Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 27. januara 1929. Leto XVI. Štev. 4. Novine prihajajo vsako nedelo. Cena pri sküpnom naslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D, M. List na sküpni naslov 10 D, na posameznoga 15 D., či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za 5 D. vekša. A-merikanci plačajo za Novine, M.List 4 do. ravno tak naročniki iz Canade, Australijo i jüžne Amerike. Prek mej države v Europi je cena Novin 75 D., M. .sta 25 Din. Plača se v Črensovcih na Opravništvi, naročitev: Tiskarna Panonija M. Sobota Glasilo Slovenske krajine Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. Uredništvo M. - Sobota, Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov: em2 75 par, '/. strani dobi 20 */., >/. strani 25 •/» i cela stran 30°/o popüsta za edno objavo. Cena malih o-glasov je: do dvajsetipet reči 5 Din,, više od vsake reči pol Din. Med tekstom em2 1 50 D., v „Po-slanom" 2*50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5°/. do 50% popüsta pri več-kratnoj objavi. Ček. Položnice št.: 11806 Rokopisi se ne vračajo. Vsem somišlenikom ! Po zakoni o zaščiti države od 6. januara 1929 je tüdi Slovenska lüdska stranka razpüščena. Vse somišlenike prosimo, da sprejmejo to dejstvo mirno i lojalno na znanje imajoč pred očmi višiše državne interese. V pravom i primernom časi Vam bomo predložili, ka bo v pogledi na nove prilike najbogše i najpotrebnejše. Dr. Anton Korošec Včasi kak je naš krao v svojem manifesti dne 6. januara povedao, da med kralom i lüdstvom nemre več biti posrednika, da je parlament razpüščeni i ustava ukinjena, je biIo jasno, da tam, gde nega parlamenta, tüdi politične stranke nemajo več svojega obstanka. Tak so bile dozdáj razpüščene poleg ništerni srbski strank tüdi nemška, hrvatska Radičova, hrvatska Pučka, hrvatska federalistična, hrvatska stranka prava, Slovenska ljüdska i samostojna kmétska ali Puceljova stranka. Agrarne zadeve. Kotrigam agrarne zadruge naznanje. Po pravilih, štele nam je oblast potrdila i za šterih verno držanje še je vsaka kotriga zavezala, kda je pristopnico podpisala, niedna kotriga nesme Sama pogajati za Odküp agrarne zemlje ali drügoga falata Veleposestva, Za vse se Sküpno pogaja agr. zadruga., £ato če štera kotriga šče kaj Küpiti, mora to javiti v Črensovce, ka se Vodstvo zadruge Pogodi mesto nje. To žele i .veleposestvo, zato, ka je tak menje posla, bèhe so pa dosta menše. Ali mamo že 4500 kotrig v zádrug!. Tak Motile organizacije daleč ne najti. To je naša moč, če vküp držimo i svoje vrste ešče povekšavamo. Vsaki pameten človek zna, ka je to velka ražlika, če naednok küpüje 4500 ljüdi, ali pa če küpüjejo Samo štirje. Zató pa držite pravila ne pogajajte se z nikim, zadruga že opravi mesto vas. Ne dajte se. plašiti, »prej zgübiš, če ne küpi! To je laž. Ka je končna revizija tebi prisodila, ne moraš, zgübiti. To je tvoje, dokeč Agrarni zakon ne določi, kak še plača. Tečas moreš samo arendo plačüvati. Sagajo te samo zato, ká bi radi ná tvojoj nespametnost dosta zaslüžili. Vkaríiššebe i Škodili, svojemi bližnjemi, če ceno goniš gor z tem, ka se posebi pogajam: LortiiŠ s tem vernost do svpjjh poljedelskih tovarišov i vreden nosi, da bi bio v njihovoj organizaciji, zbrišes se Zato vö iz agr. zadruge. To pá znanje vsakomi, ki ne bi Šteo pravil držati. Pa to tüdi naznanja tem, ka če do meli kakše neprilike zavolo küpila, zadruga njim ne de Šla na roko pá jé tüdi nikdar ne bo sprejela ni.ed svoje kotrige, gda se zadruga spremeni v kmetijsko Za- drugo po rešenji agr pitanja. Ka more včiniti kotriga agr. Zadruge, kda se njoj ponüja zemljá*, da jo küpi ? Etak more odgovoriti: obrnite se dragi gospod, na agr. Zadrugo v Črensovcih i tam pokažite pooblastilo podpisano od vele-posestnika, ka smete njegovo zemljo tržiti. Le toga pooblastila ne pokaže zadruge zadruga bo branila svoje kotrige i njim naznanila, naj ne küpüjejo, ar je nevarnost, da zgübijo vse. Nišče nesme najmre lüčim odavati, če nema od toga • pooblastila. Zato pazite! Pa ešče edno. Zadruga samo te dovoli, da se küpljena Že je prvi mraz zažuto listje na drevji, gorice so bile pobrane, njive prazne, tű pa tam se je zelenila mlada setva. Sunce je hladno segrevao našo zemlo i lastavice so se selile iz naše krajine. Te so prišli naši delavci k svojemi domi. zemljá v celoti plača, kda je že na küpca spelala, prle se da samo kapora. Agrarni interesent je tű pali v nevarnosti, ka pride v Škrepce, kak je prišo pred par leti, kda je plačao pa ešče dnes den ne küpljeno njegove. Tü