GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Uubljana. ib. maja i956 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR PRILOGA K PREDLOGU DRUŽBENEGA PLANA OLO LJUBLJANA ZA LETO 1956 Kratek pregled razvoja gospodarstva OLO Ljubljana v letu 1955 (Gradivo za 8. jejo OLO) Leto 1955 predstavlja tudi za obdobje gospodarskega ^zvoja to družbenega naipred-‘a- Uspehi, doseženi v tem letu J^ogočajo realno osnovo, na *ateri se bodo izvršile pome-mb-1,6 spremembe v naši gospodarji politiki v skladu z doseženo ‘tl>Pnjo razvoja proizvajalnih *:1- Bistvena obeležja, ki ozna-tuiejo celotno naše gospodar- Industrija Kmet jstvo Gozdarstvo Gradbeništvo Promet Trgovina Gostinstvo Obrt Komunala hPni družbeni Proizvod Največji delež . ---- tožbenega proizvoda je imela Nustrijska proizvodnja. Zna->o za leto 1955 je tudi pove-Nie družbenega proizvoda v >-tljstvu, kar kaže na uspešno ..»Nanje ukrepov, ki so bili rejeni v letu 1955. Veliko pojenje Izkazujeta tud: trgovina '»obrt. g^tožbeni proizvod je prifca-Jv nominalno to le za družbeni •»klor. 1 aNaliza instrumentov Družbenega plana »novni instument, ki ga je °tal okraj v svojem planu tjeto 1955 je Instrument deli-med gospodarsko stvo so značilne in se odražajo tudi v gospodarstvu našega okraja. 1. RAZVOJ PROIZVODNJE Napredek gospodarstva OLO se kaže predvsem v povečanju proizvodnje. Natančnejšo predstavo o tem nam kaže pregled obsega družbenega proizvoda glavnih panog proizvodnje: Indeks 1954 ~ 100 Real. Plan Real. Real 55 1954 1955 1955 1955 Plan 55 24,711.952 26,551.974 30,313.759 122 114 184.119 207.702 226.574 123 109 149.211 124.174 182.300 122 147 3,682.959 3,511.073 3,501.960 95 99 1,005.268 921.183 1,211.560 121 132 5,466.928 4,909.436 7,824.271 143 159 701.260 802.859 812.101 116 101 1,650.439 1,943.426 2,370.153 144 122 215.419 203.827 256.401 119 126 37,767.555 39,175.654 46,699.080 123 119 povečanju povečati dobička in s tern tudi zacijo in okrajem. Ker sta dobička l ?’*' 1955 določala ta instru-tjl OLo Ljubljana okolica in Ljubljana, moramo prou- ni »'a, sistem delitve dobička za lli C*e*a posebej. To "nam nare-1 ‘v tudi razli6nt princip: de-.*• ki jih določata družbena .delitev dobička GOSPODARSKIMI organizacijami IN g Rajem v planu olo V^vbljana okolica 1955 je bil osnovni pro-y Ni .določiti instrument, 1U hju ■I ne bi navajal k dvlga-WCci1 to ki bi v tem sm slu '«*U. da bi podjetja prišla lastnih sredstev na 'jSt^herealnih planov. Zato je S>*nt močno omejeval po-deleža podjetja na do-3 povečanjem dobčkase V Podjetja le malenkost-t' ie<>iaL ostanek povečanja N ,)riPadal okraju. Na ta Ujetje nt Imelo interesa meta kažejo naslednje številke: v 000 din Delež Delež OLO podj. Po Instrumentu plana OLO 1,561.566 260.717 Brez instrumenta 1,524.776 297.507 Razlika 36.790 36.790 Ta instrument je prizadel 12 podjetij. Kot je razvidno iz tabele znaša celotni efekt tega n-strumenta 36.7 milijonov din, za kar se je povečal delež OLO. Slaba stran tega instrumenta je bila v tem, da je instrument zajemal celotni preko plana doseženi dobiček ne glede na to, alt je bil presežek dobička rezultat uspehov delovnega kolekt va ali povečanja cen. DELITEV DOBIČKA MED GOSPODARSKIMI ORGANIZACIJAMI IN OKRAJEM PO PLANU MLO LJUBLJANA Družbeni plan MLO za leto 1955 ima določilo, s katerim določa, da sme gospodarska organizacija korist tl ves čez plan doseženi dobiček pod pogojem, da gospodarska organizacija prispeva 40 6/e sklada za prosto razpolaganje v sklad za stanovanjsko komunalno graditev In da od presežka dobička sama plača 45% udeležbo republiki. To določilo je imelo namen čilo 27 podjetij, da izvrše obračun po gornjih določilih. Delovanje instrumenta kažejo naslednji podatki: v 000 din Delež Delež Brez uporabe določila Z uporabo določila Razi ka MLO podj. 1,176.957 255.504 993.041 183.916 439.420 183.916 Od celotnega deleža dobička, ki pripada gospodarskim organizacijam je treba odšteti še delež republiki v znesku 85.577.000 dinarjev in prispevek stano- vanjskemu skladu v znesku 87 mlijonov 824.000 din. Tale o dobimo delež, ki je za prizadeta 10,515.000 din večji kot pa bi bil, če pcdejitja ne bi obračunavala dobička po navedenih določilih. S tem je bil dosežen namen osnovnega instrumenta družbenega plana za leto 1955. 3. INDUSTRIJA V primerjavi z letom 1954 je v letu 1955 porasla industrijska proizvodnja za 16 %. Na povečanje obsega proizvodnje so vplivali naslednji elementi: 1. povečano število zaposlenih za 11%. 2. invest.cije tn rekonstrukcije v višini 3,341 milijarde din 3. povečanje storilnosti dela za 4.5 % ter Po posameznih strokah je bil porast fiz čnega obsega proizvodnje naslednji: Stroka Indeks R 55 R 55 R 54 P 55 111 Proizvodnja elektr. energ. 104 96 115 Barvasta metalurgija 109 102 liti Proizv. nekovinskih rudnin 123 113 117 Kovinska industrija 128 100 119 Elektroindustr ja 152 76 120 Kemična Industrija 124 104 121 Industrija gradib. materiale 116 102 122 Lesna industrija 122 100 123 Proizvodnja papirja 100 109 124 Tekstilna Industrija 120 109 125 Industrija usmja, obutve 121 106 127 Živilska industrija 106 101 128 Grafična industrija 115 116 129 Tobačna industrija 103 103 130 Filmska Industrija 112 112 Industrija skupaj 116 163 Primerjava z letom 1954 nam kaže povečanje proizvodnje v vseh strokah. Velik vzpon je dosežen v proizvodnji elektro, kemične, kov nske, lesne in tekstilne industrije ter v proizvodnji nekovinskih rudnin. Planirani finančni obseg proizvodnje je bil presežen s 3%. Plan so dosegle oziroma presegle vse stroke razen v proizvodnji električne energije in elektroindustrije. V proizvodnji električne