II 4 303 06 
KNJIZNICARSKE NOVICE 
2(1992), st. 6-7 6. julij 1992 
STROKOVNI SVET ZA KN J IZNICARSTVO 

POUDARKI 7. SEJE 

One 3.6.1992 je bila v Narodni in univer­zitetni knjiznici 7. seja Strokovnega sveta za knjiinicarstvo R Slovenije z naslednjim dnev­nim redom: 
l. Potrditev zapisnika 6. seje 
2. Razprava o gradivu Kooperativni online bibliografski sistemi in servisi -COBISS 
3. 
Merila za ocenjevanje dela knjiznicarskih delavcev v visok0801skih knjiznicah 

4. 
Razno 


Ad 2) 
Poglavitna tocka dnevnega reda je bila raz­prava o sistemu COBISS. Seji je prisostvoval tudi mag. Tomaz Seljak, ki je povzel glavne tocke predlaganega gradiva. 
Po uvodnih besedah direktorja IZUM-a se je razvila izcrpna razprava, v kateri so sodelovali vsi clani Strokovnega sveta. Ker je bila raz­prava obsezna, born nastela le nekaj bistvenih pripomb in predlogov. Vsi clani Strokovnega sveta za knjiznicarstvo so bili mnenja, da je potrebno sistem podpreti, vendar so imeli se naslednje pripombe: 
• 
pri razposiljanju gradiva in pogodb je prislo do nekaterih nerodnosti, ki bi jih lahko preprecili 

• 
sistem je potrebno se naprej usklajevati, ker so nekatera vsebinska vprasanja se od­prta 

• 
razni termini v gradivu so nedosledni in nejasno citirani 

• 
pri branju pogodbe imajo knjiznicarji obcutek neenakovrednega partnerstva 

• 
v pogodbi ni natancneje naveden in ovre­dnoten prispevek aktivnih clanic v sis­temu 

• 
IZUM glede na sedanjo zakonodajo ne more biti nosilec razvoja KIS 

• 
v novem zakonu o knjiznicarski dejavnosti je potrebno natancneje definirati skupne osnove KIS in SZTI 

• 
v tekstu je tudi razvidno, da je bibliote­karska stroka potisnjena na stranski tir 

• 
potrebno je oblikovati nacionalni nacrt nadaljnjega razvoja bibliotekarstva 

• 
Univerza bi morala skrbeti za boljsi sta­tus visokosolskih knjiznic in jim zagotoviti razvoj 




• IZUM bi moral upostevati tudi predloge splosnoizobrazevalnih knjiznic 

Mag. Tomaz Seljak in mag. Iztok Tvrdy sta tudi sodelovala v razpravi in sta odgovarjala na zastavljena vprasanja. Po razpravi sta bila sprejeta nastednja sktepa: 
1. 
SKLEP: Strokovni svet podpira gra­divo uPonudba kooperativnega online biblio­grafskega sistema in servisov -CO BISS". Pre­dlogi in stalisca, ki so bila podana v razpravi, naj bodo smernice za nadaljnje delo pri dopol­njevanju tega sistema. 

2. 
SKLEP: Pri koncipiranju tez novega za­kona o knjiinicarski dejavnosti naj sodelujejo predstavniki Ministrstva za solstvo in sport, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za znanost in tehnologijo ter IZUM-a. 


Ad 3) 

Pri tej tocki je Ivan Kanic izpostavit gtavne probteme, ki se pojavtjajo pri obtikovanju me­rit za ocenjevanje in vrednotenje dejavnosti vi­sokosolskih knjiznic. Strokovni svet je pro­sit za potrditev pravilnosti koncepta, da se pri izracunu potrebnega stevila delavcev v vi­sokosotskih knjiznicah uposteva strokovni kri­terij, t. j. dejansko opravljeno delo in njegova kvaliteta, ne pa kriterij stevila knjig in etevila iitudentov. 
Po razpravi so clani Strokovnega sveta spre­jeti naslednji 
3. SKLEP: Pri izdelavi meril za izracun potrebnega stevila delavcev v visokosolskih krtjiinicah naj se upostevajo strokovni krite­riji, ki zajemajo celovito dejavnost knjiinice. Posameznim kriterijem je potrebno dodati se vrednotenje v tockah. Tako dopolnjeno gradivo bo Strokovni svet obravnaval na naslednji seji. 
Ad 4) Strokovni svet se bo ponovno sestal 8.7.1992. Na dnevnem redu bo potrditev zapi­
snika 7. seje, razprava o tezah novega zakona o knjiznicarski dejavnosti, informacija o zakonu 
o visokem solstvu, ter ponovna razprava o me­rilih za ocenjeva.nje in vrednotenje dejavnosti visok080lskih knjiznic. 
Ana Martetanc 

*************************************** 
VISOKOSOLSKE KNJIZNICE 

*************************************** 
SESTANEK DELOVNE SKUPINE ZA ZNANSTVENE IN VISOKOSOLSKE KNJIZNICE V OKVIRU REKTORSKE KONFERENCE ALPE-JADRAN 
V okviru srecanj delovne skupine za znan­stvene in visokosolske knjiznice Alpe-Jadran je bilo nedavno ponovno potrjeno plodno medna­rodno sodelovanje pri izdelavi Vodnika po uni­verzitetnih knjiznicah delovne skupnoeti Alpe­J adran. Organizatorica sestanka je bila to­krat Narodna in univerzitetna knjiznica v Lju­bljani, pod pokrovitetjstvom Ministrstva za znanoet in tehnologijo Republike Slovenije. 
Udelezenci iz skoraj vseh dezel -clanic Alpe-Jadran so pohvalili delo Instituta infor­macijskih znanoeti Univerze V Mariboru, ki je najbolj zasluzen za izdelavo programske opreme in racunalniske baze podatkov. Vo­dnik vkljucuje gtavne knjiznice iz 7 drzav, ki so obenem nosilke informacijskih virov in gra­diva razlicnih znanstvenih podrocij. Zbrani podatki so izdani v tiskani publikaciji in v obliki racunalniske baze podatkov in bo zato tudi v bodoce potrebno stalno sodelovanje re­gionalnih predstavnikov. S tern je omogoceno spremljanje in primerjava razvoja informacij­ske tehnologije v knjiznicah. 
Namen srecanja je bila tudi predaja dose­danje predsedniske funkcije, ravnateljice Uni­verzitetne knjiznice v Grazu, dr. Sigrid Reini­tzer, ki je 2 leti uspesno koordinirala delo de­lovne skupine za visokoeolske knjiznice. Nove dolznosti je sprejel prof. Francesco Favotto iz Univerze v Padovi. Na dnevnem redu pri­hodnjih sestankov bodo teme kot npr. pravni okviri mednarodne izmenjave podatkov in av­torsko pravo v knjiznicah. Nove informacijske zahteve terjajo od knjiznicarskih in informa­cijskih strokovnjakov stalno sirjenje in pogla,. bljanje znanj. Zelo dobrodosla so bila pri tern razmisljanja prisotnega Maurica Lina, vodil­nega svetovnega strokovnjaka s podrocja infor­macijskih in knjiznicarskih znanosti, ki je isti teden, kot gost NUK-a, vodil seminar za stro­kovne in vodilne delavce v knjiznicah Slove­nije. Smernice prihodnjega razvoja knjiznic v Evropi in svetu so, po besedah gosta, spreme­njene vloge knjiznic, zlasti pri nudenju svojih informacijskih uslug in sposobnost premagova­nja lastnih zastarelih organizacijskih modelov. 
Za organizacijo prihodnjega srecanja de­lovne skupine je na vrsti Italija. 
Boris Kosorok 

NORMATIVI IN STANDARD! ZA OPRAVLJANJE KNJIZNICNE DEJAVNOSTI V VISJEM IN VISOKEM SOLSTVU 
Predstavniki Ministrstva za solstvo in sport in obeh Univerz pripravljajo predlog nove me­todologije za financiranje stevila knjiznicarjev v visokosolskih knjiznicah. Tudi najno­vejsi predlog financiranja temelji ponovno na iitevilu knjig. K temu kriteriju so dodali iie kriterij stevila vpisanih studentov na doloceno fakulteto. 
N arodna in univerzitetna knjiznica je vse­skozi opozarjala Ministrstvo za solstvo in sport (prej iie Izobrazevalno skupnost) na neustre­znost in nestrokovnost predlagane metodolo­gije, vendar doslej zal brez uspeha. 
V aprilu t. l. se je sestala delovna skupina, ki jo je imenoval Strokovni svet za knjiznicarstvo R Slovenije in pripravila nov predlog meril za ocenjevanje dela v vi­sokoeolskih knjiznicah, ki naj bi bil tudi osnova za financiranje stevila delavcev v teh knjiznicah. Skupina je predlagala, da bi bili kriteriji vrednotenja visokoeolskih knjiznic na­slednji: stevilo knjiznicnega gradiva, letni pri­rast, izposoja, delo v citalnici, izlofanje gra­diva, oblikovanje in vzdrzevanje posebnih po­datkovnih zbirk, stopnja informacijske razvi­tosti ter opravljanje funkcije osrednjosti. 
Predlog smo posredovali Ministrstvu za solstvo in sport s prosnjo, da naj pri sestavi nove metodologije za financiranje stevila de­lavcev upol!'iteva stalisca bibliotekarske stroke. 
Seznanjeni smo tudi, da do sedaj predstav­niki obeh Univerz niso upostevali predloga, ki ga ponuja stroka. Zato smo problematiko normativov uvrstili tudi na dnevni red 8. seje Strokovnega sveta za knjiznifarstvo R Slove­nije, ki bo 8.7.1992. 
Zeleli bi, da bi odgovorni na Ministrstvu za solstvo in sport ter obeh Univerz upostevali predloge stroke, ceprav se zavedamo, da Uni­verza v Ljubljani ni vedno pokazala razume­vanja za delovanje knjiznic, ki spadajo v njeno podrocje. 
V se dodatne informacije v zvezi s problema­tiko normativov lahko dobite v Enoti za razvoj knjiznifarstva v NUK, pri lvanu Kanicu in Ani Martelanc. 
Ana Martelanc 
SEJA KOMISIJE ZA VISOKOSOLSKE KNJIZNICE 