nüdi obrambo jedino agr. zadruge, štera pazi i odstrani te i drüge nevarnosti od svojih kotrig. Što šte Vam zato ponüja zemljo, da jo küpite, pošljite ga k za-drugi, ví se ne pogajajte i nikaj ne Podpišite! Žadrugi pa naznanite, ka Ščete kűpiti i tüdi ceno povejte zadruge ka bi dali za ponizen! falat. I 'zdaj: Sneg ešče pokriva vso našo Goričko, vso Ravensko i Detinsko i že. hodijo trumoma naši delavci v Soboto, da dobijo potne liste za Nemčijo i Francijo, Komaj se bo Sneg talio, komaj se pokažejo prvi zvončki i prve žute trobentice, komaj se prikažejo ná drevji prvi žučkasto zeleni listni popki, komaj se pokaže čreš-njov i slivov cvet, že se začne potüvanje naših delavcov. * Zasine sprotoletašnje sunce, Vüzem se nasmeje, naši delavci pa jemlejo slobod od domače krajine. To se godi leto za letom, to dela rod ta rodom. S trinajst™, petnajst™ letom zapüsti naš delavec domači kraj i v najlepšoj dobi svojega živlenja nigdar več ne gleda ne sprotoletja, ne leta i ne jeseni v svojem kraji edino zima njemi ponüdi topeo kot v domačoj hiži. Gda njemi moči pešajo, njemi pridejo na pomoč deca, dukeč tüdi ta ne püstijo svoja najlepša leta i svoje najlepšo moč tühinskim krajom. 1 tak živi več kak edna desetina našega lüdstva. To je naša najvekša bolečina. Komaj štirinajstletnö dele se loči od svoji starišov i njüve vzgoje i odide med Ščista tühinske lüdi, gde redkogda čüje lepo reč. če je ne sam zadosta trden t če ne prinese od svojega doma i od svoji sfarišov potrebne trdne vzgoje, v tühinskom kraji mora zabloditi. I Vnogi že v mladosti zablodjeni, kak naj vzgajajo svojo deco, če so sami nigdar ne vživali dobrote lepe vzgoje? 1 naj žive rod za rodom tákše živlenje, kam nas pripela to? Naš delavec, naše bolečina. Sadjarstvo. Hruške, jablane in druge cepé Sadi v mladosti za stare zobé. M. Slomšek. Po velkoj vremenskoj nesreči, štera je v preminočem leti obiskala našo krajino posebno našo sadonosno Goričko, je potrebno misliti na to kak se obnovijo vničeni sadovnjaki, kak se pomladi ranjeno drevje, kak se čisti zanemarjeno drevje i tak naprej. Da se ta dela zvršijo kelko mogoče pravilno, ščemo v kratkom popisati kak se naj to dela. S podporov oblastnoga odbora mariborske oblasti se bodo v prišest-nom sprotoletji delile po Kmetijskoj Podružnici v M. Soboti sadne cepike vsem tistim, šterim je toča vničila njüvo sadno drevje i so si v pravom časi prek županov naročili potrebne cepike. Cepike pridejo, po 6 din. fo je Mlenje kak za polovično ceno i Vnogi jih dobijo telko, kelko so zaprosili. Novi nasadi. V tisti občinaj, gde je toča Sadno drevje popunoma vničila, je potrebno napraviti ščista nove sadovnjaka. Če bomo pa meli od novih sadovnjakov v istini tüdi hasek, zavist' od toga, na kakši način sadimo cepike. Pravilno sajenje je podlaga za vsá ke-snejša dela i vnogoletne sküšnje nas včijo,' da so slabi uspehi sledi dostakrat samo posledica slaboga sajanja. Največ sadjarov začne komaj fe misliti na saditev, gda ma cenike že doma. Kesno v jeseni začnejo iskati prostor za cepike i to najvažnejše delo opravijo najbole površno. Pravi Sadjar pa že najmenje edno leto naprej misli, gde, gda i kak bo sadio svoje cepike. Kak se pravilno Sadi T Najprvle se določijo Prostori, gde bodo stale nove-cepike i je dobro, da se zabijejo notri koleki ar fak najbole vidimo, kak daleč je naraz-nok drevo od dreva i v kakšem rédi se bo sadilo. Po tom je kopanje jam. To je potrebno, da se zvrši že ▼ jeseni, tak da ostanejo jame prek zime odprete, da zemla dobro premrzne i da se nabere v spodnji prostoraj zadosta vlage. Jame naj bodo Šürke 1.50 do 2 m, globoke pa do 60 em. Dno je dobro ešče s krampom nikelko gori strgati. Pri kopanji naj se zgornja rodovina zemla skopa na edno stran, prí sajenja se pa te ta zemla prva t jamo zmeče na njo pa pride drüga, tak zvana mrtva zemljá. To se zgodi kakši dva tjedna prvle, kak namenimo saditi: cepike. Na mesti, gde mislimo cepiko saditi je dobro nasipati notri kakši dve košah dobroga kom posta i se tam tüdi .globoko zapiči notri količ močen i i vednaki, šteroga smo prvle na ednom konci dobro ožgali. Po .dvema tjednoma gda se jé zemljá že nikelko sejla se cepika posadi. Što ešče nemá jam skopani, bo dobro če začne z delom zdaj včasik kak nikelko nastopi toplejše vreme. Jama od jame naj bo pri jabla-naj 10 m pri grüškaj 8 metrov, V toj daljavi sunce najlepše prida od vsej strani k drevi i drevje rodi zdrav i lepe farbe aad, poIeg' toga pa med drevjom ešče jako lepa krma zraste. Dale sledi. 