energije je bil plan presežen. Celotna stroka pa plana ni dosegla, ker podjetje Elektro izvodnjo. V letu 1955 je bil v Tovarni »Titan-Kamnik« rekonstruiran oddelek za obdelavo litine in proizvodnjo kuhinjskih strojčkov. Podjetje »Saturnus« je z novo opremo 1 tografije povečalo proizvodnjo embalaže iz bele in črne pločevine in preseglo planirano proizvodnjo za 6%. Plan proizvodnje bi bil tudi v tej stroki presežen, če ne bi jesen leta 1955 prišlo do bistvene spremembe v naši gospodarski, oziroma investicijski politiki. Zaradi nov h ukrepov je nastopil zastoj v proizvodnji podjetja »SKIP«, »Litostroj« in »Indos«. Prav taiko tudi ni do- Ljubljana okol ca ni izvršilo elektrifikacijskih del zaradi segla plana proizvodnje Tovar-zmanjšanja investicijskih sred- na Pisaln h strojev, ki je tudi štev za elektrifikacijo. V barvasti metalurgiji (Kern čna tovarna Moste) je plan presežen zaradi ugodnega plas-mana glinice in kalijevega ga- j luna. Zaradi boljše organizacije dela m izpopolnitve tehnološkega procesa v tovarni Teanilka in uvedbe nov h asortimentov v vzpodbujati gospodarske organi- proizvodnji Tovarne optičnih v lertu 1955 ostala še v poskusnem obratovanju In se še ni preselila v nove prostore v Savljah. V elektroindustriji plan ni bil dosežen zaradi pomanjkanja uvoznih surovin, predvsem pa podjetje »Telekomunikac je« in Inštitut za elektrozveze, vendar pa je realizacija leta 1954 visoko presežena. Na nizko realizacijo zacije k povečanju pro zvodnje Izdelkov ter novih kapacitet v proizvodnje v tej stroki je vpll-in odpraviti negativni vpl v instrumentov delitve dobička predvsem na stabilnost tržišča In cen. Od skupnega števila 85 lndustr Jakih podjetij se je odlo- Keramično - kemični tovarni valo tudi podjetje »Zmaj«, ki Kamnik, je plan v tej stroki n: doseglo predvidene proiz- prekoračeit. Kov nska industrija je dosegla s planom predvideno pro- vodnje, ker ni končalo Investicijskih del za razširitev obrata. Kemična industrija je prese- LET0 III., ŠTEV. 37 gla predvideni obseg proizvodnje. V tej stroki je bila pri Kemični tovarni Domžale povečana kapaciteta sušilnice, ki je do lela 1955 predstavljala ozko grlo proizvodnje. S tem se je povečala proizvodnja svinčenega belila in ostalih oks dov. Podjetja »Helios«, »Color« in »JUB« so presegla plain proizvodnje, kljub iztrošenooti osnovnih sredstev, zlasti strojnega parka. Zaradi močnega povpraševanja po investic jakem materialu so podjetja v stroki industrije gradbenega materiala povečala proizvodnjo zidakov in strešne opeke za 2%. V lesni stroki je bil plan posežen. V večji mer: se je v tem letu povečala proizvodnja finalnih proizvodov, kot pa proizvodnja žaganega lesa. Povečale so se kapacitete za proizvodnjo izolacijskega materiala iz plute v Tovarni zamaškov. Na povečanje pro zvodnje v papirni industriji je vplivala obnova strojnega parka in postavitev parnega kotla v Papirnici Količevo ter izgradnja čistiln ce v Tovarni celuloze in pinotana Goričane. Tekstilna industrija je presegla s planom predvideno proizvodnjo. Z graditvijo novega obrata v Perovem pri Kamniku so se povečale kapacitete podjetja »Svllant« v proizvodni tkanin Iz umetne svile za 80%. V industriji usnja in obutve je bil plan presežen za 6%. Povečanje proizvodnje je omogočila predvsem dograditev lužil-nice v Tovarn' usnja Kamnik. Z novo lužilnico se skrajša tehnološki proces proizvodnje in Izboljša kvaliteta usnja. V živilski industriji, kjer’je plan presežen za 4%, je v letu 1955 začela s preizkusno pro z-vodnjo Tovarna močnih krmil, katere kapacitete znašajo 32.000 ton letno. Zaradi pomanjkanja ječmena m melase ni dosegla plana proizvodnje tovarna »Union«. faradi nezadostnih kapacitet in zastarelosti tiskarsk h strojev so vse tiskarne preobremenjene ter delajo preko optimalnih možnosti proizvodnje. Pomanjkanje kvalificiranega kadra ln velika naročila so si-1 la podjetja tudi v letu 1955 k izvrševanju nadurnega dela, ki je vplivalo na prekoračenje plana. Tobačna tovarna je presegla plan za 3%, filmska industrija pa predvsem s koprodukcijo za 12%. 4. KMETIJSTVO Na teritorljif OLO je bilo v letu 1954 — 131.419 ha kmetijskih površin, od tega 38.820 ha njiv, 45.841 ha travnikov n 1812 hektarov sadovnjakov. Od teh površin odpade na družbeni sektor skupno 3.727 ha, od tega 1.391 ha njiv, 1.696 ha travnikov ln liha sadovnjakov. Talko v živinoreji, kakor tudi v poljedeljstvu se je pokazal v letu 1955 znaten napredek. Povečalo se je stanje živine, predvsem goveje živine in deloma konjev, kakor tudi ha do- nosi posameznih kultur. Stanje živine je bilo v primerjavi z letom 1954 naslednje: Stanje koncem leta 1954 Stanje koncem leta 1955 g S d o. E tega :. sekt 7? a o. E Indeks 1954 - 11 tega :. sekt ii •i-5 •g * |s ■g g c 2 Goveja živina od tega: 70.173 2.312 73.173 104 3.075 133 krave 33.344 1.207 34.744 104 1.412 117 konji 13.676 568 13.926 102 588 104 drobnica 11.758 32 11.908 101 40 125 perutnina 206.440 4.168 196.440 95 3.568 86 sv nje 47.278 1.598 45.278 96 1.298 81 Na povečano število goveje to predvsem zaradi večjet živine so ugodno vplivali pred. vila krav n večjega števil vsem večji pridelek sena, po- vezane mlade živine. večanje ornih površin pod krmilnimi rastlinami, boljša oskrba s plemenskim blagom in hlevskim gnojem. Število preišičev, konj in drobnice se bistveno ni izpre-menllo. Število perutnine se je zmanjšalo ' zaradi kužnih bolezni in relativno visokih cen zrnate krme. Primerjava hektarskih donosov v kilogramih je bila naslednja: Iz okrajnega sklada za po- 1954 1955 Indeks speševanje kmetijske proizvod- pšenica 1230 1330 108 nje