PRINUK 

Seja komisije za vi80k0601ske knjiznice je bila dne 30.6.1992 v Narodni in univerzitetni knjiznici, z naslednjim dnevnim redom: 
1. 
Pregled zapienika zadnje eeje 

2. 
COBISS -etanje in perspektive 

3. 
Normativi za visok060lske knjiznice 

4. 
Porocilo o delu eekcije za vi80kosoleke knjiznice 

5. 
Cenik storitev v studijekem letu 1992/1993 

6. 
Razno 


Ad 1) 

Pregled zapisnika zadnje seje in realizacije eklepov je podala Ana Martelanc. Ciani ko­misije nieo imeli pripomb na zapisnik. 
Ad 2) 

0 sietemu CO BISS ter o pomembnejiiih pro­blemih pri podpi80vanju pogodb je porocal Ivan Kanic. Povedal je, da 80 v veeh do­sedanjih razpravah sietem podprli, vendar je bilo na earn postopek podpisovanja pogodb ve­liko pripomb. Deja) je tudi, da NUK podpira vkljucevanje veeh visokosolskih knjiznic v eno­ten siet.em, ter hkrati tudi prizadevanje Uni­vcrze za njcno reintegracijo. NUK priporoca podpi80vanje pogodb, ne more in noce pa vpli­vati na odlocitve Univerze v Ljubljani o nacinu podpi80vanja. 
Na seji 80 clani opozorili tudi na take pri­mere, ko bi knjiznica zelela 80delovati v eis­temu, vendar pa nima ustrezne opreme za vkljucitev in sodelovanje v sietemu. 
4 

Dragica Matajdl je predlagala redne mesec­ne seetanke, na katerih bi resevali tekoce pro­bleme eodelovanja v CO BISS. Za eeetanke naj se doloci vnaprej ieti termin. S predlogom so se vsi etrinjali. Ivan Kanic je predlagal, da bi bili eestanki v NUK in na njih naj bi so­delovala tudi Zlata Dimec in Stane Bahor kot redaktorica in koordinator eietema vzajemne katalogizacije. 
Ad 3) Ivan Kanic je izpoetavil glavne probleme, ki se pojavljajo pri oblikovanju Meri) za ocenje­vanje in vrednotenje dejavnosti visok060lekih knjiznic. Clane je seznanil tudi z delom eku­pine, ki je pripravila najnovejsi osnutek me­ril ter z dosedanjim 80delovanjem e predetav­niki Minietretva za iioletvo in sport. Strokovni svet za knjiznicarstvo R Slovenije je na evoji 
7. seji tudi potrdil pravilnost koncepta, ki ga predlaga bibliotekarska stroka. Povedal je iie, da so bila merila testirana na manjiiem vzorcu knjiznic. Clane komisije pa je zaprosil, naj merila testirajo se v lastnih knjiznicah in naj Enoti za razvoj knjiznicaretva posljejo more­bitne pripombe. 
Ad 4) 

0 delu sekcije za vi80k080lske knjiznice pri ZBDS je porocala Ana Martelanc, predeednica sekcije. Povedala je, da ima eekcija 9 clanov 
in da se je eestala dvakrat. Na obeh eejah 80 clani razpravljali o: programu dela sekcije, pri­pravi okrogle mize na jesenskem posvetovanju ZBDS, ter o Merilih za ocenjevanje in vredno­tenje dejavnoeti vieok060lekih knjiznic. 
V razpravi o programu dela eekcije 80 najvec pozornoeti posvetili problemu etatusa knjiznicarjev na posameznih fakultetah in na Univerzi v Ljubljani. V ta namen je sek­cija zaprosila oba rektorja za razgovor, na katerem bi ju seznanili z vsemi problemi vi­
sokosolskih knjiznic in hkrati prosili za pomoc 
pri resevanju teh problemov. 
Ad 5) 

Ciani komisije 80 tudi potrdili predlog ce­
nika za zamudnine in opomine za studijsko leto 
1992/93 in sicer za prvo polletje. Predlog je 
naslednji: 
1. 
opomin: 150. -SIT 

2. 
opomin: 250. -SIT 

3. 
opomin: 600. -SIT zamudnina 100. -SIT na mesec. 


Predlagani cenik za vi80kosolske knjiznice ni obvezen, je le priporocilo za dolocanje ce­nikov na posameznih fakultetah. V razpravi je mag. Tomaz Bartol opozoril na represivno funkcijo zamudnin in opominov, zato se je za­vzel za se visje zneske. Menil je tudi, da bi morale knjiznice kot 80 NUK, UKM in CTK imeti visje postavke. Dragica Matajdl je se­znanila prisotne s prakso v njihovi knjiznici, da obesijo na vidnem mestu seznam knjig, ki so kupljene iz sredstev za zamudnine. 
Jeseni bosta NUK in UKM dolocila nove cene za zamudnine in opomine. Nov cenik teh dveh knjiznic homo objavili v Knjiinilarskih novicah. 
Opomba: za vse dodatne informacije o seji lahko poklicete Ano Martelanc na tel. st.: 150­141, int. 39. 
Ana Martelanc 

ODK J. GORICARJA NA SRECANJIH POLITOLOGOV IN SOCIOLOGOV 
Osrcdnja druzboslovna knjiznica Jozeta Goricarja se je letos aktivno udelezila Poli­tol08kih dni v Ankaranu (29. in 30. maja) in Sociol08kcga srecanja v Gozdu Martuljek ( 4. in 
5 

5. junija). ODK JG je na politol08kem in soci­ol08kem srecanju seznanjala udeleience s sto­ritvami, ki jih knjiznica in IN DOK center nu­dita uporabnikom. Zainteresirani so si lahko ogledali enajst razlicnih biltenov in kazal, ki jih ODK JG redno izdeluje, prikaz retrospek­tivnih poizvedb po tujih zbirkah podatkov na CD-ROMih, lahko pa 80 tudi sami poizku­sili iskati po njih. Na srecanjih smo ponudili tudi moznost, da se udelezenci naroce na SDI­profile ali pa na katerega od biltenov oz. kazal, ki jih izdeluje ODK JG. Udelezence srecanj, ki niso zaposleni na Fakulteti za druzbene vede, smo zaprosili za sodelovanje v krajsi an­keti, ki smo jo pripravili z namenom, da v bodoce se izboljsamo naso ponudbo (zaposleni na FDV 80 prejeli obseznejse vprasalnike teden dni prej). 
Nas namen je bil predvsem seznaniti sirso druzboslovno javnost s storitvami, ki jih ODK JG nudi uporabnikom. Ceprav sta bila pro­grama srecanj, predvsem 80cioloskega, pre­cej zg08cena (brez predahov med posvetova­nji itd. ), smo vseeno uspeli posredovati, pred­vsem zunanjim uporabnikom, koristne infor­macije. Vecina ni vedela, da ima ODK JG na voljo toliko biltenov in so z veseljem Iistali po njih, prav tako so bili preseneceni nad nasim zanimanjem za njihove uporabniske potrebe, ki se je izkazalo preko ankete. Tudi o tu­jih bazah podatakov, ki se nahajajo v ODK JG, vecina udelezencev pred srecanji ni bila dovolj obvescena. Zal na samem srecanju ni bilo dovolj casa za poglobljeno iskanje po tu­jih bazah podatkov, le za informacijo o njih in morda se o moznih nacinih iskanja po njih. Je pa veliko udelezencev srecanj obljubilo, da ho po srecanjih obiskalo ODK JG in si narocilo racunalnisko poizvedbo po tujih (ali pa la­stnih) bazah podatkov, ali pa so izrazili inte­res, da bi se sami naucili iskati po njih. V pr­vih dneh po srecanjih 80 se nekateri udelezenci srecanj ze oglasili v ODK JG, tako da me­nimo, da smo z udelezbo na politoloskih in 
socioloekih srecanjih, dosegli svoj namen. 

Moznost prisostvovanja na okroglih mizah srecanj pa je bila tudi za nas, sociologinje iz ODK JG, pomemben vir strokovnega znanja, ki bi se mu pri svojem delu tezko odrekle. 
Breda Popovic 
***************·•······················ 
ZBDS 
IZ ZAPISNIKA 3. SEJE PREDSEDSTVA ZBDS NUK, 9.6.1992 

1. Informacije o delu sekretariata ZBDS med 
2. in 3. sejo: 

• 
Zaradi neurejenega placilnega pro­meta z republikami nekdanje Ju­goslavije smo knjiznicam iz BiH in Hrvatske poslali obvestilo, da bodo do nadaljnjega prejemale revijo Knjiinica brezplacno. 