2* NOVINE 27. januara 1929. So pa naši delavci- v svojem srci do zdaj po velkoj večini ešče dobri. Vsakši je ešče navezani na svoj domači kraj i na domače lüdi. Niti eden se ne loči rad za stalno od doma i konči vsakšo zimo ešče vsakši rad preživi doma. Trajalo pa to dugo nede. Tisti’, šteri zna, da je njegov stariš od mladosti hodo po tühinsko]' ženili i je dete komaj vsakšo zimo vidlo svojega očo pa dostakrat tüdi svojo mater, se Počasi popunoma odtrgne od domače grüde. Mamo pa mi edno trdno vezalje, štero nas tesno priklene našoj domačiji, to je naša vera i naše dobro čtenje. Mi Znamo, da tisti, šteri čte naše liste, hodi tüdi v tühinskom kraji v cerkev, za tistoga pa, šteri hodi v cerkev se nam ne trbe bojati, da gda zablodi. Zato delavci, dukeč nede med domačinov i vami drüge tesnejše zve ze, držite se vsigdar cerkvi i naši listov. Na te način si stvorimo čiduže bogšo zvezo i če Bog da pride čas, gda bodo naši delavci večkrat lehko vživali dobroto i lepoto domačih krajov kak pa do zdaj. j) NEDELA. g (Prva predpostna. Evang. sv. Mataja, 20, 1 — 16). V tisti časaj, pravo je Jezuš vučenikom svojim priliko eto : ,,Spodob-no je kralestvo nebesko hižnomi gospodari, ki je šo zajtra rano najimat delavce za gorice svoje." I gda se je pogodo z delavci za eden penez na den, poslao je nje v gorice svoje. Šo je pa vö okoli tretje vöre i je vido drüge stoječe na trgi brez dela i velo je njim: .Idite tüdi ví v gorice moje i dam vam, ka bode pravično." I oni so šli. I znova je šo vö okoli šeste i devete vöre i včino je ravno tak. Okoli edenajste vöre je pa šo vö i najšao je drüge stoječe i veli njim : ,,Ka stojite tű celi den brez dela ?" Pravijo njemi: »Nišče nas je ne na-jao.,“ Veli. njim : ,,Idite i ví v gorice moje". Gda je pa večer gratao, veli gospod goric vancari svojemi t pozovi delavce i dáj njim najem začev: ši od slednji do prvi". Gda so prišli zato tisti, ki so okoli edenajste' vöre bili najant, dobili so vsakši po eden penez. Gda so pa tüdi prvi prišli, mislili so, da več dobijo; dobili so pa tűdi oni po eden penez. Gda so pa prijali, mrmrati, so proti hižnomi gospodari govoreči: ,,Ti slednji so komaj edno vöro delali i ednake si včino nje nam; ki smo prenašali breme i vročino dneva." On je pa odgovoro ednomi z med njij i njemi pravo: .Prijateo ne delam ti krivice: ali si se ne pogodo z menov za eden penez ? Vzemi ka je tvoje i idi. Ščem pa dati tüdi etomi slednjem! kak i tebi. Ali je ne slobodno činiti meni ka ščem ? Ali je oko tvoje jalno, ka sem jaz dober?" Tak bodo ti zadnji prvi i ti prvi zadnji: ar dosta ji je pozvani malo pa zvolen. Navuk: Bog, šteri nas je brez nas stvoro, nas ne bo zveličao brez nas. Za agrarne interesente. Brane za travnike i to Štiri, je zadruga Zaprosila od obl. odbora za svoje kotrige. Polovico plača ona, polovico pa oblast. Veleposestvo grofa Szá-pár ja v Soboti je p nüdilo agr. zadrugi, naj küpi za svoje kotrige agr. zemljo v Bakovcih i indri, kje je Še. Zadruga s tem pozove vse svoje kotrige, ki majo agr, zemljo v Bakovcih, naj zadrugi javijo, počem bi jo küpili, za eden kat. plüg kelko bi dali? Zadruga bi se pogajala tak, da v sobočkoj kmečkoj Posojilnici bi lehko v 10 letaj odpotüvali svojo küpljeno zemljo. Ministerstvo za šume je dovolilo, da agr. zadruga sme küpiti vse šume kneza Eszterhazija v D. Lendavi za svoje kotrige. To naj vzemejo naznanje, ki so se javili za Odküp šum. V kratkom se bo zadruga pogodila za šume i te priglašencom vse naznanila. Amerikanci i vsi drügi domačini, ki bi si želeli od Dobrovnika gor proti Kobilji küpiti posekalje i tű lepo kmetijo napraviti, naj se zglasijo pri agr. zadruge Dvajseti 30 plügov po-szekalja si lehko küpijo i lepi dom napravijo za fal peneze. Ka bi indri za tri, štiri plüge ta vrgli, njim tű dojde za 20 pa še više plügov. Mašine za sejanje je prosila zadruga od kmetijskoga ministerstva. Novi gospod minister za kmetijstvo, dr. Frangeš, so obečali predsedniki zadruge, ka gda dobi ministerstvo potrebne peneze, te dajo te stroj zadruge Razbili bi nas radi, ar smo njim trn v peti, zato delajo proti zadrugi i jo šimfajo pa ponüjajo nikšo novo iz Kranjskoga, kje je agr. zemlje komaj za par košar. Z teh napadov spoznajte, kak velka moč ste v agr. zadrugi. Veleposestvo kneza Ester- házija je vse imanje ponüdilo agr. zadrugi. Pogajanja se ešče vršijo. Kda se zvršijo, objavijo Novine. Patronati na veleposestvi grofice Zichy so rešeni. Gda mine končna revizija, se bo tüdi tű pristopilo k pogajanji, ar je tüdi tű veleposestvo ponüdilo zadrugi Odküp. Če mate višešnje peneze, devajte