so bila črpana v letu 1955 rž 1190 1190 100 naslednja sredstva: ječmen 1200 1290 107 za poljedeljstvo 9.166.688 oves 1000 1000 100 za živinorejo 20,842.367 koruza 1430 1430 100 za zaščito rastlin 1,828.280 krompir 12200 12880 105 za sadjarstvo 1,630.000 kapusnice 17600 17380 99 za kadre, propagando črna detelja 3600 3600 100 in ostalo 876.733 lucerna 3800 4100 108 za dotacije kmetijskim zelena koruza 22300 2230 100 posestvo 15,862.262 krmske za stroške upravljanja mešanice 16500 17500 106 s skladom 71.790 krmska odvod rezerve 1.014.991 pesa 21000 23700 113 Skupaj 51,253.411 K večjemu hektarskemu donosu so pripomogli naslednji faktor J 1. dovoljne količine in ugodne cene umetnih gnojil, 2. gradnja gnojišč in gnojnič-nih jam, 3. zadostna količina kvalitet- pocenitev škropiv so prispevale kmetijske zadruge ter OLO iz sklada za pospeševanje kmetijstva za 25 do 50%regresa pr' nabavni ceni zaščitnih sredstev. Posebna pažnja je bila posvečena tudi nasadom jagodičevja. Posajenih je bilo 16 ha z ribezom In 13 ha z malinami. Na povečano proizvodnjo v družbenem sektorju so predvsem vplivale večje obdelovalne površine, s katerimi so razpolagala kmetijska posestva v letu 1955. Tako se je povečala površina njiv za 25%, površina travnikov za 28% in površina sadovnjakov za 78%. Na večjo produkcijo mleka, ki se je povečala za 32%, je vplival povečan 8ta'ež goveje ž vine. Povprečna letna molzmoet na kravo Je znašala 2170 litrov, najvišla dosežena mlečnost pa je bila 4739 litrov. Prirast goveje živine je bil «a 68% večji kot v letu 1954 la V letu 1955 Je 13 posestev družbenega sektorja poslovalo z dobičkom, 9 posestev pa z izgubo, ki je znašala skupaj 4 milijone 900.000 din. Neizgrajenost obratov, razdrobljene parcele, nestalna delovna sila, slaba organizacija dela n nestimulativni način nagrajevanja so objektivni in subjektivni razlogi, da stanje kmetijskih posestev socialističnega sektorja v letu 1955 še ni doseglo zadovoljive stopnje. 5. GOZDARSTVA Na področju OLO je celotna površina gofcdov v letu 1955 znašala 126.309 ha. Na tej površini je bilo 15,943.000 m.' lesa, od tega 9,726.000 m1 iglavcev in 6,217.000 m’ listavcev. Od celotne površine gozdov pripada dr- V letu 1955 ni bil izvršen posek preko določenega limita ter se je sečnja znižala še v večji meri, kot je bilo predvideno s planom. Skupno je bilo izdanih 12.001 občinskih in okrajnih sečnih dovoljenj za posek 103.338 m* iglavcev in 35.287 m1 listavcev. Državni sekretariat za gospodarstvo LRS pa je izdal sečnih dovoljenj za posek 206 m’ iglavcev in 89 m1 listavcev. Celotni prihranek pri Izdaji sečnih dovoljenj znaša v letu 1955 10.730 kub. metrov iglavcev in 44.350 kub. metrov listavcev. Spričo tega smo se v letu 1955 približali uskladitvi sečnje s prirastkom. Pogozdovanje se Je Izvajalo na reducirani površini 467.40 ha. Skupno je bilo posajeno 2 milijona 63.200 komadov sadik. Plan pogozdovanja je bil dosežen le 91.5%, ker je primanjkovalo sadik rdečega bora in mecesna. Plan čiščenja in nege gozdov je bil izvršen le s 70.4%. Skupaj je bilo zaradi slabega odnosa privatnih kmetov očiščenega le 1.115 ha gozda, medtem ko je plan predvideval 1.585,50 lektara. Gozdne drevesnice so dale za pogozdovanje 789.000 sadik. S tem je bil plan izpolnjen 99%. V letu 1955 je bilo na novo zgrajenih 7.7 km gozdnih cest in 98 m* mostov, popravljeno pa je bilo 679 km cest ln 32 m* obstoječih mostov. Taksacljska dela so bila v letu 1955 Izvršena v bivši upravni občini Borovnica, Vrhnika n Polhov Gradec v skupni površini 11.500 ha. Sklad za obnovo gozdov je bil ustvarjen s 93%. Celotna sredstva sklada so se trošila po planu. Iz sklada bivšega MLO je bilo potrošenih 9.5 milijonov din ali 95% po planu predvidenih ‘zdatkov. Iz sklada bivšega OLO Ljubljana okolica pa Je bilo potrošeno 318.3 milij. din ali 98% planirane vsote. 1955 6. GRADBENIŠTVO Vrednost gradbenih del v letu je bila približno enaka nega semena, žavnemu sektorju 23%, privat- vrednosti v letu 1954, kar kaže 4. kemično zatiranje škodljiv- nemu pa 77%. naslednja primerjava: cev, posebno koloradskega hrošča. v 000 din V sadjarstvu je b lo obnovlje- 1954 1955 Indeks nih 55 ha sadovnjakov na str- 1954 - 100 njenih površinah. Pri zatiranju .Gradbeništvo skupaj: . . 10.734 10.748 100.1 ameriškega kaparja je bilo po- Gradbena podjetja . . . 8.118 7.827 96.4 škropljenih 195.000 dreves ali Montažna podjetja . . . 1.892 2.202 116.5 15% več kot v letu 1953/54. Za Projektorska podjetja . . 709 718 101.3 Bistveno povečanje v primer Javi z letom 1955 Je Izkazano le pri montažnih podjetjih. Število zaposlenih Je v prim erjavl z letom 1954 porastlo: Gradbeništvo skupaj: od 7.791 na 7.890 101.5 zaviralo pomanjkanje skladišč- Gradbena podjetja od 6.154 na 6.221 1012 nih prostorov, transportnih sred- Montažna podjetja od »35 na 1.044 112.0 štev in pomanjkljiva mreža tr- Projektorska podjetja od 702 na 625 89 govskih podjetij. V letu 1955 so Nesorazmerni odnos med proizvodnjo in številom zaposlenih nastaja predvsem zaradi spremembe v strukturi gradbenih del. Od celotnih gradenj v letu 1955 izvršenih na področju OLO Ljubljana odpade na gradnjo objektov družbenega standarda 57%, na gradnjo objektov kapitalne Izgradnje pa 25%, Navedeni odnos nam kaže razširitev fronte izgradnje objektov družbenega standarda, kar je v skladu z osnovnimi smernicam' Investicijske politike v letu 1955. 