• 
Pripravili smo informativni letak o organizaciji nase zveze v anglescini; 

• 
Predsednik I. Kanic se jc udelezil po­svetovanja Zdruienja avstrijskih jav­nih knjiznic v Bregenzu ( april) 

• 
Na seji so bile prisotnim predsedni­kom drustev razdeljene clanske iz­kaznice ZBDS, po posti pa smo jih poslali drustvoma bibliotekarjev Do­lenjske in Koroske. lzdelavo izkaznic smo poverili firmi BIRO'M. Zaradi azuriranja podatkov o clanstvu je delo trajalo dlje, kot smo pricakovali. 


2. Priprave na jesensko posvetovanje v Lju­bljani 
Sekretariat je postal na 10 naslovov po­sebna vabila za sodelovanje z referati na posvetovanju ZBDS. Obvestilo je bilo natisnjeno tudi v Knjiinicarskih novi­cah. Odziv na akcijo je v primerjavi s prejsnjimi leti zelo slab. Aktivno udelezbo so prijavili naslednji kolegi: 
mag. P. Juznic, 8. Filo, dr. M. Popovic, mag. T. Seljak, dr. S. Maricic, J. Jug, 
I. Kanic, T. Bartol, T. Jamnik. Sekcije bodo pripravile okrogle mize, oz. ucne de­lavnice, vendar se nimamo vseh informa­cij o tematiki, ki jo bodo obravnavale. 
Udelezenci sestanka so menili, naj sekcije in komisije v svojih krogih ponovno zain­teresirajo clanstvo za aktivno udelezbo na posvetovanju. Zadnji rok za oddajo refe­ratov je 91. avgust 1992. 
Posvetovanje bo v prostorih Ekonom­ske fakultete v Ljubljani s pricetkom v cetrtek, 24. septembra ob 10. 00 uri. Visina kotizacije bo 70 DEM, vkljucno s slavnostno vecerjo in izletom. Strokovni del posvetovanja bo trajal do petka po­poldne, zatem pa bo organiziran izlet z ogledom Tehniskega muzeja v Bistri. 
Sekretariat je takoj po seji vsem drustvom postal prijavnico, s katero bodo knjiinicarji lahko prijavili udelezbo na posvetovanju in rezervirali prenocisce v hotelu LEV. Prenocisce si mora rezer­virati vsak udelezenec sam najpozneje do 
31. julija, ZBDS pa bo prejemala prijave do l. septembra. Prijavnica bo objavljena tudi v Knjiinicarskih novicah. 
3. Razno: 

• V letu 1992 stane Knjiinica za clane 500 SIT, za neclane pa 1000 SIT. 
• 
Za Jeto 1992 je clanarina za studente in upokojence 400 SIT 

• 
Na seji je g. Drolc obrazlozil pre­dlog za nagrado, ki bi jo na novo uvedli poleg ze tradicionalne Copove diplome. To nagrado bi namenjali knjiznicarskim delavcem, ki sicer ne objavljajo strokovnih clankov in re­feratov, oz. se niso izkazali z izje­mnimi dosezki na strokovnem po­drocju. To naj bi bilo "stanovsko priznanje uspesnemu knjiznicarju", lahko pojmovano tudi kot pri­znanje zavzetim knjiznicarjem za "zivljenjsko delo". Komisija za po­deljevanje Copovih diplom bo pri­pravila kriterije za to novo priznanje, sekretariat pa bo organiziral javno razpravo. 

• 
Za pripravo novega Statuta ZBDS predsedstvo imenuje delovno sku­pino v sestavi: Borut Abram, Ivan Pintaric, predsedniki sekcij (oz. nji­hovi predstavniki). 

• 
Predsedstvo se strinja, da ZBDS v novoustanovljeni sklad Guust van Wesemael prispeva 500 DEM. Sklad je ustanovila IFLA z namenom po­spesevanja pismenosti v nerazvitih dezelah. 

• 
Clane Kalanovega sklada je treba spomniti, naj nakazejo v sklad svoje prispevke. 

• 
V zvezi z novico, da v gradivu Za­kona o Univerzi (v pripravi) niti z besedico niso omenjene knjiznice, bo predsedstvo pri Univerzi vlozilo ustrezen protest. 


Tomaz Kobe 
7 


SEJA SEKCIJE ZA VISOKOSOLSKE KNJIZNICE PRIZBDS 
Sestanek sekcije je bi! dne 10. junija 1992 v Enoti za razvoj knjiznicarstva pri NUK. Sode­lovali so: Tomaz Bartol (BF-CBK), Julijana de! Giusto (Visja pomorska in prometna sola), Ana Martelanc (NUK), Tone Percic (FOV), Zdenka Petermanec (Ekonomska poslovna fa­kulteta, MB), Joze Urbanija (Visja sola za so­cialne delavce). 
Dnevni red: 
1. Program dela sekcije 
2. Jesensko posvetovanje Knjiinice in infor­macijska politika 
3. Razno 
Ad 1) 
K prvi tocki dnevnega reda so v zvezi z ure­janjem statusa. visokosolskih lmjiznic prisotni predlagali naslednje: 
Knjiznica bi morala biti znotraj fakultete samostojna enota in ne de) skupnih sluzb. Taj­nik fakultete ne more biti nadrejen knjiznici. Knjiznicam mora biti priznana pedagosko­raziskovalna vloga. 
V Zakon o univerzi naj se vkljuci clen, ki naj doloca, da knjiznice delujejo samostojno kot pedagosko-raziskovalne enote. 
Kvota, ki jo financerji v okviru fakultet na­menjajo knjiznicam, mora biti prikazana po­sebej, da ima knjiznica pregled nad sredstvi, ki ji pripadajo. 
Te sklepe je treba predstaviti rektorjema obeh slovenskih univerz. V ta namen se sestavi skupina, ki naj obi.see rektorja. V to skupino so imenovani predsednik Komisije za informa­tiko in knjiznicarstvo dr. Tomaz Pisanski, Ana Martelanc in mag. Joie Urbanija, skupino, ki obisce rektorja Univerze v Mariboru pa naj sestavljajo Ana Martelanc, ki naj bo vezni clen med obema Univerzama, Zdenka Petermanec in po potrebi mag. Bernard Rajh. 
Ciani sekcije za visokosolske knjiznice pri ZBDS naj prisostvujejo povsod, kjer se obrav­nava problematika visokega solstva. Odpre uaj se problematika v zvezi z imenovanjem v znanstvene nazive na Univerzi. Sedanji nacin dolocanja tock za raziskovalce in dokumenta­liste, ki delajo v knjiznici, ki uposteva stevilo njihovih znanstvenih objav v domacih in tu­jih publikacijah, ni primeren. Visoko usposo­bljeni bibliotekarji opravljajo tudi znanstveno -raziskovalno delo, ki pa je glede na nacin de­lovanja knjiznic specificno. 
Poslje naj se dopis vsem visokosolskim knjiznicam, ki naj dajo sugestijo za bodoce dclo sekcije. 
Ad 2) 

Ena od tern jesenskega posvetovanja (za okroglo mizo) naj bo obravnava COBISS-a in vloga tcr vrednotenje dela bibliotekarja. 
Druga tema naj bo knjiznicarstvo in trzenje, kjcr se predlaga kot moderator Ivan Kanic. 0 vabljenih gostih bo sekcija natancneje raz­pravljala jeseni. 
Ad 3) 

Predlaga se mag. Joze Urbanija kot koordi­nator delovne skupine za pripravo novega sta­tuta ZBDS. 
mag. Tomaz Bartol 