je v kaso, ar se Odküp približavle. To je prvo, ka more vsaki agr. interesent napraviti. To drügo je pa: Šparajte. Novine so glasilo agr. zadruge. Tak je v pravila j. Ne hodite zato spitavat se i ta, nego čtite Novine, tű zvete vse, ka dela agr. zadruga. Agrarna zadruga v Črensovcih. ŽIŽEK IVAN ODNIK MARIJA poročena 2. JANUARJA 1029. Bogojina Ivanci Slovenska krajina. — Delavci se pripravlajo. Okrajno glavarstvo v Soboti je naznanilo, naj se delavci, šteti namenijo iti v Nemčijo ali Francijo pomali pripravlajo s potnimi listi, da sledi nede na glavarstvi Prevelke stiske. Tak si lehko že zdaj vsi preskrbijo prí glavarstvi ali pa pri posredovalnici dela v Soboti- ~ tiskovine, štere—spunijo—njim občina potrdi i s tistim dobijo legitimacijo za Nemčijo. Za tiskovino se plača 2 Din zá legitimacijo pa trbe priložiti 41 Din i edno fotografijo, edna fotografija se pa dene na tisko vino. Spunjena tiskovina s 2 foto-gratijama i 41 Din penezi se potom pošle ali prinese nazaj posredovalnici, ar samo posredovalnica dela po pogodbi med Nemčijov i našov drža- vov lehko nabira delavce. Legitimacijo si lehko že zdaj preskrbi vsakši tak, da bo te, gda pride delegat iz Nemčije k nam že vsakši meo legitimacijo k redi. Delavci iz Lendavskoga okraja dobijo tiskovine v Lendavi, Spunjene pa od župana potrjena pa pošlejo posedovalnici' v Soboto. Ko-Íekov ne trbe nikši gori. — — Vmor-.v Sredliži—Preminočo nedelo so odkrili v Središči pri Ormoži Orožniki hüdodelstvo, gde je nekši Kolar iz Središča vmoro svojega verta mlinara Jožefa Jeremica i ga zakopao poleg mlina. Brati pokojnoga, šteri stanüje v Ormoži, se je Čüdno vidlo, da brat Jože nikaj ne hodi k njemi, zato se je napoto v Središče, da bi mlinara obiskao. Delavec Kolar njemi je pravo, da je mlinara prepe- Po Iv. Cankari. V samoti L Snežilo je neprestanoma v debeli kosmičaj; do kolena visoko je ležao Sneg. Svet je bio zaviti v siv-kasto meglo; vse okoli pa giüha tišina. V velkoj hiži s črnkasti lesenim stropom je ležala poleg peči na posteli ženska, odeta s teškov odevko, Na škrinji je gorela v kupici düška z dugim dimastim plamenom. Pri vz-glavji je sedela sosida, zavita v dugi robec, v roki pa je držala molitveno knigo i čislo. Betežnica v posteli je pogledavala po hiži s praznim nemirnim pogledom; tak gledajo vmirajoči. Njene roke, Sühe, koščene i zgrbane šo se včasi zgenole i šlatale po odevko kak da bi iskale. Robec na glavi se njoj je odvezao i košavi, že nikelko seri vlasjé so viseli na čelo i sence. Obraz njoj je bio bledi i vküpspadnjeni, čelo rosnato. Sosida je zaprla molitveno knigo i je zazdejnola. .Kesno je že; noči se. Nikaj si ne delaj skrbi, Lužarica, i mirno zaspi: fie misli na smrt!" Lužarica jí trudoma okrenola glavo; gučala je tiho i komaj razmelo: »Bojim se, da ga nede . . ., da ga nikdar več nedo videle moje oči. Glej, sosida. . ka so se ne odprle dveri?" ,,Piide, če je boža vola. Dveri so se nej odprle; hlapec je zapirao štalo. Ne misli telko na sina, da ti nede žmetno. Daleč je, pa ne ve, da njemi je mati betežna. Pa tüdi, če bi se že napoto, teško bi prišao prek zametov. .On zna. da čakam na . njega", je spregovorite starica s tihim glasom; komaj so se zgenole vüstnice. ,,Kak bi znao" Nišče ne ve, gde hodi tvoj s n, gde si je napravo domačijo; nikoga nega, što bi njemi dao na znanje*. Vmirajoče oči letežnice so gledale v strop. ,,0n zna. Kak bi ne znao sin, da njemi vmira mati?" „No, če je boža vola pride", je zdejnola sosida i je stanola. „Ne misli na njega i zaspi mimo! Zajtra rano pridem pogledat. Lejko noč sosida!" Prijela jo jé za roko i roka je bila mrzla i rosnata. »Lejko noč". »Lejko noč, pa z Bogom I Če pride vütro, gda me več nede, njemi pa ti lepo posteli pa zakőri, da njemi nede mrzlo, lejko noči Sosida je zdrgetala po teli, kak da bi veter odpro okno i zavila se je tesno v velki robec. Moli sosida, moli, da ti bo ležej pri srci. Lehko noči" Sneg je močno, zarnetao odrne-tano vozko pot i sosida je s trüdom prigazila do svoje hiše. Niti za stopaj daleč so ne razločne oči nikaj drügo kak gosto, sivkasto meglo; kak da se je nebo zdiüžilo*z zemlov. V voskom siji šteri je trepetao skoz okna, so se vrtele bele snežinke . . . Hlapec Šmon je zapro' štalo, v predkleti i je otepao Črevle, do kolen obložene s snegom i je sf jpo v hižo. „Si ti, Franci?" je pitala Lužarica i je pogledal proti dveram z velkimi svetimi očmi. „E, ka bi!" je zamrmrao Simon. „Ne mislite zmirom na njega! Bog zna, gde se klati, da. nega glasa od njega I Ne mislite na njega; ležej vam bo pri srci. Položo je kaput pa kučmo na klop, nato je prileto v kupico olija i jeotrno plamen. ,,Že je kesno Šimon?" ,,Ne je ešče kesno, nego vünej je že noč; dnes sploj nej bilo dneva. Naj ide ešče vütro pa pojütri tak, pa bomo do slemena zametali) Lužarica je obmuknola. Njeni obraz je miren, mrtvečka samo oči so se svetile v čüJnom belom ognji ki je vgašüvao i se nazaj vužgao, kak se je povekšavo i ztnenkavo plamen-ček v kupici. Hlapec se je pripravlao, da bi legao spat. „Ka misliš Šimon, ali pride ešče nico? Ka misliš, ali se ga včakam?