7. PROMET Splošni porast gospodarske dejavnosti v letu 1958 je ugod- no vplival tudi na razvoj prometa. Družbeni brutto produkt je v primerjavi z letom 1954 po-raetel za 21%. Povečanje družbenega brutto produkta je omogočlo povečanje števila novih vozili in intenzivnejše izkoriščanje že obstoječih prometnih kapacitet. Povečanje kapacitet se odraža predvsem v povečanem številu vozil za osebni cestni promet, in sicer: avtobusov za 8, avto-taksijev pa za dva. Posamezna prometna podjetja so v letu 1955 znatno povečala svojo dejavnost. Tako je podjetje »SAP« uredilo lastno delavnico z* izdelavo karoserij. Kapacitete delavnice znašajo 20 karoserij letno. V letu 1955 je podjetje v novi delavnici izdelalo karoserij za 7 novih avtobusov, ki so bili v letu 1955 že dani v promet. S tem se je povečalo število sedežev za 342. V sodelovanju s turističnim birojem je podjetje pričelo v letu 1955 z organ zacijo skupinskih izletov v tu in inozemstvo. Skupno je podjetje v letu 1955 opravilo 44,722.843 pot'km. Podjetje »Avtopromet« je v letu 1955 nabavilo 6 novih avtomobilov s skupno nosilnostjo 19.5 ton. Podjetje je pričelo s pripravami za gradnjo nove moderne garaže, kar mu bo omogočilo skoncentrirati celotno dejavnost na enem mestu. Podjetje »Avtotaks « je v letu 1955 nabavilo dva nova osebna avtomobila. 8. TRGOVINA Promet v trgovini je v primerjavi z letom 1954 porastel za 27%. Trgovina na veliko je presegla promet za 20%, trgovina na malo za 31% in zunanja trgovina za 11%. V trgovini na veliko je promet poraste! največ pri prodaji gradbenega materiala, galanterije, usnja, čevljev In tekstila. V trgovin! na malo pa je bil dosežen najvišji promet pri prodaji usnja in čevljev, sadja in zelenjave, tekstila In živilskih predmetov. Iz primerjave indeksov prometa trgovine na veliko ln trgovine na malo ugotavljamo, da se je trgovina na malo v letu 1955 v znatni meri oskrbovala neposredno od proizvajalcev. Na povečani promet trgovine na veliko in na drobno je v letu 1955 vplivala: 1. povečano proizvodnja v industriji, kmetijstvu in obrti ter 2. višje cene, ki so povprečno porasle za 10%. V zunanji trgovini je bil v letu 1955 dosežen za ll°/o večji promet. Na povečani promet je predvsem vplivala razširitev poslovanja zunanjetrgovinskih podjetij. Z družbenim planom za leto 1955 je bivši MLO predvideval, da bo dobiček trgovskih podjetij za 36% nižji kot v letu 1954. Primerjava doseženega dobička v letu 1955 z dobičkom v letu 1954 kaže, da se je dobiček povečal sorazmerno s povečanim prometom. Iz analize Po posameznih vrstah trgovine pa ugotavljamo. da sta trgovina na veliko In na malo kljub povečanemu prometu dosegli nižji dobiček kot v letu 1954. Iz tega sledi, da v notranji trgovini v letu 1955 cene niso porastle na račun dobička v trgovini. Povečanj dobiček v letu 1955 izvira i* poslovanja zunanje trgovinskih podjetij, kar pa je posledica povečanega prometa in obsega poslovanja, kurznih razlik in večjih dobičkov. Na tržišču OLO Ljubljana lahko ugotovimo za 1. 1955 enake tendence kot na območju LRS oziroma FLRJ. To so tendence večjega povpraševanja ponudbe, kar povzroča dvig cen, in to predvsem pri živilskih artiklih. Omenjeni dvig cen kot element, ki povzroča nestabilnosti 1 tržišča je razviden iz indeksa | cen na drobno na področju OLO Ljubljana v letih 1954 ln 1955 (leto 1953, bazično leto = 100). 1954 1955 Skupni Indeks cen na drobno Od tega: 99.2 109.1 Živila 104.0 114.0 Industrijski izdelki 98.8 104.4 Obrtne usluge 108.9 120.6 Dvig indeksa cen živil je po- javnosti je v letu 1955 vplival* sledica podražitve mlevslkih izdelkov (97.8 — 119.1), povrtnin (85.9 — 104.2), sezonskih povrtnin (147.0 — 150.9), sadja (93.3 — 102.9), mesa (111.5 — (125.1), mlečnih izdelkov (103.2 — 125.8) in maščob (105.5 — 128.9). Na dvig indeksa industrijskih izdelkov pa so vplivale podražitve tekstilnega blaga (87.5 — 102.4) , pohištva (102.0 — 113.7), gospodinjskih potrebščin (83.0 — 88.4) , gradbenega materiala (149.5 155.1) ln tobačnih Izdelkov (100 — 112.9). Podražitev obrtnih uslug Je v letu 1955 nastala pri vseh vrstah obrtnih uslug, razen pri čevljarjih. Uspešnejši razvoj trgovine je trgovska podjetja, ki se ukvarjajo s prometom prehranjevalnih predmetov prejela 20 3-ton-tonskih kamionov. S tem bo tej vrsti trgovine omogočeno vsaj delno izboljšati preskrbovanjc trga. Spričo bistvenih sprememb v splošni gospodarski politiki ‘,e OLO koncem leta 1955 sprejel sklep, da odstopi od deleža dobičku notranjetrgovinskih podjetij v korist sklada za pospeševanje trgovine. Tako je bil formiran poseben namenski sklad s sredstvi v višini preko 222 milijonov din. Sredstva tega sklada naj bi se izključno uporabljalo za izboljšanje poslovanja podjetij notranje trgovine. Na povečanje trgovinske de- tudi otvoritev Gospodarskega razstavišča, ki je v tem leto organizirala že 10 razstav. Kup- čijski promet na teh razstavah Je znašal preko 11 milijard. So-delovalo je na teh razstavah 1.107 razstavljalcev, med n j it*1* 153 inozemcev. V letu 1955 sta bila dovršen* tudi že dva objekta novih centralnih skladišč, s površin0 7.800 m*. Problem javnih- skl*' dišč predstavlja za razvoj ljubljanske trgovine zelo pereč problem. Zato bo izgradnja toč9 skladišča velikega pomena nadaljnl razvoj trgovinske P9 tudi ostalih gospodarskih dejavnosti mesta oziroma okraja. 