OBCNI ZBOR DB PRIMORSKE 
Ciani DB Primorske so se srecali na obcnem zboru, ki je potekal organizacijsko brez­hibno (zasluga clanov iz Kosovelove knjiznice v Sczani), strokovno neoporecno (zasluga izvrsncga odbora, ki mu predseduje Alenka Sauperl-Zorko), v razpravi pa informativno, zivahno in prijazno (zasluga vseh prisotnih), v prijetnem okolju kraske gostilne v Hrusevici pri $tanjelu. 
Prvic sem bila povabljena v tako druzbo za sodelovanje pri tocki dnevnega reda Aktualno s podrocja knjiznifarstva. Odgovarjala sem na vprasanja prisotnih, ki pa niso zmeraj slisali tistega, kar 80 zeleli, saj NUK z danasnjo sve­tovalno sluzbo ne dohaja potreb knjiznicarjev. Te segajo predvsem na podrocje pomoci pri obdelavi gradiva, zato da bi se knjiznicarji bolj poevecali uporabniku, hkrati pa bi eno­tno strokovno vodilo oz. kar obdelano gradivo, a obdelano takoj ob izidu, zagotavljalo vecjo enotnost obdelave in s tern vecjo dostopnost do gradiva (npr. nestrpno pricakujejo geslovnik). 
Zeljni 80 tudi izobra.zevanja, pri cemer se solski knjiznicarji cutijo prikrajiiane, saj 80 nji­hove potrebe zaradi menjavanja kadra vecje in aktualnost tern, ki se nekaterim knjiznicarjem zde ze "prezvecene", npr. dolocene oblike dela z uporabnikom, ni pravzaprav nikoli vprasljiva. V neenakopravnem polozaju se solski knjiznica.rji pocutijo tudi zato, ker v NUK-u nimajo svojega svetovalca, in so zato vse oblike strokovno svetovalne pomoci bolj stvar nakljucij, "vrocih" dogajanj, kar pa ne vodi k sistematicnemu reiievanju njihovega pe­dagoiikega statusa na solah in k poveca.nju strokovnosti dela in vecjega vpliva solske knjiznice na izvajanje izobrazevalnega procesa in njegovo vecjo ucinkovitost. 
Ciani primorskega bibliotekarskega drustva so pripravljeni sodelovati s svojim znanjem in sposobnostmi v razlicnih delovnih skupinah, pri projektih, ki jih bo vodil NUK, priprav­ljeni so se vkljucevati v izobrazevanje, orga­nizirali pa ga bodo tudi sami in nanj zaceli vabiti tudi neclane. Prihodnje obdobje bo na podrocju izobrazevanja posveceno delu z uporabnikom, razpravi o eticnem kodeksu, ki naj bi po predhodnem testiranju v knjiznici zazivel med knjiznicarji (morda ze zivi!), tudi 
8 
s pomocjo ucnih delavnic. 
Prav gotovo pa bo veliko udelezencev priva­
bilo izobrazevanje na temo moinosti komuni­
cimnja med knjiinicami. 
Rajko Slokar (SIK Nova Gorica), ki je imel na tern obcnem zboru predavanje o upravlja­nju knjizne zaloge v knjiznicah, si bo priza­deval, da bo to teorijo ozivil s sistematicnim spremljanjem prakse v lastni knjiznici, in ana­lizo ucinkovitosti predstavil knjiznicarski jav­nosti. 
Verjetno se noben obcni zbor ne konca brez razprave o visini in nacinu placevanja clanarine. Tudi tu so imeli solski knjiznicarji pritozbe, saj v vecini primerov sami placujejo clanarino, s tem pa tudi revijo Knjiinica za ustanovo. Zato so predlagali specifikacijo racuna, tako <la bi sola placala vsaj prispe­vek za revijo. Predlagali so tudi, naj se vsem solam poslje dopis, hkrati vodstvu sole in knjiznicarju, v katerem bodo primerno prika­z,me ugodnosti clanstva v drustvu, tako da bi 
t.o pot.rebo po vclanjenju zacutilo tudi vodstvo sole, ne le knjiznicar. 
Visina clanarine pa bo vecni ?! za dolocene posameznike. Ce je to resnicna ovira za clanstvo v drustvu, potem naj ustanova oz. knjiznica priskoci na pomoc. Kadar pa gre za obcutek, da za vlozena sredstva dobi prcmalo, potem se ta posameznik hudo moti. Npr. obcni zbor DB Primorske je bil sam dozivelje (izobrazevalno, kulturno, rekreacij­sko ... ), za katerega je bi la visina clanarine nizka kotizacija. 
N aj omenim le nekaj "nestrokovnih dozive­t.ij": topel pozdrav kolcga ob prihodu, pozor­nost, ki so jo clani izkazali kolegici ob odhodu v pokoj, pozirek terana, ki ublazi "vroco" razpravo o obvczncm izvodu in jo spelje na podrocje neunicljivosti knjige, v katero smo vsi prepricani, sprehod po Stanjelu s kolegi, ki ti kljub originalnemu vodenju domacina­poznavalca, odkrijejo nove poglede, in ne na­.r.adnjc -za hipec, kljub druzbi, samotno (ego­isticno) srecanje s Spacalovim spominom v ka­mnu v galeriji. Kolegi, tudi zato je vredno biti clan drustva, vsaj jaz born sedaj veliko bolj sprosceno resevala strokovno problematiko s kolegi. 
Silva Novljan *************************************** 
IZOBRAZEVANJE 

*************************************** 
RACUNALNISKA UCILNICA TUDI URADNO ODPRTA 
Ze v prejsnjih Knjiinilarskih novicah smo vam sporocili veselo novost -NUK je pridobila racunalnisko ucilnico. Takoj, ko so terminali stali na mizah, smo zaceli z razlicnimi tecaji za delavce NUK, stekel pa je tudi vnos po­datkov o serijskih publikacijah za potrebe ko­ordinacije. Ureditev ucilnice nam je financno omogocilo Ministrstvo za znanost in tehnolo­gijo. 
Uradna otvoritev ucilnice je bila 15. junija, ko je minister za znanost in tehnologijo dr. Pe­ter Tancig v kratkem nagovoru poudaril po­men te pridobitve, pomocnik direktorja NUK dr. Mirko Popovic pa se je v imenu le-te in stroke zahvalil ministrstvu za podporo. 
Da je bila ucilnica vec kot potrebna in zazelena, dokazuje tudi urnik dogajanj v njej, saj je prakticno zasedena cele dneve. Ze ob koncu junija smo izvedli tudi prvi tecaj vzaje­mne katalogizacije ( enotedenski) za udelezence v sistemu COBISS, od septembra dalje pa homo poleg tega t.ecaja izvajali se razne na­daljevalne tecaje za delo v sistemu vzajcmne katalogizacije. 
Rekli bi torej lahko, da delo tece s polno paro! Vidimo se v ucilnici! 
Melita Ambrozic 

ZACETNI TECAJ ZA DELO V SISTEMU COBISS ­VZAJEMNE KATALOGIZACIJE 
V mesecu septembru (7. -11.) homo v NUK ponovno organizirali zacetni tecaj za delo v sistemu vzajemne katalogizacije. Ker je bilo za tecaj v casu od 29. junija do 3. julija vec prijav, kot nam omogoca delovnih mest nasa racunalniiika ucilnica (18), homo dali prednost pri udelezbi ze prijavljcnim kandidatom, ostale knjiznice pa prosimo, da pisno takoj sporocijo svoje potrebe Enoti za razvoj knjiznicarstva. Vse najavljene potrebe (tako po zacetnem kot nadaljevalnih tecajih) evidentiramo in so nam osnova za nacrtovanje tecajev, ki jih homo iz­vajali v drugi polovici !eta. Glede na zelje kandidatov bodo tecaji potekali ali v Ljubljani (NUK) ali v Mariboru (IZUM). 
Za udelezbo na zacetnem tecaju vzajemne katalogizacije veljajo naslednji pogoji: 
• 
udelezenci morajo imeti opravljen stro­kovni izpit bibliotekarske stroke oz. obvla­dati katalogizacijo in ISDD, sicer ne bodo rnogli slediti delu na tecaju; 

• 
knjiznice, ki prijavljajo svoje delavce na ta tccaj, morajo biti udelezenci sistema COBISS (aktivno ali testno) oz. bodo to postale v najkrajsem casu. 



Udclezenci tecaja prejmejo pisno potrdilo o opravljcnem zacetncm tecaju, ki je pogoj za udclezbo na nadaljcvalnih tecajih vzajemne katalogizacije. 
Za vsak tecaj bodo kandidati pravocasno prejeli ustrezen formular, ki bo veljal kot do­koncna potrditev udelezbe na tecaju. 
Melita Ambrozic 


ZACETNI KNJIZNICARSKI TECAJ 

Tisti, ki redno prebirate Knjiinicarske no­vice, ste lahko v letosnji 5. stevilki zasle­dili prvo obvestilo o nacrtovanem zacetnem knjiznicarskem tecaju (za delavce knjiznic, ki so "novi" v stroki). Nekateri ste se ze ogla­sili in tudi navedli strokovne teme, ki vas naj­bolj "zulijo", a zal odziv zaenkrat ni bil pre­tirano velik. Razlog morda tici v dejstvu, da nasih "Novic" knjiznicarji ne berejo redno ali pa jih knjiznice sploh nimajo narocenih. Zato bi prosili, da svoje kolege v stroki opo­zorite, da so Knjiinicarske novice tisti pro­stor, ki prinasa tudi razna obvestila. Enota za razvoj knjiznicarstva namrec ne more o vsem obvescati vsako knjiznico posebej, saj je v nasem prostoru vec kot 1.000 razlicnih knjiznic! 
Za teme "zacetnega knjiznicarskega tecaja" smo prejeli naslednje predloge: nabava knjiznicnega gradiva; inventarizacija in ka­talogizacija; izposoja in delo z uporabniki; knjiznicni red; statistika v knjiznici in njena uporaba; odpis knjiznicnega gradiva; po­slovanje knjiznice (npr. finance, vodenje ipd.); uporabnost in koristnost racunalnika in racunalniiikih programov; postaviiev gradiva; mreza in organizacija razlicnih vrst knjiznic; informacijska dejavnost v knjiznici; vsebinska obdelava gradiva itd. 
Prejeli smo tudi koristen predlog od g. Rajka Slokarja, da bi bili taksni tecaji lahko v dveh delih, saj bi tecajniki pridobljeno teoreticno znanje lahko "preizkusili" v praksi ter v dru­
gem delu tecaja skupaj preverili, ce so ostale 
sc kaksne "luknje" v znanju. 
Zato knjiznice oz. knjiznicarje ponovno va­
bim, da pisno sporocijo svoje zanimanje za 
taksen tecaj. Tecaj homo organizirali le, ce 
bo vsaj 20 kandidatov zanj. Predvidoma bi 
tecaj izvedli ob koncu oktobra oz. v novembru 
tega leta. 
Melita Ambrozic 
SPET NAS JE VEC! 