“ ,,Kakpa, da pride!” se je skoro rozíemero Šimon, ki je bio trüden i zaspani. Tüdi Simon je bio že stari i naložen, njegov hrbet je bio že prignjeni, njegov obraz pa rjavi i gr- basti kak* razorana njiva pod vročini suncom. ,,Pride mati, pride! Zakaj pa nebi prišao, če njemi je mati betežna?" Züvao si je Črevle i čemeraste mrmrao: ,,Potepened Lejko bi prišao! Jaz bi šo po kolenaj do Jeruzalema, če bi tam ešče ednok vido svojo mater". ,,Kam ti je pa sila, Šimon? Vej je ešče nej kesno nejdi ešče spati" ,,Pri peči si ležem, vej tak ne zaspim. Če de vam božno, pa me pozovite". ,,Esi k meni se ráj sedil Glej Šimon ta, glejl Ne stoji nikak pri peči pri moji petaj?" .Sto bi stao? Nikoga nega v hiži." ,,Tam stoji, v gosposki kaput oblečeni i gosposki kraščak ma na glavi. Stoji, pa me gleda v obraz. »Nikoga nega!" je odgovoro hlapec Skimao je z glavov i pomislo. .Tak naskriž vnterajoči gučijo". Vzeo je koži i se legao na klop kre peči; globoko je zdejno i se prekrižao. ,,Ka že spiš?" je pitala odspodi Lužarica s tak tihim glasom, da ga je komaj razločo. „Ne spim; vej sam komaj legao". »Glej zdaj ga nega več tam pri petaj. Stao je i mi je gledao v obraz i je premino*. Spoznala sem ga; tak bledi je bio". »Bog nj 'j dáj lejko zadnjo vöro!" je zrnrrnrao Šimon. ,,Da bi konči jütro dočakala. Dale sledi. 27. januara 1929. NOVINE 3. lao prek Drave, pa da se je do zdaj ešče ne povrno. Brati se je to Čüdno vidlo i je pozvao šandare. Gda so tej prišli k mlini je Kolar šteo pobegnoti, nego zgrabili so ga i nazadnje je o-vado, da je on sam vmoro mlinara. — Gornja Bistrica. V nedelo, 3. februara i 10. februara priredi náše orlovsko drüštvo dve igri „Kakši gospod, takši sluga1' i „Vedež“. Med odmori nastopijo pevci i tamburaše Prireditev se vrši v šoli na Srednjoj bistrici, začetek vseli ob pol 6.. vöri zadvečera. Vabimo vse prijatele mladine, da se te prireditve vdeležijo. — Beltinci. Vsem prijatelom i znancom, od šteri se ob priliki od-hoda iz Beltinec v Maribor nesam mogla osebno posloviti, kličem prisrčni z Bogom I Ruža Vojsk, upravi-teljica pošte. — Gornja Lendava. Na naše Goričko se je priselo z Ravenskoga pred leti niki gospod s svojov gospov. Ali kelko bole smo mi goričanci po letaj ponosni na svojo Goričko i zadovolni s svojim siromaštvom tak je ta gospa z Ravenskoga čiduže bole nezadovolna z nami. Krumpiši so prej pri nas dosta bole drovni kak na Ravenskom, najhüjše je pa to, da se prí nas na Goričkom prej nika k šenki ne dobi. To je strašno! Kšeft pa sploj niti e-den nejde, niti perišnica ne. Takšim, šteri so z nami ne zadovolni, komandirali bi nam pa radi, naj iščejo samo lepo tisti kraj, gde inačiši pečeni golobje lečejo, kak pri nas na Goričkom. — Bogojina. Preminočo nedelo, 20. januara je pelao pred oltar Vogrin Jožef, prilüblen! dečko i zgléden Orlovski odbornik svojo mlado nevesto Casar Anico. Mladomi pari Želemo obilno božega blagoslova. — Posredovalnica dela ob nedelaj i svetkaj ne uradüje, zato naj te dni ne hodijo delavci v Soboto. .— Markovci. Mi markovski i čő-pinski dečki smo ne po voli nešternim našim mladim oženjencom. Stvar je namreč etakša, ne da bi štoj od nas kaj bolnoga mislo: Ne daleč, od ..naše cerkvi je krčma. Ništerni mladi ožen-jenci že z decov, idejo včasi ráj v krčmo kak pa v cerkev k božoj slüžbi. 1 da bi lüdem pokazali, kelko so zdaj bole imenitni, kričijo po tom na ves glas, da so oni pravi betjarje mi pa bojazlivo. Naj njim' bol Mi mladi dečki njim Želemo samo, naj bi njim bile tüdi žene bole vesele, naj njim familije ne bi stradale i naj bi mi sami takši bojazlivo’ ostali, da bi vsigdar ráj šli v cerkev kak pa v krčmo. — Navuk za tretjired je dnes, 27. januara popoldnevi ob 3. v Črensovcih. To na znanje tistim tretjered nikom, ki spadajo pod Črensovsko skupščino. - Čeke za naročnino bomo meseca februara vsem odposlali. Tečas pa le pridno se glasite za Novine i M. List. — Častna izjava. Podpisani Kontler Julij, šolski upravitelj v Turnišču izjavljam, da s članki ,,Gorišek - napada" objavljenih v časopisi! .Novine" št. 23 z dne 3. 