9 GOSTINSTVO IN TURIZ^*1 V letu 1955 je poslovalo n9 »l teritoriju OLO Ljubljana 47 t°' obrati' | v, stinskih podjetij s 168 28 samostojnih gostišč, 89 gostij s kolektivnim upravljanjem, *1 gostišč v sestavu kmetijsh . zadrug, 44 gostišč družbenih p | ^ ganizaclj In 157 zasebnih 6 *tiM- Količinski promet v gost ^ stvu je porasilel v primerjav letom 1954 za 12% in d0»0* 3,289 milijonov din, iztržek V za 18%. p0. Količinski promet se J® 'nfj večal pri nočninah za 189^,fjh hrani za 10%, pri alkoho pijačah za 2% In brezaS0 nh pijačah za 35%. Medtem, ko bi se promet ^ ne in pijače še lahko je koriščenje hotelskih cltet doseglo svojo gornjo Jo, ker je znašala povl>r letna zasedba razpoložljivih Prenočišč na področju mesta Ljubljane že 87%, kar je za 17 °dstohkov več, kot pa znaša Povprečje v turističnih centrih ostalih držav. Na porast količ irskega prosta je predvsem vplivalo: L povečanje tujskega prome-*a z domačim: ln tujimi gosti, | je porastlo za preko 25% v Primerjavi z letom 1954, 2. obisk raznih razstav, ki jih organ ziralo Gospodarsko tazstavišče, 3- v nemajhni meri pa tudi 8°vi način nagrajevanja gostin-8keSa osebja. Število domačih gostov je po-tastlo za 13%, tujih pa za 29%. Promet na zaposlenega se je I 8 gostinskih podjetjih in gosti-h v letu 1954 povečaj za 14%, ?. gostiščih s kolektivnim uprav-banjem za 41%, v zasebnem •oktorju pa za 2%. Na ugoden razvoj gostinstva , delno vplivala tudi ustano-Vltev sklada za pospeševanje gostinstva. Iz tega sklada, ki ga N upravljal odbor za gostin-‘tv° pri Svetu za gospodarstvo 80 LIH gostinsk m podjetjem adobrenl investicijski krediti v Vf]ni 7 13G 000 din. /Ludi kadrovski politiki gorstva je bila v letu 1955 po-8v^ena posebna skrb. Poleg edne republiške gostinske šole, 1 obratuje na področju Ljub-Jane so bili organizirani tudi a?n' strokovni tečaji. , Stevilo zaposlenih je porastlo ‘a 8%, 10. OBRT Ekonomski instrumenti, ki a jih predpisovala družbena ana b všega MLO Ljubljana n /.OL,° Ljubljana, so bili v a^agajo razvoju socialistične E združitvijo okrajev, je bilo ™ »tanju 3i. 12, 1955 na pod-vo ustanovljenih obratov tas er: 16 v državnem, 7 pa v južnem sektorju. ,6k! rtni&ka proizvodnja Je do-pr a V *etu I95® P°memben na-tg de,k- Vrednost proizvodnje t>rl‘ali®tičnega sektorja Je v la ^erjavi z letom 1954 porast-‘elti3 od tega v državnem *a Su za 38^ in zadružnem Na It t>jc Porast obrtniške proizvod-j ie vplivalo: 8% P°rast števila zaposlen h za Poveianje števila obrtnih J *a 15 Podjetij. »ku 11£reno investicije v zne-t. L77 mllij, din. Vokalizacija družbenih ob- l*ed°nla,st ^e,ovne sile kaže na-1 Prikaz: Sk„ 19M 1955 Indeks flrj 1 6.650 7.253 109 Za'dsektor 5.852 6.339 108 j, r-«cktor 798 914 115 bo art'enom. da se zagotovi ^mti***1 nada,jnji razvoj so-* leto nega obrtništva, je bil ,°»bee 1955 formlran sklad za .® le‘CVa,nje obrti, v katerega .L1 daK^al 8 Planom določeni "kil) ‘čka obrtnih gospodar->C8™‘ac.J in obresti od V nih -» t, ' zredstev. s,klad je bilo v letu irou skupno 298 mllij. din '1% ’ od katerih je b lo pod-ooobrenlh 123 millj. din. 1955 Vplačana sredstva še niso bila v celoti razdeljena, ker so investicijski programi šele v izdelavi. V letu 1955 je bilo od skupnega števila obrtnih obratov (412) pavšaliziranih 249 ali 60%, medtem ko je bilo v letu 1954 pavšaliziranih skupno 139 obratov adl 35%. 11. KOMUNALA V letu 1955 se je sistematično nadaljevala rekonstrukc ja cestnega prometa v Ljubljani, ki se bo končala šele v letu 1956. Skupno je bilo prevoženih 34,939.899 (2,836.800 pot/km, to je za 13% več kot v letu 1954. Vozni park se je v teku leta povečal le za en avtobus In je koncem leta 1955 obstojal iz 5 avtobusov, 4 trolejbusov, 28 motornih tramvajskih voz in 14 prikolic. V tem letu bo podjetje moralo po nalogu Notranje uprave vzeti iz prometa 60% vseh voz zaradi iztrošenosti. 12. IZVOZ Izvršitev plana Izvoza je bila v letu 1955 naslednja: Indeks Indeks Real. 55 Real. 55 Real. 54 Plan 55 Industrija 112 106 Gozdarstvo 98 88 Ves izvoz 112 106 Iz pregleda je razvidno, da je izvoz v primerjavi z letom 1954 porastel za 12%, medtem ko Je bil plan presežen za 6%. Večino izvoza daje industrija, kjer je b i po posameznih strokah plan dosežen takole: Indeks Real. 55 Plan 55 Barvasta metalurgija 186 Proizvodnja nekovinskih rudnin 77 Kovinska industrija 112 Elektroindustrija 76 Kemična industrija 101 Lesna industrija 117 Proizvodnja papirja 72 Tekstilna industrija 36 Industr. usnja in obutve 104 Živilska lndusitr ja 87 Filmska Industrija 318 Barvasta metalurgija (Kemična tovarna Moste) je močno prekoračila plan ‘zvoza zaradi povečanega izvoza glinice. V panogi proizvodnje nekovinskih rudnin plan Izvoza ni bil dosežen, ker kvaliteta ba-rita podjetja Posavski rudn ki svinca, cinka in barica Škofljica ne odgovarjajo zahtevam svetovnega tržišča: Kovinska Industrija je presegla predvideni Izvoz za 12%. Izvoz je bil povečan zarad: novih kapacitet oziroma povečanja proizvodnje izvoznih artik- lov tovarne »Titan« Kamnik. Elektroindustrija nj dosegla planiranega izvoza zaradi zastoja izvoza galvanskih elementov tovarne »Zmaj« na Bližnji vzhod. Kemična industrija je presegla predvideni izvoz. Z izgradnjo nove sušilnice v Kem čni tovarni v Domžalah so se povečale zmogljivosti pri proizvodnji litopona, svinčenega oksida ln svinčenega belila, kar je omogočilo tudi večji Izvoz teh artiklov. Lesna Industrija je znatno povečala izvoz lesne galanterije In drugih finalnih proizvodov, ter presegla plan izvoza za 17 odstotkov. Izredno zadovoljiva je ugotovitev, da je bil izvoz rezanega lesa manjši kot je bil predviden s planom m da Je bila pravilna orientacija na povečanje izvoza finalnih proizvodov. V papirni industriji plan Izvoza ni bil dosežen, ker so morala podjetja zadovoljiti najprej potrebe notranjega trga. Tekstilna industrija je zaradi zastoja izvoza na Bližnji vzhod dosegla !e 36% planiranega Iz. voza. Dosežen ni bil planirani Izvoz bombažnih, mrežastih, lanenih in konopljenih tkanin ter gasilskih cevi. Glavni izpad Izvoza v tej strok je bil pr! podjetju »Induplaitl« Jarše. V Industriji usnja je značilno povečanje izvoza galanterijskih izdelkov ln ostalih proizvodov. Največ so v tej stroki izvoz la podjetja Industrija usnja Vrhnika in Kamnik ter »TOKO« Domžale. Živilska Industrija ni zaradi zmanjšanega izvoza sadnih sokov dosegla predvidenega Izvoza (»Alko«). Filmska industrija Je prekoračila plan izvoza za 218%. Struktura Izvoza se v letu 1955 nj bistveno spremenila. V posameznih strokah so se Izvršili manjši prem ki zaradi kon-jukture na svetovnem trgu In zaradi povečanja kapacitet ter izboljšanja kvalitete proizvod. nje. Struktura Izvoza kah je bila sledeča: PO 1954 stro- 1955 Celoten izvoz industr. 