Ko se pomlad prevesi v dopustniske case, imam vedno droben privilegij -obvestim vas lal1ko o uspesno opravljenih strokovnih izpitih bibliotekarske stroke! V junijskem izpitnem roku je tudi uradno zakoracilo v nase bibliote­karskc vrste 46 novih knjiznicarskih delavcev. Vee o tern boste lahko prebrali v naslednjih Knjiinicarskih novicah, kar tukaj pa seveda, cestitke vsem, ki so izpite opravili. 
Po 14. septembru bo strokovne izpite opra­vljala druga skupina kandidatov in, ce bodo tako dobro pripravljeni, kot ''junijci", ni skrbi, da bi imeli tezave. Vsem tistim, za katere bo poletje dolgo in zaradi pripravljanja na stro­kovni izpit tudi "vroce", zelimo kljub temu prijetne pocitnice. 
Melita Ambrozic 


OBVESTILO 

V knjiznici Otona Zupancica, enoti De­lavska knjiznica na Presernovi 30, Lju­bljana, homo jescni nadaljevali s pmeJa­njem splosnoizobrazevalnih tecajev. Septem­bra meseca homo izvedli tecaj HITREGA lN USPESNEGA BRANJA, ki bo namenjen 
11 

najsirsemu krogu. Glede na intercs bomo tecaj veckrat ponovili. Vabimo tudi knjiznicarje lju­bljanskih knjiznic, da se udelezijo tecaja. 
Vse informacije dobite v Delavski knjiznici ali na tel. 312-641. 
Silvo Videtic 

PRIZNANJA KVALIFIKACIJ 


BIBLIOTEKARSKE STROKE 
Komisija za priznavanje kvalifikacij biblio­tekarske stroke je na svoji seji z dne 2. ju­nija 1992 v skladu z 9. in 89. clenom Samo­upravnega sporazuma o pridobivanju strokov­nih kvalifikacij bibliotekarske stroke podelila naslednjim knjiznicnim delavcem ustrezne na­zive: 
1. Ireni SAPAC, delavki Univerzitetne knjiznice Maribor, naziv visji bibliotekar 
specialist 

2. 
Franji DULAR, delavki Narodnega mu­zeja, Ljubljana, naziv visji bibliotekar spe­cialist 

3. 
Marku KRANJCU, delavcu Filozofske fa­kultete -knjiznica oddelka za slovanske jezike in knjizevnosti, Ljubljana, naziv bi­bliotekarski svetovalec 

4. 
Bernardu RAJIIU, delavcu Univerzitetne knjiznice Maribor, naziv visji bibliotekar specialist 

5. 
Bojanu FERLEZU, delavcu Univerzitetne knjiznice Maribor, naziv knjiznicarski re­ferent 

6. 
Cvetki KROJS, delavki Univerzitetne knjiznice Maribor, naziv visji knjiinicarski referent 


7. 
Ani ZUNEC, delavki Univerzitetne knjiz­nice Maribor, naziv lmjiinicarski referent 

8. 
Ani FLORJANCIC, delavki Knjiznice Ivana Tavcarja, Skofja Loka, naziv visji knjiinicarski referent 

9. 
Valentini STUKL, delavki Knjiznice Iva­na Tavcarja, Skofja Loka, naziv vilji 



knjiinicarski referent 

10. Snezani TALER, delavki Knjiznice Iva­na Tavcarja, Skofja Loka, naziv visji 
knjiinicarski referent 

11. 
Marjeti DEMSAR, delavki knjiznice Slo­venskega solskega muzeja, Ljubljana, na­ziv viiji knjiinicarski referent 

12. 
Mariji GRMEK, delavki Knjiznice Bena Zupancica, Postojna, naziv lmjiinicarski referent 

13. 
Meliti AMBROZIC, delavki NUK, Lju­bljana, naziv visji bibliotekar 

14. 
Zdenki PETERMANEC, delavki knjiznice Visoke ekonomsko poslovne fa­kultete, Maribor, naziv viiji bibliotekar 

15. 
Vidi GREGORIC, delavki NUK, Lju­bljana, naziv visji knjiinicarski referent 

16. 
Marji PRELOVSEK, delavki NUK, Lju­bljana, naziv knjiinicarski referent 

17. 
Mariji PENKO-PODBOJ, delavki knjiz­nice Fakultete za strojnistvo, Ljubljana, naziv knjiinicarski referent" 


Cestitamo! 
Melita Ambrozic 

SEMINAR ZA SLOVENSKE KNJIZNICARJE 
Na povabilo NUK je od 15. do 19. ju­nija bil z nami Maurice B. Line, vodilni sve­tovni strokovnjak za informacijske vede in knjiznicarstvo. Line je vodil tridnevni semi­nar z delavnico za delavce NUK in CTK ter dvodnevni seminar z delavnico za udelezence iz drugih slovenskih knjiznic. Obeh seminar­jev se je udelezilo preko 60 knjiznicarskih de­lavcev. Poleg seminarja so potekali se stevilni strokovni razgovori, gost pa se je udelezil tudi otvoritve racunalniske ucilnice. 
Upamo, da se je g. Line ob tern, ko nas je naucil mnogo novega, tudi sam dobro pocutil pri nas in -da bo v "razvitem svetu" lahko rekel, da slovenski knjiznicarji niti nismo tako dalec "od Evrope" , kot bi se komu zdelo. 
Melita Ambrozic 




PREDAVANJA O KONGRESNI KNJIZNICI IN POVABILO K SODELOVANJU 
Predavanj, ki jib je pripravil mag. Joze Kokole o ameriski Kongresni knjiznici, se je udelezilo preko 140 knjiznicarskih delavcev iz vse Slovenije. A vtor pripravlja za jesen nada­ljevanje predavanj, saj je dejavnost Kongresne knjiznice tako razvejana, da jo je nemogoce za­obseci v nekaj urah. Predavanja bodo temat­ska, razpored pa bomo objavili v naslednjih Knjiinicarskih novicah. Prav tako nacrtujemo izvedbo predavanj ge. Nade Cucnik-Majcen, ki je zaradi bolezni avtorice odpadlo. 
Knjiznice prosimo, da v prihodnje ne prija­vljajo svojih delavcev, ki se potem predavanj ne udelezijo. Se posebej pa prosimo, da se pri prijavah drzijo rokov, ki so navedeni na pri­javnicah, saj je sicer nemogoce organizacijsko 
dobro izvesti kakrsnokoli obliko izobrazevanja. 
Predlogi za teme predavanj so zelo do­brodosli! Tisti, ki lahko uporabljate ele­ktronsko posto, posiljajte predloge (in kri­tike!) kar po tej "skrajsani" poti na naslov NUK::MELITA. 
Lahko pricakujem poln kos paste? 
Melita Ambroiic 

****••*•••*••···*••·**••·*•*••**••····· 
SPLOSNOIZOBRAZEVALNE KNJIZNICE 

****•***•******•**********•************ 

POPISITE PRIREDITVE V KNJIZNICAH 
Vse, kar je dobro, naj se zapise, razsiri, zato da bo doseglo cimvec uporabnikov! Oceno uspesnosti dajo uporabniki in kadar so ti do­segli cilje, ki jih je imela prireditev, kadar 80 se nanjo odzvali z veseljem, interesom, pripra­vljenostjo za sodelovanje, stevilcnostjo... po­tern naj jo knjiznicar popise in poslje sveto­valni sluibi za splosnoizobrazevalne knjiznice v Enoto za razvoj knjiznicarstva pri NUK. Ta bo skusala s pomocjo strokovnjakov oceniti prire­dit ve, jih urediti ter razsiriti med knjiznicarje. S tern naj ne bi povecali le strokovnosti dela knjiinic, vplivali bi tudi na organizacijo pri­reditev v knjiznicah, kjer jih se ni (navadno predvsem zaradi pomanjkanja kadra), drugje bi dali le idejo in skrajsali cas priprave itd. 
Naj velja, da s septembrom letosnjega leta organizatorji in izvajalci razlicnih prireditev v knjiinicah skrbneje nacrtujejo in se skrbneje popisejo prireditve, ob koncu solskega leta (ju­nij 93) pa izberejo po lastni presoji najboljse in jih posljejo v NUK. 
Metodologije za popis ni, velja naj le, naj 
bo prireditev popisana tako, da bo knjiznicar 
druge knjiznice dobil o nji jasno predstavo, 
pa morda ze tudi natancno navodilo za iz­
vedbo, ne da bi mu bilo potrebno stopiti v 
stik z avtorjem. Popis naj bi spremljala tudi 
ocena oz. opozorila na dolocene "nevarnosti" 
in posebnosti, ki so se zgodile, ne da bi bile 
nacrtovane, pa 80 bile spontano izra.bljene itd. 
Iz prispelih prireditev "prvega razpisa" bo 
delovna skupina oblikovala za prihodnje raz­
pise na.vodila za popis. 
Splolnoizobraievalne knjiinice pa prosimo, da v septembru letosnjega /eta polljejo po­pis poteka in uspeha resevanja mednarodnega kviza KOLUMB IN DOBA ODKRITIJ (ko­liko vprasalnikov so razdelile, kje in na kasen nacin so otroci resevali -individualno, sku­pinsko, kaj jim je bilo ponujeno v pomoc pri resevanju, kaksna je bi/a zak/jucna prireditev, stevilo udeleiencev resevanja, stevilo pmvil­nih resitev, nagrajenci, ocena sodelujocih kviza oz. prireditve itd. ). Ta porocila bodo se­stavni de/ skupnega, ki ga bomo poslali medna­rodnemu organizatorju, ustanovi STIFTUNG LESEN v Mainz. 
Silva. Novljan 

