mv father, Laurcnce Bratanic. uas a »ubaeriber to Proletarec as long as the paper is in existence. He alwsys prsised it highly for its honesty and the fearless manner in uhich it presenta the truth. I remember hou he often chose srticles uritten by the editor, Frsnk Zaitz, and read them aloud to us. He did not mcrcly glance st Proletarec but read the uhole paper completely. He read English pa-pers also, and German papers, but ne^-er as thoroughly as he did Proletarec.
Yes, he read aloud to us from Proletarec vhatever he thought ue should knou. I can assure you he did not do this uith any other paper. I believe I don't have to teli you thst he liked it very much, and perhaps thst is one of the reasons uhy I like it too. — Louis« B. Jarsajr.
(Readers of Proletarec uill recall thst Louise B. Jursey not only reads Proletarec but has contributed ar-ticles regularly in the past, a practice ue uould like to see her continue in the future. Every time ue learn of the passing of another of our stauneh old pioneers, it is profoundly felt ss snother gap in Labor's rank* uhich uill be difficult to fill.—Editor.)
(Continued)
Raphaal, rankad bjr maajr as tka ■raalaat pa i a ta r ia kistor?
We have all* heard tbe remark, usuully uttervd by some sophtsticst-
ed snob \rho knous no better, "Oh, it'« by Rapkael." He stili remains to this day the darting of pious peasant-uives, snd sentimental school-marins doing culture-fiilgrimagcs, and in short, of all those uho ui*h to devel-op their emotions at the espense of their brains, snd to shut their cyes to tho grim reslities of life, out of uhich slone true and vital beauty can grou.
Raphsel uas the son of a court painter, and hia life uas one of esse, suift achievement, and applausc. He ua<t gifted iwlth all the graces of body, also a genigl and uinning nature. He studicd the uork of one painter sfter snother, snd scquired sil the pouers of each. He bccsmc so famous that his life ua* "not that of a painter, but of a prince." Am-bas.-adors from the uealthy and pou-erful besieged his doora, and waited for months in hope of an intervieur.
Whst uas the secret of his for-tune? you may uonder. The ansuer is, he painted the ruling class of ltaly, in their physicsl beauty and their material luxury and splendor. In order to flstter their vsnity, he painted them as all the saints and demigods of the Catholic mytholoKy. Every trsce of ssceticism disappesred out of church art; the Christian gentle-men and mistresses snd virgins snd Kod* snd saints of Ranhael are full-throated and full-bossomed and rud-dy-cheeked picture* of prosperity. Their ecstasies arere never permitted to interfere uith their digestions.
In this manner Raphsel flourished. He had so mkry commissions to por-tray neu pojies snd cardinsls, neu snnunciations and transfigurations snd illuminstion* snd immsculste conceptions. thst he could not fill them sil. He remsined to the end the perfect esemplsr of leisure-clas* art. uith never a thought for the poor.
Victor Ha«a
It i* only s step from the sublime to thc lidicujous, snd folloving Victor lluto one often takes that step. But the masses of the people kneu that the core of his being* vras a pas-sionatc devotion to libcrty and justice; therefore they took him to their hearts, and his life is so blended uith theirs thst Victor Hugo snd revolu-tiooary France are tuo phrases uith one meaning.
Bom in 1*02. Victor Hugo lived to be eighty-thtee years old, snd uent on uriting and vorking to the very end, so that the story of his life csr-ries us through prscticslly the uhole of the nineteenth century, during uhich he uas not satiafied uith only contemplsting its disesses; he sought remedies, snd beesme a convert to revolutionsry idesls.
In sddltion to his play», he arrote fietion snd prosc, and in every field he became the neu sun of France. But he uas not content uith litersry laurcls; he uent on seeking a remedy for the bourgeois disease. He espous-ed the cause of the poor uorkin*man st every turn.
When the French psrlisment uas ovcrthrovn by Louis Napoleon, uho then made hlmself emperor, Victor Hugo sought to rouse the people, bsr-ricades uere raised in the streets and much street fighting took plače. Thc poet fled to Brussels from uhere he uas cxiled later, Snd uhile in «»xile, urote, afte^ ten years* labor, "l-«es Miservbles." uhich appeared simul-taneouslv In eight capitals of the uorld.
Into this novel Hugo poured all his pa*«ionate devotion to !iberty, equsl-ity and frsternity; likeuise his blaz-ing hatred of cruelty and tyranny. He tells the story of an esca|>ed con-viet uho reforms snd make* a sue-cess of his life, but is pursued by the police and dragged back to prison. Incidentally, the poet gives us a vast picture of the France of his oun time, and the lives and struggle of the proletariat. The figure of Jean Vsljean is one of the great achievement-* of the human imaginstion, and his story is a tressure of the revolu-tionsry movement in every modern lami
Fiom thc lives of these four men ue can readily see that, as some men achit-ved farne through catering to the leisure class, ready to come to them at their beek and call, like poodie dogs, others came from the uoikingclass, uere trsined in the hsrd school of povcrty and hardship, snd tierved the vorking clsss.