100 100 Barvasta metalurg ja Proizvodi nekovinskih 4,5 6,8 rudnin 1.1 1,2 Kovinska industrija 6,6 3,2 Elektroindustrija 4.7 4.8 Kemična industrija 9.0 6.7 Lesna industrija 44.4 47.8 Proizvodnja papirja 4.9 3.2 Tekstilna Industrija 3.5 1.6 Ind. usnja in obutve 21.0 23.8 Živilska industrija — 0.1 Filmska Industrija 0.3 08 Struktura nam kaže, da zav- zemata največ): delež v Izvozu lesne Industrije ter industrije usnja ln obutve. Pomemb' n delež imata tudi barvasta metalurgija in kemična industrija. 13. INVESTICIJE Tudi leto 1955 je leto živahne Investicijske dejavnosti. V pri- merjavi z letom 1954 se je obseg celotnih Investicij povečal za 1.7%. Primerjava vrednosti z letom 1954 po obsegu in strukturi je naslednja: Leto 1954 Strukt. Leto 1955 Strukt. V 000 din v % v 000 din v % Industrija 41.0 3,518.200 26.9 in rudarstvo 6,288.665 2.3 754.000 5.8 Kmetijstvo 295.022 0.2 89.900 0.7 Gozdarstvo 17.036 5.6 749.200 5.7 Gradbeništvr 720.400 9.1 1,774.600 13.5 Promet 1,162.900 8.8 1,706.900 13.0 Trgovina 1,134.412 1.9 161.000 1.2 Obrt 248.600 11.1 2,136.000 16.3 Stan. kom. zadeve 1,420870 162 1,403.700 10.7 Kultura-soc. zadeve 2,089.448 3.8 807.400 6.2 Drž. organi in ost. Skupaj 494.517 12,880.936 160 13,100.900 100 V letu 1955 se je v primerjavi z letom 1954 struktura Investicij menjala. Tako so se bistveno zmanjšale Investicije v Industriji in rudarstvu in sicer za 14%, medtem ko so se na drugi strani povečale Investicije v kmetijstvu, prometu in trgovini. Poleg tega so Izredno porastle Investicije v stano-vanjsko-komunalni dejavnosti, odnosno investicije družbenega standarda. Iz sredstev OLO Ljubljana Je bilo v letu 1955 investiranih skupno 2,509.700.000 din. Od te vsote je bilo uporabljeno za gospodarske Investicije 22.4%, za investicije v družbeni standard pa 77.6%. Usmerjenost Investicijske politike v izgradnjo stanovanj in komunalnih potreb kaže odstotek deleža teh investicij, ki znaša 57.8% od celotnih Investicij družbenega standarda. Na tako velik delež so vplivala tudi določila Zveznega in republiškega družbenega pla. na, ki so določala obvezno formiranje sklada za stanovanjsko izgradnjo. Celotna sredstva okrajnega ljudskega odbora so bila v primerjavi z letom 1954 razdeljena, oziroma porabljena po posameznih panogah takole: v milijonih din 1954 1955 % % Skupaj »*•«»»»• 4,063.2 100 2,509.7. 100 Od tega: Gospodarske Investicije . 2,311.4 56.9 661.7 22.4 Invest. v družb, standard 1,751.8 43.1 1,948.0 77.6 Gospodarske invest. po panogah: Industrija 1,024.4 25.2 205.2 8.2 Kmetijstvo ...... 169.8 4.2 70.5 2.8 4.7 0.1 10.5 0.4 Gradbeništvo . . « # « 350.1 8.6 10.5 0.4 369.6 91 131.7 5.2 Trgovina ln gostinstvo . . 252.4 6.2 55.8 2.2 Obrt 140.4 3.4 77.7 3.1 Investicije v družbeni standard po dejavnostih: Stanovanj sko-komunalna dela 1,014.9 25.0 1,448.5 578 Kuliturno-soclalna dejavnost 685.0 16.9 408.1 16.3 Dejavnost drž. organov ln ost. 51.9 1.3 91.4 3.6 Realizacija proračunskih Inv estic J posameznih tajništvih naslednj a: za leto 1955 je bili v 000 din Skupaj OLO Plan Realizacija % 1. Tajništvo ...... 26 000 15.642 60 2. Svet za komunal, zadeve 97.827 96.712 99 3. Tajništvo za notranje zad. 68.300 66.850 98 4. Svet za prosveto . . . 215.000 213.661 99 5. Svet za kulturo .... 41.655 41.409 99 6. Svet za zdravstvo . . . 50.139 49.723 99 7. Svet za socialno skrbstvo 24.600 24.210 98 8. Svet za gospodarstvo . . 1.200 816 68 9. Občina Polje 5.037 4.861 97 14. bilanca dohodkov in izdatkov za leto ms v milijonih dinarjev Dohodki Plan Realizacija •/. Izdatki Plan Realizacija •/. 1. Osttinek dobička gospodarskih organizacij 6.311 6.216 99 1. Prispevek republiki 3.460 3.636 105 2. Proračunski dohodki 981 1.448 147 2. 6*/i obvezna rezerva 222 211 95 3. Prometni davek in takse 369 444 120 S. Proračunski izdatki 2.725 2.682 98 4. Presežek dohodkov iz leta 4. Proračunske investicije 530 514 97 1954 97 257 265 5. 3•/• sredstev ta stanovanjsko iz gradnjo 132 141 107 S. Nepredvideni Izredni dohodki e. Dobiček gradbenih podjetij za stan. izgr. 233 295 126 iz gospodarstva 197 TZ 7. 25*/« od sredstev za investicije za stan. izgr, . 165 165 100 8. Sklad za pospeševanje kmetijstva 45 44 98 9. Redne garancije za kredite 16 10 63 10. Investicijski skladi 38 167 439 11. Neporavnani prispevek republiki 389 435 102 Presežek — 65 — Skupaj 7.951 1.365 195 Skupaj 7.955 8.365 105 glasnih Občinski ljudski odbori PREDPISI OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV OBČINA LJUBLJANA-MOSTE Na osnovi 1., 2., 3. im 10. tč. Odredbe o zatiranju koloradskega hrošča (Uradni list FLRJ št. 42-324-47), 33. In 34. člena Temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodi j iv c: (Uradni list FLRJ St. 26-292-54), določil odloka o območjih, ki so okužena z nevarnimi boleznimi in škodljivci (Uradni lisit FLRJ St. 37-55) ter zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov, priloga 1-A, pogf.rvvjeC-I.Ii (Uradni list FLRJ 34-371-55) in po sklepu seje Sveta za gospodarstvo z dne 