POCITNICE V KNJIZNICI 
Splosnoizobraievalna knjiznica Grosuplje nam je poslala pocitniski program: 
Na mladinskem oddelku vas homo pre­senecali sleherni da.n pocitnic. Oglejte si pro­gram, s katerim boste odga.njali pocitniski dolgcas. 
PONEDELJKI so rezerv1ram za zamm1ve informacije in pogovore o knjigah, ki si za­sluzijo posebno pozornost. 
OB TORKIH se bodo vrstile pestre dela.v­nice in dejavnosti: 
• 
7. julij ob 17h: Ohlikovanje iz gline 

• 
14. julij ob 17h: Kako risemo modne skice -poletna garderoba 

• 
21. julij ob 17h: Resujmo uganke, rebuse, krizanke 

• 
28. julij ob 17h: Racunalniske igrice 

• 
4. avgust ob 18h: Lutke 

• 
11. av gust ob 18h: Slikarska delavnica 

• 
18. avgust ob 18h: Lutke 

• 
25. avgust ob 17h: Modelarstvo 


OB SREDAH nas bodo obiskovali taborniki in skavti. Z njimi boste lahko resevali kviz KOLUMB IN DOBA ODKRITIJ (resevali ga boste Iahko tudi sicer vsak dan, toda -sami). Hkrati boste izvedeli se marsikaj o skavtskih in taborniiikih vescinah (ob 17h). 
CETRTKI so namenjeni uram pravljic. Ob 17h se homo poigravali z mavrico. Cakajo vas: rdeca pravljica, rumena, modra, vijolicasta, ... Ne zamudite ! 
OB PETKIH (dopoldan ob 10h in popoldan ob 17h) pa homo imeli filmske ure. Lahko si boste ogledali priljubljene filme in risanke. 
Ne pozabite! Zacnemo 1. julija (s tabor­niki) in koncamo 1. septembra. Na ta dan bomo izvedli tudi zakljucno zrebanje odgovo­rov mednarodnega kviza Kolumb in doba od­kritij. Izzrebali homo tudi prvo nagrado -po­tovanja v tuje dezele. 
Pa vesele pocitnice! 
SIK-i, vredno posnemanja! 
SOLSKE IN MLADINSKE KNJIZNICE 
SOLSKI KNJIZNICAR JE PEDAGOSKIDELAVEC 

Do nedavnega je bila pri solskem knjizni­carju dilema, ali je solski knjiznicar pedagoski delavec ali ni. 
In to kljub temu, da s svojim osrednjim bibliopedagoskim delom vsak dan ucence in ucitelje seznanja, motivira, uvaja in usposa­blja, kako najbolj racionalno in hitro ob upo­rabi vseh mediotecnih pomagal priti do zelene informacije. Oziroma tudi do gradiva, ki ga oba, ucenec in ucitelj uporabljata pri vsak­danjem vzgojno-iwbrazevalnem delu (pouku in dejavnosti ob njem) npr. pri naravoslovnih in kulturnih dnevih, za izdelavo seminarskih, raziskovalnih, maturitetnih, diplomskih nalog, kot tudi pri pripravi na zakljucne in druge iz­pite. 
Solski knjiznicar je torej bil na solah in v ob­stojeci zakonodaji le strokovni delavec, ceprav je tezisce njegovega dela prav na bibliope­dagoskem delu z oddelki in skupinami. 
Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobrazevanje paje o tern vprasanju presodil drugace in je na svoji 21. seji soglasal s pobudo solskih knjiznicarjev, da se solski knjiznicar 
uvrsti med pedagoske delavce in se strinjal s koncepcijo de/a aolskega knjiinicarja. 
Sedaj upamo, da ne bo vec nesporazumov okoli tega in, da bo solski knjiznicar v vseh zakonskih predpisih, smernicah in tudi v fi­nancnem smislu dobil mesto pedagoiikega de­lavca. 
Ema Struznik, Zavod RS za solstvo in sport, Ljubljana 
14 


SEMINAR ZA SOLSKE KNJIZNICARJE 

V organizaciji Zavoda R Slovenije za solstvo in sport oz. predmetne skupine za knjiznicno dejavnost so v mesecu maju potekali trije se­minarji za solske knjiznicarje. 
Seminarji so bili organizirani na OS Pol­zela v solski knjiznici pod vodstvom solske knjiznicarke Valerije Pukl. Naslov seminarja je bi) Projektno delo v .folski knjiinici, in sicer je bi) predstavljen projekt Travnik. 
Projekt Travnik ni novost v njihovi solski knjiznici, saj je potekal ze peto leto, seveda bistveno dopolnjen in obogaten v primerjavi s preteklimi solskimi leti. Solski knjiznicarki Va­leriji Pukl je skozi delo solske knjiznice uspelo povezati v celoto tudi druga podrocja izo­brazevanja in vzgoje, biologijo, telesno vzgojo, likovno vzgojo ... Delo v solski knjiznici je bilo le nadgradnja vzgojno-izobrazevalnega dela v razredu. Osnova so bila torej osvojena zna­nja v razredu , temu je sledilo poglabljanje v solski knjiznici, bodisi pri ucnih urah v solski knjiznici, ali pri urah interesnih dejavnosti. Slednje ni potekalo le med ucenci petega ra­zreda, kjer se projekt vkljucuje v ucni nacrt pri pouku spoznavanja narave, temvec tudi med ucenci interesnih dejavnosti v visjih razredih, odvisno od zahtevnosti snovi. 
Ob tako zasnovanem projektu je solska knjiznica'resnicno postala center vsega dela, saj so ucenci v knjiznici poiskali ustrezno knjiznicno gradivo in v njem iskali odgovore na vprasanja. Projekta ne bi mogli izvesti brez bogat.e knjizne zaloge, ki jo knjiznica OS Pol­zela tudi ima. 
V drugem delu seminarja, ob razgovoru o projektni metodi dela v solski knjiznici, smo ugotovili, da pri taki obliki dela pridejo do iz­raza tudi, ce ne celo bolj, ucenci z nizjimi um­skimi sposobnostmi, s cimer se jim tudi mocno dvigne samozavest. Vsi ucenci so bili izra­zito aktivni, saj se je v koncni fazi pokazalo delo vsakega p06ameznika p06ebej. Opozorili pa smo na dejstvo, da tudi s projektnim de­lorn ne stnemo pretiravati na skodo p06ame­znih predmetov, tudi stevilo projektov ne sme biti prestevilcno, kajti potem tudi cilji in smo­tri izgubijo svojo vredn06t. 
Vsekakor lahko zakljucim, da solska knjiznica ravno skozi projektno obliko dela do­biva pomembno, celo resnicno osrednje mesto v vzgojno-izobrazevalnem programu. Ni pa projekt le nekaj knjig, ki jib posamezni ucitelj prinese v razred, ne da bi se povezal tudi z drugimi podrocji izobrazevanja. Na to pa bi morali biti tudi pri tej novosti vsekakor po­zorni. 
Solski knjiznicarji si takih seminarjev zelimo se vec, saj homo le tako lahko dvignili raven pedagoskega dela v solskih knjiznicah. 
Francka Zumer 

PIONIRSKA KNJIZNICA LJUBLJANA NA SRECANJU OTROSKIH GLEDALISKIH SKUPIN 
Srecanje otroskih gledaliskih skupin okviru letosnjega 5. Linhartovega srecanja je potekalo 1. in 2. junija na Sladkem vrhu. Drugi dan srecanja je bil simpozij o otroskem gledaliscu in otroski literaturi, na katerega je Zveza kulturnih organizacij Slovenije povabila tudi Pionirsko knjiznico, ki naj bi sodelovala s predstavitvijo knjig za otroke in mladino ter bralnih interesov otrok in mladine. 
"Dobrih dramskih besedil, primernih za uprizarjanje v otroskih gledaliscih, je sila malo. Zato lahko kot osnovo uporabimo tudi otrosko oz. mladinsko literaturo, torej prozo, 
ki jo adaptirarno v dramski tekst. Naj­boljse predstave nastanejo prav na ta nacin," meni Viii Ravnjak, selektor letosnjih srecanj otroskih gledaliskih skupin. 
Tako smo predstavili otrosko in mladinsko litcraturo, predvsem tisto, ki je izsla v letu 1991, in se posebej opozorili na tiste tekste, ki bi morebiti bili primerni za ugledaliscenje. Predstavili smo tudi knjige, ki jih mladi bralci radi berejo; pri tern smo uporabili sezname knjig, ki srno jih izdelali s pomocjo nase stalne razstave Moje najljubse knjige. 
Opozorili srno na priredbe slovenskih lite­rarnih del za gledalisce ( o tern smo imeli v Pionirski knjiznici razstavo z naslovom Kako pluje bratovscina Sinjega galeba) in na knjige in clanke o dramski vzgoji, ki jih zbiramo v studijskem oddelku Pionirske knjiznice. 
Tilka J amnik 