6. 1928 in št. 24. z dne dne 10. 6. 1928 izhajajoča v IVT. Soboti nisam imel namena žaliti g. Josipa Goriška, bivšega upravitelja meščanske šole v D. Lendavi in sploh nimam nikakega povoda ali podlage, da mu očitam kaj nečastnega v njegovem osebnem ali javnom Življenju, ter se mu zahvaljujem, da je umaknii tiskovno tožbo. Kontler Julij 1. r. šolski upravitelj. — Krog. Naši prijatelje kokoši i drügih dobrot ešče izdak ne rnirüjejo. Preminoči tjeden so odnesli od Meo-üca, Novaka i Gomboša nikelko kokoši pa tüdi malo drv, ar je pečena kokoš bole tečna kak surova. Preminoči tork v noči so ob štiraj vdrli skoz okna, v ednom mesti so odnesli edno rebro mesa v drügi, mestaj so je pa pregnali. Telko že mamo, da nam tej naši prijatelov nede trbelo ravno daleč iti iskat ar so blüzi. Podpirajte »NOVINE"! — Müra se zaphala. Preminoči pondelek se je telko leda pa srena nagnalo vküp okoli kroškoga i Lakoškoga, da je otrgala dva mlina pa kroški brod, Voda se je skoro meter visiko zlevala vö po travnika). Led se je zdigavo do kakši šest metrov visiko. Žkode samo na mlinaj i brodi je više 40 jezero dinarov. — Ešče vnogo let I V Ptüji je obhajala pred kratkim Sedemdesetletnico vučitelica v pokop g. Erma Razlag, nekdašnja büditelica dekliškoga i narodnoga gibanja na Štajerskom i du-goletna naročnica našega lista. — Hranilnica in posojilnica v Bogojini ma svoje prostore v hiži Smej Jožefa, poleg šole. Veseli nas, da se vse tak z zavüpanjom obrača na našo posojilnico, čiravno ešče tak malo časa obstoja. Lüdje pravijo, da je to penez najbole gvüšno naloženi i da ravno pri nas lehko dobi kakšteč velko i tai posojilo. — Posojilnica i Hranilnica v Gor. Lendavi se je preselila iz hiše g. Maršika v hižo gospe Frumen Sidonija (Žökšova. Posojilnica uradüje vsako nedelo od 9. do 12. vöre pred-podnevom. obrestüje vloge po 8% i dava posojila po najnižišeni intereši. Kmetje i delavci, naložite svoj penez v domačo gaso, ar je tű penez najbole gvüšen. Prek 160 kmetov garantira z vsem svoi;m imanjom za peneze v gasi. Mladina, naloži svoje na tühinskom teško zaslüžene peneze v hranilnico, gde ti bodo vsakši den slüžili intereš. Vsakši dinar, v mladosti prišparaš vam pride prav, gda začnete lastinvo verstvo pelati. Tedenske novine. — Hripa. Širi se nova bolezen, štera, že nikelko časa mantra Ameriko i je že vnogo lüdi spotnrlo na njoj. Človeka začne boleti vse telo, čüti trganje v glavi, vüjah ma bolečine v grli pa velko vročino. Bolezen pride od prehlajenja je pa tüdi nalezliva kak Španska bolezen. V zadnjem čaši. se opaža v veči mestaj tüdi v našoj državi. — Vucje v Splitskoj okolici. Velka zima je pobrala vuke iz bregov skoro ščista k morji, gde lüdem strašno škodo delajo. Hodijo v vekši trumaj raztrgajo štale i odnesejo pa raztrgajo živino. Tüdi več lüdi je že spadnolo pod nesmilene zobe te lačne zverine. Za vsakoga kaj. Protekcija. Če što pride do kakšega mesta s kakšov profeksijov znači telko, da ga je morao što pri-p Točiti, ali je pa morao on sam ali što diügi majcko v žep segnoti i malo namazati, da je ležej šlo. Ednok se je pa zgodilo v Beči da je ednomi mešao bik vujšao i je pribežao mimo straže na dv^r casarske palače. Pokojni casar Franc Jožef je to sam vido i si je mislo, da pretrgana bečka gospoda gotovo na račun toga bika vnogo kaj gučijo. Zato je dao ednok pozvati k sebi ednoga gospoda i ga je pitao če bečki lüdje znajo kaj od toga nesrečnoga bika, šteri je pribežao na casarski dvor i ka kaj gučijo, od toga Gospod njomi odgovori : »Celi Beč se smeje s toga i čüo sam, da gučijo, da je to prvi bik, šteri je prišeo brez bosebne protekcijo na casarski dvor. Cene Penezi. 1 Amerikanski dolar 56'85 Din, 1 nemška marka 1355 Din, 1 francuški frank 2 22 Din, 1 austrijski šiling 8 Din, 1 vogrski pen-gő 9 92 Din, 1 Švicarski frank 10 95 Din, 1 angleški funt 276 Din, 1 Češka krona 1'68 Din, 1 taljanska lira 2 97 Din. Zrnje. Cene pšenici i dragomi zrnji so ešče izdak takše, da je nikomi ne vola odavati zrnja. Trgovci majo velke vnožine zrnja naloženega pa čakajo bogše cene. Ravnotak velki kmetje v Vojvodini. Mlini so ešče kelkotelko preskrbel z zrnjom i melejo naprej. V Sloveniji trgovina z zrnjom že par mesecov skoro popunoma počivle. Poprek Srednja cena, štera se ponüja za zrnje je bačka pšenica 237 do 239 Din, kukorica 260 do 290 Din. Novi sad. pšenica 230 do 240 Din, oves bački 240 do 245 Din, kukorica bačka 245 do 250 Din, ječmen bč. 270 do 280 Din. Vse brez železnički stroškov. Svinje (v Maribori) mladi prasci 5 do 6 tjednov 100 do 160 Din, 7 do 9 tjednov 225 do 250, 3 do 4 mesece 280 do 450 Din; živa vaga 10 do 12*50 Din, mrtva vaga 16 do 18 Din. Posrečilo se nam je dobiti iz za-stavlainice več mali »SINGER" šivalni mašinov šteri so vsi v dobrom stani i se lejko iiva njij naj-menjv ešče 50 let. Dobijo se postal ceni. Trgovina Heisstnsíern Dolnja (odava. Sprejmem Vajenca ŠVEC FRANC, gostilničar DOLNJA LENDAVA. Vganke. 