-   59
Novic ar iz austrijanskih krajev.
Iz Reke. * 12. dan t. m. ponoči ob dveh so postni voz med Delnicami in med Skradom napadli roparji, ki so popred cesto z lesovjem zagradili; za postilijonom, ki je hipoma skočil z voza in letil ljudi na pomoč klicat, so strelih* pa ga k sreči ne zadeli, kondukterja pa ste dve kugli do mertvega zadele; konji so se obernili z vozom, so nazaj dirjali, in oteli popotnika, ki sta celi čas tiha in se ve da napol mertva v kotiču voza sedela.
Od horvaške Save. * Sava je pretekli mesec po vec krajih na Horvaškem hude povodnji napravila; vas Mlaka v gradiškanskem polku je čez in čez v vodi stala. Saveta D., žena nekega graničarja, ki je bila v gostji pri svoji žlahti, pride 11. dan p. m. blizo reke Staupe; vidi sicer, da je njena vas Mlaka čez in čez od Save vtopljena, vendar misli, da bo še prebredla vodo ter se spusti na pot v njo. Brede in brede kakih tisuč stopinj, pa le zmiraj glo-bokeje pride v vodo, da ji je bilo že utoniti. K sreči dospe do nekega drevesa, ki je v tem jezeru stalo, in ker ne more ne naprej ne nazaj, spleza na drevo in čaka na njem pomoči, ki pa ji je še le 14. dan p. m. došla, ko se primeri, da je več graničarjev blizo tistega kraja prišlo in zapazilo žensko na drevesu. 3 dni in noči je reva čepela na drevesu in straha vsa terda ni nič vžila, čeravno je nekaj mesa in jabelk seboj imela. Sedaj je popolnoma zdrava.
Iz okolice triglavove 13. febr. —č. Hude leta nas tarejo, dnar se težko vlovi, lahko pa izda. Ko bi človek deset rok imel, bi komaj bilo , ali le z dvema je križ za veliko družino dovolj si prislužiti. Poslušajte, kako so si modri B. v taki sili pomagati mislili. Zvedili so, da se bukve na svetu najdejo, v kterihje zapisano , kako se peklenšček kliče in zarotuje, da razodene v temni globočini pod zemljo skrite zaklade. Zlože tedaj več dnarjev skupej in res dobe zvito bučo, ki je šla čeme bukve kupit, ktere res najde, pa šembrano drago plača. V tem prečud-nem početji so se z B. tudi T. nek zedinili. V čast svetnikom božjim obljubijo polovico zaklada in jih na pomoč kličejo. S potrebnim orodjem se podajo na odmejeni kraj v temni noči, rote hudobo in debelo gledaje čakajo, kdaj da bo prišla. Prikaže se rogatec v podobi velikega mačka, privali sod dnarjev pa se na nj košato vsede. ,,Hentej! malo preveč bo polovica v dar svetnikom, nekoliko jim bomo pa že dali" — so rekli, ko sod terdnjakov ogledajo. Pre-hiter je bil njih sklep, hudoba se ne da več odgnati, ker niso mož beseda. Krohotaje velikanski maček sod zasuče, da se zemlja strese, ga zavali v nočni tmini v podzemeljske jame in zgine. Lasje so vsim pokonci lezli; „na! zdaj pa imaš zaklad!" so godernaje zdihovali — „bukve niso te prave bile ali pa niso cele". Nazaj jih neso in svoj dnar terjajo nazaj, pa so spet naleteli. Z lepo ni šlo, tožijo prodajavca bukev zavoljo goljufije in ves svet zve skrivnosti njih zaklada.
To in zraven te pravlice še veliko druzih od B. pripovedujejo. Se ve, da je bosa in prazna, vendarle so bedaki, stare babele, otročji ljudje po samotnih hišah v hribih, ki terdno verujejo, da so B. „šac" vzdignili.
Resnica pa je, da so B. od nekega sleparja černe bukve za imenovani namen kupili, drago plačali, in ker so vse skušnje zastonj bile, so bukve nazaj dali in svoj dnar terjali. Prodajavec in kupci, iskavci zaklada, so si pa napravili velike zaderge, ker cesarska gosposka sedaj to reč natanko preiskuje. In prav ima. Želeti bi pa tudi bilo, da bi tisti, kterim so okoljšine bolj znane, z resničnim razjasnjenem praznim marnam v okom prišli.
Marsikdo bo rekel: to se je gotovo godilo pred 300 in več leti, ko so še copernice žgali. Ali resnica je, da se je zgodilo leta 1855. Kaj ne, da pridno in dobro napredujemo !
En svet za B. jez vem, kteri bi utegnil pomagati, kadar bi še želeli „šac" kopati. Znan je gotovo tudi v B. stari pregovor: „klin s klinom". Poskusite! Vem za vas, kjer je neutrudljiv šolsk učenik majhen vertič si napravil, ne za-se, ampak da bi svoje ljubljene učenčike sadjoreje privadil in v cepljenji izuril. Nek malopriden gerdun pride ponoči, pokosi mlade drevesica, in tako v hipu dolgi trud vniči. Tak tolovaj ne more človek'biti, ampak mora biti pošast peklenske žlahte. Kaj! ko bi tega zvohali in dobro plačali, da bi mačka na zakladih v B. v kozji rog vgnal? Ali zapišite njegovo ime,   in še kakega druzega tacega pajdaža   v bu-
6o  -
kve, če tudi niso černe, zamorejo tudi zlate biti; kaj velja, da bo satan, kadar jih bo zaslišal, se odkril in globoko priklonil, in če tudi kakor maček prikobaca, bo naglo rep med noge stisnil in šel rakom žvižgat? — „šacu bo pa vaš! Saj „klin s klinoma večkrat pomaga!
Iz Ljubljane. Gospod August Šnedic in gospod Kari Raab, dosedaj svetovavca deželne sodnijc pri c. k. okrožni sodnii v Novemmestu, prideta po sklepu c. k. mini-sterstva pravosodja k c. k. deželni sodnii v Ljubljano.