NA SIMPOZIJU LUTKA V VZGOJI IN TERAPIJI 

V sodelovanju z UNIMO'92je Pedagoski in­stitut iz Ljubljane organiziral simpozij z na­slovom Lutka v vzgoji in terapiji, ki je bil v Cankarjevem domu od 16. do 18. junija. "To so bila zanirniva srecanja, pogovori in diskusije strokovnjakov, kar je bila vsekakor zivljenjska priloznost za zorenje zlahtnega lutkovnega pe­dagoga in nepogresljiva izkusnja za novo stro­kovno specializacijo pri nas -lutkovnega spe­cialnega pedagoga ali terapevta." 
Pedagoeki institut je povabil k sodelovanju tudi Pionirsko knjiznico, ki je sodelovala s porocilom o izkusnjah z "igralnih ur s knjigo". V referatu sern razmisljala, zakaj dozivetje pravljice pripelje do igre z lutkami. 
Obenem sern opozorila na knjige in clanke o lutkarstvu in lutkovni vzgoji, ki jih zbirarno v studijskem oddelku Pionirske knjiznice, na lut­kovne igre v knjizni izdaji in na tisto otrosko literaturo, v kateri je glavni junak -lutka. 
Tilka J amnik 

NA POCITNICE S KNJIGAMI! Razstava knjig v Pionirski 
knjiznici 

Med pocitnicami so otroci, prosti solskih obveznosti, bolj spontani, vedozeljni, odprti, imajo veliko moznosti za opazovanje, razi­skovanje, eksperimentiranje, imajo tudi vec moznosti za sprosceno zivljenje in dozivljanje. 
Zato otrokom med pocitnicami ( doma, na potovanju, na letovanju na morju, v gorah ali kje drugje) ponudimo knjige: ponudimo jim jih obilno, toda nikdar ne silimo! 
Na hodniku Pionirske knjiznice smo pripra­vili razstavo, s katero zelimo nase mlade obi­skovalce opozoriti, da si lahko pocitnice s knji­gami zelo obogatijo. Iz njih lahko crpajo informacije, ideje in spodbude, kaj naj bi poceli, zakaj in kam naj bi potovali, s knjigami lahko razsirijo in poglobijo svoje solsko znanje (predvsem za tiste reci, ki jih zanimajo, pa med solskirn delom zanje nimajo dovolj casa!), razlicne svoje dozivljaje lahko poglabljajo in razsirjajo z branjem leposlovja, berejo lahko za razvedrilo in kratek cas (in jim pri tern sploh ni treba zdoma, kar je vcasih in nekaterim tudi svojski uzitek!). 
Razstavili nismo samo knjig, ampak tudi ne­kaj drugega knjiznicnega gradiva (revije, ze­mljevide, vodice, videokasete ipd. ). S tern gradivom vabimo otroke vse Slovenije k narav­nim lepotam, zgodovinskim in kulturnim spo­menikom, opozarjamo na pokrajinske poseb­nosti, rastlinstvo in zivalstvo; z razstavljenim gradivom opozarjarno na galerije in muzeje, ljudsko umetnost, prireditve itd. itd. Opo­zarjamo jih tudi na nekatere prirocnike za 
iivljenje in igre v naravi, o razlicnih sportih, 
vremenu, zvezdah itd. 
Dotalmili smo se razlicnih pokrajin v Slo­
venlJL V Beli krajini smo se med dru­
~im spomnili na rojstno hiso pesnika Otona 
Zupancica, po katerem nosi nasa knjiznica 
ime. Ob fotografiji brez, tako znacilnih za 
Belo krajino, so pesnikovi verzi "Breza, breza 
tenkolaska, kdo lase ti razcesava ... " (ali pa bi 
bila primernejsa "Zakaj so breze bele" Toneta 
Pavcka?) 
V Slovenski Istri smo opozorili med drugim na Secovljske soline, ki so sedaj delno na ogled kot muzej, sicer pa nudijo svojsko dozivetje rastlinstva in zivalstva ob stiku morja in ko­pnega. Slovenski Istri najbolj diametralno od­daljena pokrajina je Prekmurje: na kaj naj opozorimo v tej pokrajini? Na rokave Mure in Bele tulpike Ferda Godine, na loncarje iz Filovec ali cerkev v Bogojini, ki jo je zgradil Joze Plecnik? 
Seveda nismo pozabili na nase gore in na morje, saj nam je bilo vse doslej oboje naj­pogostejsi cilj nasih pocitnikovanj. Morda pa boste letos prvic ponudili otroku knjizico iz zbirke Sprehodi v naravo s planinskimi kocami ali tisto z morskimi ribami! 
Na primeru nasega Krasa smo zeleli poka­zati, da imamo poucne knjige in prirocnike, ki jih lahko ponudimo razlicno starim in zahtev­nim bralcem: npr. kartonski zloienki iz zbirke Korak za najmlajse otroke, Kras iz zbirke Pe­likan, ki je primerna za ucence 4. -6. razreda osnovne sole, Kraski svet iz zbirke Sprehodi v naravo, ki jo lahko damo v zep, ko smo na izletu, ... vse do knjige s cudovitimi fotogra­fijami in z naslovom Prgisce Krasa (iz zbirke Hodil po zemlji sem nasi), opozorili smo tudi, da so nase Skocjanske jame edine na seznamu UNESCA kot svetovna dediscina, itd. 
Malo bolj smo morda poudarili Ljubljano in njeno okolico, ker je nasa knjiznica pac v Lju­bljani: ce bodo nasi bralci ostali cez poletje v mestu, jim le-to nudi mnogo zanimivosti, za katere imajo med solskim letom morda pre­malo casa in energije (npr. ljubljanske orgle, Zoisovo zbirko mineralov), privoiicili pa bi jim kaksen izlet v njeno blizjo okolico (npr. stari grad v Smledniku, "precuden kraj" Vrhniko itd.). Ljubljana je sicer glavno mesto Slo­venije, njeno geometricno sredisce pa je pri Vacah (seveda, to so tiste Vace, kjer so nasli 
t. i. vasko situlo itd. itd.). 
Takole nekako smo zeleli opozoriti nase obi­skovalce na stevilne moinosti pocitnikovanja in stevilne moinosti, ki namjih nudijo razlicne knjige in drugo knjiznicno gradivo. Ves cas zelimo tudi opozarjati na leposlovje, ki je po­vezano z dolocenimi kraji, znamenitostmi, po­javi itd. : po malem, seveda; in te lepo­slovne drobce bi nekdo drug izbral in razstavil drugace. Opozoriti pac zelimo tudi na ta nacin dozivljanja, nekaksna "Slovenska dezela v pri­povedki in podobi", ce si sposodim naslov od Dusice Kunaver oz. od njene knjige, ki je izsla v preteklem letu. 
Pravite, da bi vi tovrstno razstavo postavili drugace in opozorili na druge koticke v Slo­veniji? Storite to! Namen predstavitve nase razstave v -Knjiznicarskih novicah je prav ta: vzpodbuditi vas zeli, da bi tudi vi va.,e brake opozorili na to, da si s knjigaini lahko zelo obo­gatimo nase pocitnice, pa naj jih prezivljamo kjerkoli. 
V juliju homo kot uganko meseca nasim mladim obiskovalcem zastavili nekaj vprasanj, s katerimi jih bomo poskusali vzpodbuditi, da bi pozorneje pogledali razstavljene knjige. V sredo, 24. junija pa smo naso razstavo predsta­vili v radijski oddaji "Za mlade knjizne molje" . 
Tilka Jamnik 
BORZA DELA 

K sodelovanju vabimo mladega, zagnanega bibliotekarja ali bibliotekarko (lahko priprav­nik) z aktivnim znanjem angleskega jezika za vsebinsko in bibliografsko obdelavo fonda nase knjiznice. Mozna je kasnejsa stalna zaposlitev. Oglasite se osebno ali po te­lefonu pri vodji knjiznice Zdenki Peterma­nec, Ekonomsko-poslovna fahlteta Maribor, knjiinica, Razlagova 1 ,/, 06e/e8-261. 
PREDSTAVLJAMO VAM 