25. IV. 1956 izdaja oddelek za gospodarstvo pri ObLO LJubljana-Moste Odredbo o zatiranja koloradskega hrošča I. Krompirjevi in paradižnikovi nasadj se morajo v času rasti najmanj enkrat na teden pregledati. Pregled opravijo pridelovalci krompirja in paradižnika, ki so tud) dolžni storiti vse potrebno, da se koloradski hrošč v vseh svojih razvojnih fazah (hrošč, jajčeca. Ličinka) zatre im najdena zalega uniči. Preglede in zatiranj e so dolžni razširiti tudii na krompir samosevec, ki raste med žiltom im drugimi kulturami (obenem pa skrbeti, da ličinke ne bodo prerasle preko pol centimetra velikosti). II. Hrošč in njegova zalega se lahko uničujeta oziroma zatirata mehanično ali s kemičnimi sredstvi. Obvezno dvakratno kemično zatiranje (škropljenje ati zapraševanje) pa Je treba opraviti: a) če zavzemajo okužbe več kot 20 »/• površin nasadov in b) ob izbruhu močne okužbe. III. Gospodarski svet občine je pooblaščen, da v slučaju dvoma razširjenosti ali močnega razmaha škodljivca odredi skupne preglede aili tudi posamezne ukrepe za zatiranje. IV. Ce predelovalci ne izvršijo dolžnosti navedenih v tč. I. te odredbe, izvrši občina škropljenje ali z spraševanje na njihov račun. V. Kdor se ne ravna po odločbah te odredbe se kaznuje po odredbi o zatiranju koloradskega hrošča z denarno kaznijo do 8000 dinarjev. Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v »Glasniku« OLO Ljubljana. Načelnik oddelka za gospodarstvo Ivan Kržan s. r. OBČINA GROSUPLJE Na podlagi 49. člena Zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13-54) ter 10. točke 50. člena Zakona o občinak h ljuctikih odborih (Uradni Ust LRS št. 19-88-52) in 3. točke 24. člena Statuta občine Grosuplje, je Občinski ljudski odbor Grosuplje na svoji seji dne 7. aprila 1956 sprejel Odlok o potrditvi sklepnega računa blv. Občinskega ljudskega odbora Grosuplje za leto 1955 1. člen Potrdi se sklepni račun o Iz- vršitvi proračuna Občinskega ljudskega odbora Grosuplje, sestavljen po predpisih 48. člena Zakona o proračunih ter 164. in 165. člena Uredbe o izvrševanju proračunov državnih organov in zavodov. 2. člen Občinski sklepni račun za leto 1955 Je sestavni del tega odloka. 3. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašati po občinskem sklepnem računu v letu 1955 dohodki 25,404.935 izdatki 25,404.935 presežek dohodkov — Ta odlok stopi v veljavo takoj. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Anton Janežič s. r. Na podlagi 49. člena Zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13-54) ter 10. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88-52) in 3. točke 24. člena Statuta občine Grosuplje, je Občinsk; ljudski odbor Grosuplje na svoji seji dne 7. a pri'a 1956 sprejel Odlok o potrditvi sklepnega računa blv. Občinskega ljudskega odbora Šmarje za leto 1955 1. člen Potrdi se sklepni račun o izvršitvi proračuna Občinskega ljudskega odibora Šmarje, sestavljen po .predpisih 48. člena Temeljnega zakona 0 proračunih ter 164. in 165. člena Uredbe o •izvrševanju proračunov državnih organov in zavodov. 2. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašati po občinskem sklepnem računu v letu 1955: dohodki 8,852.534 izdatki 8,797.078 presežek dohodkov 55.456 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki po občinskem sklepnem računu za leto 1955 se prenese kot dohodek v proračun Občinskega ljudskega odbora Grosuplje za leto 1956. Ta odlok stopi v veljavo takoj. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Anton Janežič s. r. Na podlagi 49. člena Zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13-54) ter 10. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS St. 19-88-52) in 3. točke 24. člena Statuta občine Grosuplje je Občinski ljudski odbor Grosuplje na svoji seji dne 7. aprila sprejel Odlok o potrditvi sklepnega računa blv. Občinskega ljud. odbora Podtabor za leto 1955 1. člen Potrdi se sklepni račun o izvršitvi proračuna Občinskega ljudskega odbora Podtabor, sestavljen po predpisih 48. člena Temeljnega zakone o proračunih ter 164. in 165. člena Uredbe o izvrševanju proračunov državnih organov in zavodov. 2. člen Sklepni račun Občinskega ljudskega odbora Podtabor je sestavni del tega odloka. 3. člen Doseženi dohodki In izvršeni izdatki so znašati po občinskem računu v letu 1955: dohodki 5,387.076 izdatki 5,386.420 presežek dohodkov 656 4. člen Presežek dohodkov nad izdatki po občinskem sklepnem računu za leto 1955 se prenese kot dohodek v proračun Občinskega Ljudskega odboja Grosuplje za leto 1956. Ta odtok stopi v veljavo takoj. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Anton Janežič- s. r. OBČINA UUBLJANA-ViC Na podtogi 1., 2., 3. in 9. čte-na splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ št. 26-269-55), v zvezi s V, 3. in 8. členom splošnega zakona o preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni (Uradni list FLRJ št. 37-277-48), 22. točke 24. člena statuta občine z dne 18. avgusta 1955, v sporazumu s Centralnim higienskim zavodom v Ljubljani ter na predlog Sveta za zdravstvo je Občinski ljudski odbor Ljubijane-Vič na 8. redni sejii dne 4. maja 1956 sprejel Odlok o cepljenju otrok zoper oslovski kašelj na območju Občine Ljubljana-Vič 1. Zaradi večje infekcijske možnosti v strnjenem območju mesita in ker so dani pogoji za uspešno preprečevanje nalezljive g. oslovskega kašlja, se za območje občine Ljubljana - Vič odreja cepljenje zoper oslovski kašelj (pertussls). 