The latter, uho faced life'a real-ities and urote and painted them as such, are preferablc reading to thise uho sheltered themselves in the houses of the rich and produced mythology.	Jotaph Draslar.
LABOR MUST BACK ITS OVVN PRESS
The pouer of the press is reslised only too uell by the enemies of pro-gressive trade unionism today, snd the subsidized press uhich sppears in solid array in every dispute is an evidence that they take advantage of it.
The uorking men to a great extent have been blind to this great pover, and a* a result have failed to sue-ceed. They must brush the scales from their eyes and see the situation j just as it is. Thcy must see that they hsve paper* that uill spesk for them j in times of trouhle and vili educate at all time*. To have such a friend he must be supported. The labor I editor should receive the aetive aid of every laboring man to the end that he may be strong to battle for the right.
Evcry vorking man should make it part of his duty to uphold, as much as it lies in his pouer, the local labor papeo. Big capital knous the pover of the press and supports it libcrally« In return they represent all social phenomena in a light uhich is favorable to their pre roga t i ves.
—Baker*' Journal.
THE SPECIAL SESSION OF CONGRESS
There is much disagreement sbout the arms embargo snd there arill be a long discussion concerning it. Some say the debate vili last s month or more snd there is much speculstion ss to thc outeome. It is reported thst the president had the assursnee of s majority before he called the special session, but the outeome uill depend upon uhat the senators and repre-sentatives hoar from the country.
VVhen congress jjets through uith the embargo question, ue hope it vili proceed to provide that this country shall not cngage in any overseas uar uithout a referendum vote of the people; al*o that it vili proceed to solve thc unemplo.vment problem on a peacc-time basis. That uould help mightily to keep our country out of uar.
If anything vvere needed to convict the American Communist party of hypocrisy—a hy.*>ocrisy vvhich is based upon absolute subservience to the Stalin regime in Soviet Russia — the about face on the subject of vvar vvhich vvas promptly made by the follovvers of Earl Brovvder vvhen Joe Stalin became a natellite of Adolf Hitler—completed the evidence. Indeed, vve novv knovv that even the term "American" is a misnomer vvhen applied to the Brovvderites. Their vievvpoint, tactics and ob-jeetives are not even their ovvn, but come ready .prepared from the Kremlin.
Up to the time that Hitler and Stalin entered into economic and non-aggression alliances, the "Commies" vvere the most ardent supporters of the so-called "democracies" of Europe. Almost any issue of the Daily VVorker vvould have convinced even a nevv reader that they vvere straining at the leash to get after the Nazi devils vvith guns and bayonets.
The change vvhich has taken plače vvithin Communist ranks has been complete and abject and subject to no other ex-planation than that they are simply obeying crders.
Novv the defense of the democracies has given way to a vehement and almost tearful tplea for peace. Novv—and only aince Joe Stalin issued the orders—the Munichmen are the devils of Europe. We call attention to this fact vvithout inten-tion to criticize the Soviet leaders for policies affecting themselves, but merely to unmask the servile duplicit.v of their American dupes.
Only the woefully uninformed vvere fooled by the Communist professions of love for democracy and their vvillingnesn to have this country enter a vvar against Hitler. Novv, hovvever. there is no excuse for anybody to be in doubt about their ob-jeetives. They are for the Soviet Union, first, last and all the time. Their hope for vvar vvas based upon the vvish, if not the belief, that other European nations might bleed themselves vvhite and thus enable Russia to dietate terms to the capitalist vvorld.
In the latter hope the.v vvere understandable and, according to their ovvn lights at least. justifiable. But vvhat justifica-tion can they give ^for their sudden about face, novv that the Soviet Union is an economic ally of Hitler?
Compare the sad — and silly — position in vvhich the "peace-loving" Communists novv find themselves vvith the position taken by the Socialists of America. Socialists, too. are against vvar. They vvere against vvar all along. Their opposition to bloodletting is based upon the same sound, vvorkingelass principles today as before the Moscovv-Berlin alliance. Those principles vvere enunciated at a recent convention of the YounR People's Socialist League in the statement: "This is not our vvar, vve are not your army."
Twenty years ago the Socialists of America permitted their j movement to <be split rather than become the vassals of a Russian regime vvhich preached the philosophy of dietatorship. Socialists vievv democrac.v as something not to be surrendered. Their program is positive and cannot be altered either b.v the • actions of a foreign dietator or by the economic intere.-ts of the American plunderbund.
Socialists are against vvar because the.v offer nn economic plan vvhich vvill result in peace as logically as capi tal ism results in vvar. War and dietatorship comes because the Socialist plan has been rejeeted, vvhich is all th«» less reason vvhv Socialists should either join in the slaughter or bovv to the dietators.
—Reading Labor Advocate.
Union label buyers play as important part as labor union bargainers.