21. DELOVNO SRECANJE 
ABDOS, 
Bratislava, 25. -28. maj 1992 
1. Kaj je ABDOS? 
ABDOS je delovna skupnost knjiznic in dokumentacijskih centrov, ki proucujejo dezele Vzhodne in Jugovzhodne Evrope. Zdruzuje institucije, ki nacrtno zbirajo in obdelujejo literaturo teh dezel in o teh ddelah, odprta pa je vsem, ki se ukvar­jajo s proucevanjem Vzhodne in Jugo­vzhodne Evrope. Delovna skupnost AB­DOS vzpodbuja vse oblike izmenjave in­formacij in izkusenj na podrocju biblio­tekarstva in dokumentalistike, predvsem pa pridobivanje primarnih virov informa­cij. V sakoletna delovna srecanja so name­njena vzpostavljanju stikov in izmenjavi izkusenj med bibliotekarji, dokumentali­sti in raziskovalci. 
Zdruzenje je nastalo leta 1971 kot ne­formalni krog predstojnikov knjiznic ne­katerih zahodnonernskih institucij, ki se ukvarjajo s proucevanjem Vzhodne in Ju­govzhodne Evrope, kasneje pa se je krog razlliril na Atevilne institucije in posame­znike po vsej Evropi. ABDOS deluje v dveh sekcijah, prva pripravlja Bibliogra­fijo raziskav o Vzhodni Evropi (vodi jo dr. Franz Goerner), druga pa zdruzuje knjiznice in posebne zbirke o nemAki kul­turi na Vzhodu (vodi dr. Horst v. Chmi­elewski). Delovna srecanja ABDOS so vsako leto v drugi drzavi in jih organi­zirajo posamezne clanice, ob tern pa iz­ide vsakic tudi zbornik referatov v se­riji Staatsbibliothek Prnsaisclaer K,'1t•r­6eaitz. Veroffentlichungen der Osteuropa­Abteilung . 
2. ABDOS 199e 
Organizator let08njega 21. srecanja, ki je bilo od 25. do 28. maja v Brati­slavi, je bila Slovaska narodna knjiznica pri Matici Slovenski. Posvetovanja se je udelezilo okrog 120 bibliotekarjev, doku­mentalistov in raziskovalcev razlicnih pro­filov iz skoraj vseh dezel Srednje, Vzho­dne in Juzne Evrope. Slovenci smo imeli dva predstavnika, ki sta nas zastopala z referatom o slovenskih emigrantskih ti­skih (Rozina Svent, NUK) in s predstavi­tvijo sistema vzajemne katalogizacije CO­BISS (Ivan Kanic, NUK). 
46 referatov je bilo razde)jenih v 11 te­matskih skupin: 
• 
Raziskovalni centri in knjiznice na Ceskem in Slovaskem 

• 
Slovacica in Bohemica v evropskih in ameriskih bibliografijah 

• 
Nemska literatura v Vzhodni in Ju­govzhodni Evropi 



• 
Narodne manjsine na SlovaAkem -oskrba z literaturo v maternem je­ziku 

• 
Problemi nabave, odbelave in upo­rabe literature 

• 
Varovanje in zascita gradiva 

• 
Aktualna dogajanja na podrocju za­loznistva in knjigotrstva -literatura Vzhodne in Jugovzhodne Evrope 

• 
Bibliografska obdelava specialnih 


zbirk 
• 
Informacije o literaturi in posredova­nje strokovnih informacij 

• 
Ekonomski odnosi med Vzhodom in Zahodom 

• 
Racunalniska obdelava podatkov v slovaAkih knjiznicah 



Slovaski organizatorji so se nadvse potru­dili in pripravili srecanje, ki je v vseh po­gledih uspelo. Svecana otvoritev je bila na lepo obnovljenem bratislavskem gradu, zakljucek pa prav tako svecan v Naro­dni knjiznici in Matici Slovenski na se­veru dezele, v mestu Martin. Uradni del programa, ki je potekal v kongre­snem centru hotela Bratislava, so spre­mljali tudi ogledi knjiznic, kulturne prire­ditve, druzabna srecanja in seveda osebni stiki udelezencev, ki so po vecini sami stari znanci. 
Prihodnje leto bo delovno srecanje AB­DOS n& Nizozemskem. 
Ivan Kanic 

EMIGRANTSKI TISKI NA SIMPOZIJU ABDOS 
Na simpoziju v Bratislavi je kar nekaj pre­davateljev izpostavilo problem evidentiranja in zbiranja emigrantskega tiska, saj je bilo v vec.ini vzhodnoevropskih drzav prepovedano tako zbiranje, kot nadaljnje sirjenje takega gradiva. Pri tern smo imeli Slovenci bistveno prednost -zveznajugoslovanska zakonodajaje prepovedovala nabavljanje in hranjenje emi­grantskega tiska, vendar ga je slovenski Repu­bliski sekretariat za notranje zadeve toleriral oziroma dopuscal njegovo zbiranje in hranje­nje (seveda pod posebnimi pogoji!) v Naro­dni in univerzitetni knjiznici. Se vec -pri­blizno tretjina vse emigrantske periodike je prisla v NUK kot dar Republiskega sekreta­riata za notranje zadeve (predvsem je slo za starejse gradivo, ki zanje ni imelo vec opera­tivnega pomena). V tern pogledu smo prav go­tovo edinstveni med vsemi vzhodnoevropskimi drzavami! 
Sama sem sodelovala z referatom Tisk slo­venske politicne emigracije -kot sestavni de/ fonda NUK in njegova bibliografija, v katerem sem izp08tavila predvsem dvoje: 
1. 
Namen izdajanja emigrantskega tiska ( zrusiti vladajoci komunisticni rezim in razkriti povojne poboje politicnih naspro­tnikov) 

2. 
Nacin zbiranja emigrantskega tiska in nje­govo vkljucevanje v fond knjiznice ter njegova bibliografija (pri tern je veckrat prislo do velikih nesmislov -listki s po­datki o emigrantskih tiskih so bili izloceni iz javnih katalogov NUK, istocasno pa so bili vkljuceni v redne tiskane zvezke Slo­venske bibliografije. 


Na simpoziju se je kar nekaj predavateljev za­nimalo za nase izkusnje pri zbiranju emigrant­skega tiska -dr. Rydlo iz Lausanne pa me je povabil na simpozij, ki bo jeseni v Svici in bo obravnaval prav to problematiko. 
Rozina $vent 
UNICEVANJE KULTURNIH SPOMENIKOV NA ·HRVASKEM 

Po statisticnih podatkih hrvaskega Repu­bliskega zavoda za zascito kulturnih spo­menikov je bilo do aprila 1992 napade­nih 236 naselij posebnega zgodovinskega in kulturnega pomena. Od tega je bilo 28 ~orusenih, 33 pozganih, 83 delno porusenih m 92 poskodovanih. V istem casu je bilo unicenih ali poskodovanih 590 kulturnih spo­menikov, pri cemer so bila najbolj prizadeta l_!lesta Dubrovnik, Vukovar, Vinkovci, Zadar Sibenik in Osijek. Od 354 obstreljenih cerkv~ in samostanov je bilo 94 popolnoma unicenih, ostali so bolj ali manj poskodovani. Unicenih ali poskodovanih je 23 splosnoizobrazevalnih knjiznic, 3 znanstvene, 26 solskih in 8 vi­~okosolskih knjiznic, 37 muzejev in 9 arhivov. Zrtve bomb in ognja so postale tudi specialne knjiznice tovarn, bolnisnic, muzejev in samo­stanov. V nekaterih knjiznicah (npr. v Vin­kovcih) so zgorele domoznanske zbirke z roko­pisi znanih piscev (Josip Kozarac) in tako je ~enadomestljivo izginil del "spomina naroda". Zal to niso dokoncne stevilke -vsa skoda se ni ugotovljena, med tern prihaja vedno znova do novih unicenj ... 
Po neobjavljenem referatu "Wirtschaftliche Entwicklung in der Umbruchzeit -Folgen fur den lnfonnationsbereich im Ehemaligen Jugo­sla wien " Dubravke Kunstek (Ekonomski insti­tut Zagreb) na 21. delovnem srecanju AB-­DOS, maja 1992 v Bratislavi, pripravil Ivan Kanic. 
****•••**•**•••**•••** .. ••• ........... . 
OBVESTILA 

Prirocnik za UNIMARC. Narodna in univerzitetna knjiznica je pripravila ponatis prirocnika UNIMARC. lzdaja je nespreme­njena, ker se dokumentacija "COBISS" nave­zuje s citiranjem strani in opombami na prvo izdajo prirocnika. Prirocnik UNIMARC lahko narocite z izpolnjeno narocilnico (prilozena Knjiinicarskim novicam) na naslov: NUK, Turjaska 1, Ljubljana. Prednarocniska cena v viiiini 2.600 SIT velja lie do 31. avgusta 1992! 
LISA na CD-ROMu. Cenjene stranke INDOK centra/knjiznice za bibliotekarstvo obveiicamo, da si lahko narocijo retrospek­tivne poizvedbe za clanke iz najnovejliega azuriranega diska LISA (Library & Informa­tion Science Abstracts), stanje marec 1992, ki smo ga prejeli pred kratkim (ali pa nas obiiicite). Kot zanimivost omenimo lie to da opticni disk prvic prinasa obdelane clanke iz edine slovenske strokovne revije s podrocja bi­bliotekarstva Knjiinice. Obdelani so vsi clanki letnika 34(1990), torej lahko zakljucimo, da azurna obdelava tudi v tako opevani "Evropi" ni vselej pravilo. .. -Dare Balazic 
V KROZENJE 
KNJIZNICARSKE NOVICE, 2(1992), st. 6-7. YU ISSN 0353-9237. Izdala in razmnozila: NUK, Turja.ska 1, Ljubljana. Uredil: Dare Balazic. Naklada: 500 izvodov. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije st. 23/179-92 z dne 16.3.1992 stejejo Knjiznicarske novice med proizvode informativnega znacaja iz 13. tocke ta­rifne stevilke 3 Zakona o prometnem davku, za katere se placuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.