Narodna politika. 11. Zgodovina priča, da smo imeli Slovenci zmerom dovolj neprijateljev, kteri so nas pritiskali z vseh strani; ali vkljub mnogoterim maueverom in intriguam ohranili smo si veadar le svojo iiarodaost. Ta le fakt nam je porok, da tudi v bodoče De poginemo ia nas nobena sila ue izrine iz zgodoviaskih listia, marveč nam velja še marsikteri list dopolniti. Slovenci nismo noben osamljen ostaaek naroda, ki je vže poginol ali na skoro pogine. Mi stno veja debla, ki obdaja skoro vso Evropo: a za brbtom so nam sorodaa plemena. Pa da tudi tega ae veuio, to nam vže napadi in sovraštvo nasprotnikov kaže, da imamo še dovolj snage. Treba nam je le, da se zavedamo in za nemile skušnje vtrdimo. Kaj neki pa, nasprotniki, vendar zabtevate, da bi storili? Hočete li, da bodemo še na dalje igrača in orodje vsakemu, kdor in čemur bi nas liotel rabiti? Menimo, da ne bode tega noben svobodnjak zabteval. Ali pa hočete, da se^naobrazimo in postanemo krepek steber splošnej svobodi? Če to zabtevate, vjemate se z nanii. V ta namea nain pa podajte tudi sredstev, da se narod naobrazt iu olika v njem trduo vkorenini. Da se pa naobrazi, mora se zavedati; ia da se bode zavedal, moramo ga buditi in podučevati. Narodua zavest je podlaga vsakemu napredovanju. Brez nje je vsaka omika publa in nestalna; brez cje vsak pojem o svobodi netnogoč. Ali vi trdite, da nani ni mar svobode, marveč se bojujemo le za jezik. Pa kaj pomaga n. p. narodu svobodni tisek, ako se ne sme na podlagi svojega jezika naobraževati; ako celo ne zna vsega v svojem jeziku misliti, ker nima dovolj znanstvenib izrazov ali jib celo ne pozna? Najprej je treba jezik vsestrausko ohkati; da se pa olika, treba ga je rabiti v šoli in javnem življenju. Mislite li, da bi bil narod res tako dolgo čakal konstitucijonalne ustave, da je prej urnel, kaj je in poiueni beseda ,,konstitucija" ? Gotovo ne. Pa nikar ne ruislite, na bi bilo dovolj, ako bi mu se ta beseda iz kterega slovarja poslovenila in pojasnila. Predao jo ume, mora imeti pojeai, kaj je. Prav radi vam priznavamo, da v gospodarstvenih rečeh prav počasi napredujemo, danimamo kapitalov, da nas obrtnija ne zanima toliko, kolikor bi nas morala. Ali kaj je tem pepakam krivo? Samo to, da ni mogel narod svojih sil tudi na tem polja razvijati in uriti. Kdor se je hotel uaučiti pametnega gospodarstva, moral si je na tujej podlagi potrebnih naukov pridobivati; ali narod se ni niogel po tej poti učiti. Ravao za to pa zahtevamo sedaj sredstev, da mu se pomaga; vcepiti mu čemo zavest in oiniko, da poderemo vsako mejo, ktera ga je doslej ločila od olikauega sveta. Ali nas pa sme kdo za tega voljo grajati ? Bilo bi krivičao. Ia, ko narod vse to doseže in si prisvoji; ko mu ne bodo razae overe zapirale poti do splošne omike ; ko bode narod svojo saago poznaval ter jo vedel ceniti in pametno rabiti: potem ne bodemo z narodno politiko nič več nadlegovali, potern ne bodemo več zahtevali ravaopravnosti. Ali poprej ne bodemo mirovali, naj nas tudi nasprotaiki napadajo ia črae, kakor jitu drago.