'MIGHTIER THAN THE SVVORD1"
SOCIALIST REVIEW
The 8eptember-October issue of the Socislist Revieu is nov on ssle snd csn be secured from thc national office of the Psrty st IBc per copy.
In addition to the Socislist Psrty's statement on the European War, this issue contsins the folloving srticles: The Nev Imperislist Wsr, by Herbert Zain; The War and the Communists, by Lili ian Symcs; A Sit-Dovn Strike Against War, by Harold E. Fey; After The Soviet Munich. by Herbert Zam; Thc Challcnge of 1940. by Travers Clement: Need fo» Labor Pešce, by Joel Seidmsn; Roosevelt snd Latin Americs, by S. Fanny Simon; Progressive Mexlco, Bsck-vsrd U. S. A., by Clsrence Senior; British Policy in Palestine, by Besslel Sh^rmsn; Contrsdictions and Per-ipectives of Fascism, by Otto Bsust.
Socialist Revieu is the officisl theoretical organ of the Socialist
Psrty of thc United Ststes. --- m
EFFICIENCY
Feng Yuhsing, a Chinese genersl vho embrsced Christisnity, snd per-suaded his 10,000 soldiers to follov suit, then haptised them st one stroke uith s fire bose.—Nesl 0'Hsrs.
REVIVED 1MPOSSIBIUSM
About the most futile me t hod of i facing the problems of these tragic days is to nioan over and over agair that they are due to the profit sys-tem snd to solemnly declarc thst this s.vstem must be rcplsced by a democratic cooperative order. Wc do not disagrce vith these basic Ideas, but the immediate problem ve fsce is not the abolition of the profit system; the problem is: uhat shall ue do NOW, considering thst not one-tenth of one per cent of the population is sgrced on the necessity of a cooperative common vealth?
War in Europe is s glsring fact. Its repercusaions are nov felt here. 'Communssi' bsrbsrism is s threat to the vorking masses sli over the vorld. The depression is s fset, so is the trsgic vsr in the labor movement, the terrible plight of the farmers, the continuance of mass un-employment, and many other important fscts snd problems.
But csn ve meet these problems by mcrely throving up our hands and dronlng thst they sli have their rqots in the profit system? Certainly not. They requir« intelligent thinking ss to vhst course ve should tske NOW.
In 1904, a group appeared in the American Socislist movement vhich insisted thst sil immediate problems snd messures vere bunk snd thst ve should con fine our educstional vork to a demand for thc abolition of the profit system. Thinking vas sn šr-duous tssk tor members of thst group *ho became kntfun as "impossikil-lstk,H sH<r k revfral of that *«tllity is of no more service to the mssses nou than it uss 3U yesrs ago.
—'Nev Leader.
NO CAUSE FOR FOOD PRIČE RISE
Recant risas ia retail food priče« ara not justifiad by any ikortifr of food • eopite«, accordinf to Secretsry of Africultura Hcnry A. VValUce
In Contumeri' Notas, a weekl? bullalin . itsved by the contumeri' coansel division of the department of africultura, VVallace is quotrd *> aagiag:
"Throufh tka avar-tiormal frsnarjr plantiful quantitiea of wkeat and corn and cotton have baan stored bjr tKe farmar« and tha fovarnment."
POLAND PARTITI0NED FOR ITS FOURTH TIME
Poland uas partitioned foi tho fourth time uhen German and Soviet high commsnds aarecd upon lincs of demarcation betueen the tuo armics uhich give approxim;»tely h.ilf of Poland to Russia.
VVhether the carving done b.v thc reich and red armies uould be fina! remained for decision as u possible creation of a Polish huffei state be-tuc»ii (lermanv and the U. S. S. K But for thc present Russia is to tske sil of Polsnd east of thc line bejn-nin,i at the East Pi ussin frontier. uhcr»« the Hver Pis* crosses into Poland.
Minute events sre the hinge- on vhich magnificent results turn. In s uateh the smallcst link. chain. raehet, cog. or crsnk, is a.« essentinl as the msinspi ing itself. If one falls out the uhole uill stand stili.— Cumming
BRANCH 27 MEETING
Clarelaad, Okla--All members of
Branch 27 JSF, sre noUfied thst our meeting date Is Fridsjr evening, October in the ususl pisce. This is sn important meeting that rvery member should attend.
Jnsopklaa Turk
Msllce sueks up the greater part of her ovn ve no m, snd poiaons herself —Montsijne.
uHOW NOBLF IN REASON !M
"For tvo and a half hours, London-ers filled tind« i-ground air raid sbel-ters vhile German bombinp pisne« sttemptcd to raid the city and Briti«h plsnes foucht them off."- Nevs di^ pateh from I^ondon.
"\Vhat a piece of uork i* msn! b os noble in reason? ho* infinite in fsculty! in form snd moving hou f*-press snd admirablel in setion ho* like sn sn«el! In spprehension hou like s goir—WiUiam Shakespesre.