1. Postavi tej devet številk 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 v te kvadrat tak, da lehko seštevam poprek ali navskriž pa vsigdar dobim šumo trej številk 15. (Poslao Matija Peterka Beltinci) Štero je tisto število, da dobim dvanajst, če k polovici denem Petino? (Miholič Jožef Turnišči) 3. | ■ 1CA keT~| Iz črk toga iména sestavi zvanje (poklic) te ženske. (Vince Gomboc, Kupšinci) 4. Eden stoček je spadno v stüdenec, šteri je 30 metrov globoki. Pomagao si je tak ž njega, da je vuj-ška skakao. Nego vseli, gda je skočo 3 metre visiko, je spadno dva metra nazaj Kelkokrat je morao skočiti, da je prišao iz stüdenca? (Rozika Puhan i Kristina Lopert Bogojina). Pošta. J. Gider, Vančaves. Redno ste plačali i redno Vam Pošiljamo. Mate štampan naslov, ki se vsaki tjeden prek da štampariji, štera ga prikeli na Vaše Novine. Ne moremo razmeti, kak se jé moglo zgoditi, da neste prileti niedne številke. Prosimo Vas, Javite se na Vašoj pošti i tam opitajte, lehko je tam što zdigno i Vam ne do rok dao. Obvestite nas potem. Tiskarni smo naročili, naj Vam vse pošlje ešče ednok. Mekiš Janoš, Nuskova. Polovico lehko te plačate, kak pravite, ovo pa vse do konca juna, najmre letešnjo naročnic. Vsakši kaj najde Kelko bi si trplenja, časa i brige prišpara!), če bi znali kak malo penez trbe za to, da si naküpite došla .ga ka vam vsakši den prinaša vnogo haska i veselja. Vsakši den nastanejo nove čüdovite iznajdbe vsej vrst predmetov za dnevne potrebščine. Trbe samo da ednok pogledate veliki ilustrovani modni cenik svetovne razpošilalnice. H. SUTTNER Ljubljana, št. 945. i začüdite se, kelko je predmetov, šteri so tüdi Vam potrebni, pa jih niti ne poznate. Poleg toga najdete v tom ceniki velki izbor odevke, hižni i toaletne predmetov i Potreb, za vsakšo priliko. Cenik dobite brezplačno če pošlete ešče dnes svoj atres na tvrdko H. SUTTNER. MALI OGLASI Sotfarsko pomočnike sprejme prí prosti hrani, stanovanji in perila FRANC REPIČ, sodarski mojster v Ljubljani, Kolezijska ul. 18. K odaji velka nova stanovanjska i gospodarska zidina, mali Umetni mlin, stálni pogon, 50 plügov zemle pri hiži, pri kolodvori, električna napelava, posta telefon. SLIVAR Ljutomer. tičem vajence inaša za pekarsko obrt. Zglasiti seje pri ALOJZ BRAUN, Pekovski mojster M. Sobota. ' Odaja lotmerških Min. Prisilna uprava grajščine Gornja Radgona ma za odájo okoli 150 hektolitrov vina izborne kvalitete od leta 1928 po dnevni cenaj. Cenjeni interesenti se naj oglasilo pismeno ali o-sebno pri g. ALOJZIJI! PUHAR, župani v Zbigovcih kak prisilnomiuprav- • niki, gde dobijo tüdi vse potrebne informacije. V Gornji Radgoni daje informacije g. dr. Lenart Bolzio, odvetnik v Gor. Radgoni', pa tüdi okrajno sodišče* Mlekarna v H. Soboti kupuje pa tudi odava: mleko, sladko i kislo smetano, čajr.o maslo, cmer. Sire: napisi, romandur, kvargline i vse mlekarske preostanke. Mlatilni mašin k Odali Magy. ál. 5 HP. v dobrom stanji .zavolo drüžinski razmer fal k odaji. Zvedi se v uredništvi Novin. Ocla se na G. Bistrici hš. 7 bas Flighorn, Cingole, Gosli, Flauta-Ci Pikola-Es. K odaji 2 »,Singer** mašina v Ižekovcih pri Štefan Žižek. Eden na taco za čevlare, drügi za sabole i Švelje. Sprimeiii Vajenca (inaša) Stanko Jarc specialna slaščičarna M. Sobota, nasproti pošte. Mlatilni mašin Schutleworth 4 HP v jako dobrom stanji, Priprava za mlatitev detdčnoga semena je k odaji. Več se Zvedi v uredništvi Novin v M. Soboti. Posestvo Proc! a jem Zbog selidbe. 4 do 5 plügov zemle z márov i s pohištvom. Aleksander Tivadar, Lokavec št. 37 pri Gornjem Cmüreka. NOVINE 27. januara 1929. 4 Da Ostane Zdrava i mladostna se. posreči vsakoj deklini ženski, pa tüdi moškomi če rabi doli navedene prirodne preparate šteri se izdavlejo po receptaj, izprobanimi skoz 32 let i so zato čista neškodlivi. Proti vsem napadom kože Fellerova kaukaska „Elsa“ pomada za lice i kolo, čuva, obnovlava i pomladüje piknjasto, hra-stavo i rastavo kozo na lici, šinjeki, rokaj. Odslra-njüje piščajce, lüske, , hitro delovanje njeno proti sunčenim pegam pa naravnoč izhenadi. Najbole Čuva od posledic vetra, vlage, praha i sopare. E-den lanček '12 Din, Mlado čvrstočo 1 zdrav {zgled da Fellerovo Elsa liíijasto mleko. Glažek 13.20 Din. Za gojltev vlasi, za jačenje i hranjenje kože na gíavi, za pospešenje lepše rasti vlas, za oö-stranjenje lüsk, izpadanje vlasi i preranoga oserjenja se rabi Fellerova »Elsa1* pomada za rast vlasi (Tanohina pomada) drži vlasé mehke i gibke. Eden Ionček 12 Din. Nadale „Elsa“. žganje za vlasé, jača. čvrsti i pomlajuje vlasé. 