2. Cepljenje zajema otroke od izpolnjenega 4. do 24. meseca starosti, k| prebivajo na območju občine Ljubljana-Vič. 3. Cepljenje se izvede v mesecih april, maj, junij 1956 in se sestoji iz treh injekcij zaščitnega cepiva zoper oslovski kašelj (pertiKsts vaccina), ki jih prejmejo otroci v štiritedenskih presledkih. Pred cepljenjem bodo otroke pregledali zdravniki, specialisti za otroške bolezni. 4. Cepljenje izvaja Centralni higienski zavod v sodelovanju s higiensko postajo okraja Ljubljena in Zdravstvenim domom Ljubljana-Vič, ki vodi potrebno evidenco, razpored poslov, kontrolno patronažno službo in izvaja ukrepe zaradi popolne izvedbe akcije. 5. Cepljenje finansira Centralni higienski zavod v Ljubljani. 6. Glede na izvajanje akcije zoper oslovski kašelj se letošnje redno cepljenje zoper koze pomakne na jesenski termin, obvezno cepljenje zoper davico pa prav tako na poznejši termin. 7. Ta odlok začne veljati, ko ga sprejme občinski ljudski odbor. Predsednik ObLO: dr. Stefan Soba s. r. OBČINA LITIJA Na podlagi 10. točke 50. člena in 78. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni lisit LRS št. 19-52) in v. zveri s 37. 48. in 49. členom Temeljnega zakona o prroračunih (Uradni Ust FLRJ št. 13-54 izdaja Občinski ljudski odbor Litija na sejii dne 12. marca 1956 Odlok o potrditvi zaključnega računa Občinskega ljudskega odbora Litija za mesec september, okto- ber, november in december 1955 1. člen Potrdi se zaključni! račun Občinskega ljudskega odbora Litija za mesec september, oktober, november ln december 1955. 2. člen Doseženi dohodka in Izvršeni izdatki so znašali po zaključnem računu 13-54) izdaja Občinska ljudski odbor Litija na seji dne 12. IIL 1956 Odlok o potrditvi zaključnega račun« blv. Občinskega ljudskega odbora Kresnice za leto 1955 1. člen Potrdi sie zaključni račun Občinskega ljudskega odbora Kresnice za leto 1955. Dohodki 6,260.409 Izdatki 6,260.409 3. člen Zaključni račun Občinskega ljudskega odbora Litija je sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odtok stopi v veljavo z dnem objave v »Glasniku« OLO Ljubljana. Predsednik Miha Berčič s. r. Na podlagi 10. točke 50. čl. in 78. čl. Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-52) in v zveni z 37., 48. in 49. členom Temeiljnega zakona o proračunu (Uradni list FLRJ št. 13-54) izdaja Občinski ljudski odLor Litija na seji 12. III. 1956 Odlok o potrditvi zaključnega računa Občinskega ljudskega odbora Litija ta leto 1955 1. člen Potrdi se zaključni račun Občinskega ljudskega odbora Litija za leto 1955. 2. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašati po zaključnem računu Dohodki 23,927.019 Izdatki 22,713.228 Presežek dohodkov 1,213.793 3. člen Zaključni račun Občinskega ljudskega odbora Litija je sestavni del tega odloka. 4 člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v »Glasniku« OLO Ljubljana. Predsednik: Miha Berčič s. r. Na podlagi 10. točke 50. čl. in 78. čl. Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-52) in v zvezi s 37., 48. in 49. člena Temefljnega zakona o proračunu (Uraduj list FLRJ št. 13-54) Izdaja Občinski ljudski odbor Litija na seji dne 12. ništrca 1956 Odlok o potrditvi zaključnega računa blv. Občinskega ljudskega odbora Šmartno pr| Litiji za leto 1955 1. člen Potrdi se zaključni račun Občinskega ljud. odbora Šmartno pri Litiji za leto 1955. 2. člen Doseženi dohodki in Izvršeni izdatki so znašati po zaključnem računu Dohodki 7,718.457 Izdatki 7,716.979 Presežek dohodkov 1.478 3. Člen Zaključni račun Občinskega ljudskega odbora Šmartno pri Litiji je sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v »Glasniku« OLO 2. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali po zaključnem računu Dohodki 4,110.574 Izdatki 4,074.977 Presežek dohodkov 35.597 3. člen Zaključni račun Občinskega ljudskega odbora Kresnice j« sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok stopi v veljavo * dnem objave v »Glasniku« OLO Ljubljana. Predsednik: Miha Berčič s. r. Na podlagi 10. točke 50. čl. in 78. čl. Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-52) in v zvezi s 37., 48. in 49. členom Temeljnega zakona o proračunu (Uradni list FLRJ št. 13-54) leda j a Občinski ljudski odbor Litija na sejii dne 12. lit 1956 Odlok o potrditvi zaključnega račun« blv. Občinskega ljudskega odbora Gabrovka za leto 1955 1. člen Potrdi se zaključni račun Ob* činskega ljudskega odbora Ga* brovka za leto 1955. 2. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali po zaključnem računu Dohodki 6,462.655 Izdatki 6,433.137 Presežek dohodkov 29.518 3. člen Zaključn; račun Občinskega ljudskega odbora Gabrovka J* sestavni det tega odtoka. 4. člen Ta odlok stopi v veljavo * dnem objave v »Glasniku« OL0 Ljubljana. Predsednik: Miha Berčič s. r. Na podlagi 10. točke 50. čl. I® 78. čl. Zatona o občinskih ljud' tikih odborih (Uradni list LB® St. 19-52) in v zvezi s 37.. 48. i® 49. členom Temeljnega zakona 6 proračunu (Uradni list FLRJ 13-54) izdaja Občinski Ig udsi® odbor Litija na seji dne 12. ti* 1956 Odlok o potrditvi zaključnega raču" blv. Občinskega ljudskega odb®' ra Vače za leto 1955 1- čtoti Potrdi sc zaključni račun č inskega lj udskega odbora V»£ za leto 1955. 2. člen | Doseženi dohodki ln lzvrše®j| izdatki so značaji po zaključna računu Dohodki 10,362.951 Izdatki 10,268.39» Presežek dohodkov 94.553 Ljubljana. Predsednik: Miha Berčič s. ar. Na podlagi 10. točke 50. čl. in 78. 61. Zakona o občinskih ljudskih odborih (UradnJ list LRS št. 19-52) i,n v zvezi s 37., 48. in 49. Členom Temeljnega zakona o proračunu (Uradni list FLRJ Srt. 3. člen ,, Zaključni račun Občim*6" liviskega odbo-ra Vače Je sest* il del tega odtoka. 4. člen Ta odlok stopi v veljov®^ »Glasniku« nem objave v Predsednik: Miha Berčič s. r.