27‘50 Din. Za pranje vlas i glave Probajte eden Fellerov lepodišeči ,,Elsa‘- Shampon. Vi bodete navdüšeni. Eden paketič .i20 Din. Po pošti, za probo 2 Iončeka edne ali po eden Ionček obej Elsa pomad s pakivanjom i poštarinov 40,D. samo, če se penezi naprej pošlejo, ar po povzetji košta posta 10 D. več. Fellerove .Elsa" žájfe za lepoto i zdravje: ,,Elsa“ lilijasta mlečna žajfa, žučakova, glicerinova, boraksova, Elsa žajfa za briti. Za probo 5 falatov po izbiri 52 Din. Naroči se točno pri: Eugen V. Feller Stubica Donja Centrala 146, Hrvatska. IVAN ŠEGI), Hl. Sobota prek židovske cerkvi gospodarske, obrtne in indostpijshe mašine i potrebščine. Lokomobil bencin gasmotor - elektromotor - transmisije - žage - kugellegerje-goniíni jermeni, la. cilindersko, auto olje i masti itd. MLINSKE POTREBŠČINE, valeki i vsi deli, koperej, trijeri, kamni, svila, gurte, peharčki, aufzug železje za cilinder, potače itd. GOSPODARSKI MAŠINI, mlatilnice, Sejalni mašini, plügi, sadni i grozdni mlini, preše, sečkari, reporeznice, pumpe, vetrenjače, vage itd. Konkirenčne cene! Tüdi na rate! Prvovrstno blago! Jugoslovanska hranilnica in posojilnica v Mariboru r. z. z o. z. naznanja, da je njena podružnica v Murski Soboti pricela s poslovanjem v hiši Aleksandrova c. št. 109. Kmetovalci! Gnojite vaša polja in pašnike z apnom! 90 do 100%-no ogljikokislo apno je rastlinam za uspešno rast neobhodno potrebno. 97 do 100%-no ogljikokislo apno je izvrstno zredstvo za izrablanje in izboljšanje zemlje. 97 do 100%-no ogljikokislo apno pospešuje učinek dragih umetnih gnoji!, da jih rastline čim najbolj izkoristijo. 97 do 100%-no ogljikokislo apno najfinejše zmleto, dobavlja točno in najceneje Eugen in Arnold Heimer Murska Sobota. Kmečka posojilnica v Bogojini registrovana zadruga z neomejenov zavezov Najbole sigurno naloženi kmečki penez! Vloge po 8%, vezane •: po 8 1/2% obrestuje :• Uradni dnevi vsakšo nedelo predp. Posojila se lehko dobijo v vsakšoj višini na najbole fal intereš. GORICE v Dolnjelendavski goricaj v ,,Ujtamaši“ 1 plüg goric, Vz plüga sadovnjaka s travnikorn, klet z 2 lagvorna za vino i 1 kad za grozdje se fal oda. Franc Binyei dovica Dolnje Lendava št 11Z. Staro Martinišče se oda. Je to edna lepa Vila v Soboti z velkim ogradom. Ma 4 sobe, kühnjo, špajz, dve kleti, pralnico i kühnjo za svinje. Pripravno mesto za kmeta pa tüdi za uradnika. Več se Pozvedi v Martinišči. Velika zbirka štofatnih in ceignatni obleki POZOR MLADOŽENCI! lir. Hálmoš trgovina s gotovimi oblekami priporoča gotove obleke za mladožence iz plavoga in čarnoga kamgarna po ceni Din 3750-Din 475--Diit 575*- riá mero narejeno 50’— Dinarov več. Murska Sobota, Aleksandrova cesta 195. Solidna postrežba i niske cene! Ka je „Mástelin“? ,,MASTELIN“ je prašek za svinje po živino-zdravniško preizkušenora recepti, sestavni iz aromantični zelišč, kakti Halmus, Eencian i dr. ka povzroča prebavo i tek. „MASTEL!N" vsebüje bridko sol, povzroča čiščenje notranjih organov. ,,MASTELIN" utrjuje organizem pri živini. Trditev, da bi se svinje od praška debelile; bi bila neutemljena. Istina je pa, da se tek pri debelenji dostakrat Stavi tüdi pri najbogšoj hrani. Te je potrebno dudavati Mastelin, z njim se obüdi tek i dostakrat odstranijo tüdi razne bolezni. „MASTELIN" Stavi zavolo toga klanje pred pravim časom. Vsakomi je znano, da pri predčasnom klanji živine nega dobička nego zgübiček. ,,MASTELINa dobite v vsej trgovina) na deželi za male peneze. Pakeci so po 3 i 6 Din. Kak se rabi, je napisano na pakeci. — Glavna zaloga: A. KOSEC Maribor. VSAKOVRSTNE PLETENINE za moške, ženske, deco iz-delujemo po najnišiši cenaj. Za trgovce velki popust. Delo točno, dvorba jako Solidna. Priporočamo se. nnnnnnnnnnnnnnnnnnn Strojno pietenje — Ljutomer. 111 11 mn i immrTTv-i-irTTTT Vsakovrstne surove in svinjske kože küpüje po najvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Murska Sobote Cepkvcna ul. 191 Za TISKARNO PANONIJO r. z..z o. z. v Murski Soboti LUDVIK NORČIČ. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. UREDNIK FRANC BAJLEC.